32
Obrtnijske raznoterosti.
Gumiranje etiket za steklenice. Papirnate etikete moreni o sami gumirati z nastopnim izvrstnim lepilom : 5 delov dobrega lima se v 18 — 20 delih vode namaka eden dan, potem se lini skuha' in vanj pridene 9 delov belega kandisa in 3 dele arabske gume, To zmes namažemo gorko na papir. Drži se dolgo ter se ne lomi in n<i grbanči; posušene, draga na drugo položene etikete se ne sprijemljejo. Na steklu se izvrstno drže. Za etikete, namenjene steklenicam za soda-vodo, je pa najboljši lepilo od rženove moke in lima, kateremu pridenemo po kuhanji na eden kilogram 10 gramov lanenega firneža in 10 gramov terpentina. To lepilo drži neomejeni čas tudi v mokrih kleti h.
Trpežnost impregniranega lesa. Znano je, da na-pojen ali impregniran les dokaj več let ostane v zemlji nespremenjen, nego navadni lesovi. Po poskusih katere so napravile železnice s svojimi pragovi (Schweller), trajajo različni lesovi, napojeni z nastopnimi namakami.
hrast s cinkovim kloridom napoj en        do 25 let, borovec s    „             „            „              „22   „
bukev    „     „             „    napojena           „   15   „
Hrast     „ kreosotoni napoj en                  „   19   „
bukev    „         „         napojena                 „   18
borovec z bakrenim vitrijolom napojen     „   16   „ smreka „         „             „      napojena     „     9 5 let.
Ako ni les napojen, traja v zemlji: hrast k večjemu 12 — 13 let, borovec k    „       10 — 11   ,, bukev    „     „        4 —   5   „
smereka k   „        4— 5   „
Iz debla — tiskan časnik. Koliko časa treba, da naredimo iz debla tiskan časnik ? Na to odgovarja lastnik nekega ameriškega lista tako le: Tri ure časa se potrebuje, da drevo posekamo, razkoljemo in v papirnico pripeljemo. V papirnici zmeljejo les v 12 urah v papirno maso, iz katere narede v teku 5 ur dovršen papir. Predno pride papir v tiskarno, preteče iya ure in pol ure še mine, da začno nanj tiskati. V 10 minutah je potem list dotiskan. Odkar je torej drevo še stalo in rastlo, preteklo je samo 22 ur in 10 minut, da je iz njega nastal tiskan časnik.
33
Ruja na železu, ki stoji na prostem, se odpravi, ako namažemo dotični predmet 5 do 6 krat s petrolejem v pre-stankih po pol ure, poprej pa železo vselej dobro z usnjem zbrišemo. Ako se na ta način ruja ne prežene, treba vporabiti bolj energična sredstva. Vzame se j eden del prusko-kislega kalija (blausaures kali), ki se raztopi v dveh delih vode. S to raztopino namažemo rujasto železo, konečno pa ga pokrijemo s testom, sestoječim iz 1 dela prusko-kislega kalija, 1 dela tolšč-nega mila (Fettseife), 2 delov krede in toliko vode, da nastane precej trdo testo. Ko je ta masa nekaj časa pokrivala železo, zgine vsa ruja.
Največji samotežnik ali   žrjav   (Krahn)  v Evropi  so postavili v Hamburgu. Žrjav vzdigne 3000 centov, to je tovor, katerega nosi 15 železniških vagonov.   Napravila ga je znana . tovarna Kruppova v Essenu.