MISLI at Ih« G.P.O. Svdne*. »or rr#n»mi|»ion b» PO** $ £ >; >; >; >; ♦: ♦: ♦: >: ♦; ♦; ♦; >; ♦; ♦ $ >; >; >* >; k >; >; >; >; 'i. MISLI (Thoughts) Mesečnik za versko in kulturno življenje Slovencev v Avstraliji Ustanovljen leta 1952 Urejuje in upravlja P. Bernard Ambrožič O.F.M. Tel.: FA 7044 ★ Naročnina £ 1-0-0 letno se plačuje vnaprej ★ Naslov: MISLI 66 Gordon St., Paddington, N.S.W. ★ Tisk: Mintis Pty. Ltd., 417 Burvvood Rd., Belmore, Sydney. Tel. 75-7094 r. > >; >: >; >; >; >; >! $ >; >: >* >: $ >; >: >] >■ KOLEDAR Majnik — Veliki traven 1 P Sv. Jožef Delavec 2 T Atanazij 3 S Aleksarjder (Saša) 4 č Monika, Florijan 5 P Pij V., Miran 6 S Judita ★ 7 N 4. povelikonočna 8 P Prošnji dan 9 T Prošnji dan 10 S Prošnji dan ★ 11 Č VNEBOHOD JEZ* 12 P Filip in Jakob, ap. 13 S Robert Belarmin ★ 14 N 5. povelikonočna 15 P Zofija 16 T Janez Nepomuk 17 S Paskal, Bruno 18 č Venaneij, Erik 19 P Peter Celestin 20 S Bernardin ★ 21 N BINKOŠTNA 22 P Emil, Renata 23 T Deziderij (Željko) 24 S MARIJA POMAGAJ 25 Č Urban, papež 26 P Filip Nerij 27 S Beda, Bruno ★ 28 N PRESV. TROJICA 29 P Maksim 30 T Ivana Orleanska 31 S Marija Kraljica o a H H 3 cn W 03 CL, W a? W >o c « -o 4» Ifl >v ♦; >: $ >; >; $ >; $ >; >] >; >; >] >; >: >; >; >; >; UREDNIK SPREJEMA PRISPEVKE ZA MAJSKO ŠTEVILKO DO 3. MAJA 1961. Ji g ‘C a e v B KNJIGE DOBITE PRI “MISLIH’ VEČNOST IN ČAS — £ 1-0-0. Izbrani spisi umrlega dr. Odarja. Poučni in razmišljajoči članki. Zelo priporočljivo. LJUBLJANSKI TRIPTIH — £ 1-0-0. To izredno povest imamo spet v zalogi. Priporočamo. SOCIOLOGIJA. — 3 zvezki po £ 1-0-0. Odlično delo dr. Ahčina, že večkrat priporočeno. TRI ZAOBLJUBE, krasna povest Janeza Jalna iz časov, ko so nastajale Brezje z Marijo Pomagaj. — 10 šil. SLOVEN IZ PETOVIJE, zgodovinska povest Stanka Cajnkarja iz časov sv. Metoda. — 10 šil. SOCIALNA EKONOMIJA, zadnje sijajno de- lo umrlega dr. Ahčina. Dobili smo novo zalogo in knjigo najtopleje priporočamo. £ 1-10 0. ČLOVEK NA OBEH STRANEH STENE. Moderen roman, spisal Zorko Simčič, izdala Kulturna akcija. — £ 1-0-0. IZBRANI SPISI pisatelja Finžgarja II. zvezek. man “Iz modernega sveta” in več drugih B®' vel — £ 1-0-0. IZBRANI SPISI pisatelja Finžgarja I. zvez®^' Dekla Ančka, Divji lovec itd. Vezana £ 1-0'®' NA BOŽJI DLANI — £ 1-0-0. Kociprov roman Slovenskih Goric iz čas«v nemškega navala. Velezanimivo! DNEVI SMRTNIKOV. — Izbrane novele, izdal® Sl. Kult. Akcija v Argentini £ 1-0-0 BARAGO NA OLTAR! — £ 0-10-0. Ves pomen Baragov in vse delo za njegov'adi tega Vas vljudno prosimo, da oprostite d r*°st> ko Vas toliko vnaprej opozarjamo na ti jih Zdi se nam namreč primerno, da se «bč ^0Venc> v velikem svetu spomnijo toliko bolj uteno, kolikor bolj morajo o njih molčati roja-Vi|; c*omov>ni, ki bi jih gotovo iz srca radi prosla- g0(j^Oven»ke dušne paatirje prosimo, da bi se do- ^cu8 s*)omn**' vsaJ z eno nedeljsko pridigo v me-Hjjh maju. V kolikor pa jim je mogoče in ni v 0f '*žini društev, ki bi to storila, pa bi bilo prav ar>izix-ati tudi farne proslave. SV(?^V0k°dna slovenska društva in organizacije po le^o Iskreno naprošamo, da v svoj program za V i vključijo spomin na omenjeni obletnici. vSaj or je mogoče, naj bi imela prireditve ali tjt ^re(lavanja. Kjer se pa kaj več ne da napraviti^ aj bi se društva spomnila teh obletnic vsaj z stavki pri kaki drugi prireditvi, društvenem Migji . ’ APnl, 1961. sestanku ali seji. Ne bo jim težko dobiti človeka, ki zna razložiti pomen okrožnic, ki v njih Cerkev posega na socialno področje. Naše svobodne liste in revije vljudno naprošamo, da v teku leta v svojem pisanju ne prezro dogodka z dne 15. maja 1891. Naj bi vsak list enkrat v letu vsaj z enim člankom opozoril svoje bralce na majske obletnice. Vsak list, zlasti vsak list s posebnimi področji, naj bi pomen okrožnic obdelal s svojega posebnega stališča, saj socialne težave posegajo prav na vsa področja vsakdanjega življenja. Lahko se tudi poslužijo ponatisa iz lista DRUŽABNA PRAVDA. Vljudno Vas še enkrat prosimo, da nam tega pisma ne štejete v zlo, temveč ga vzamete na znanje s tako dobro voljo, kot je pisano. Njegov edini namen je, da bi se Slovenci v širokem svobodnem svetu kot en mož spomnili v letošnjem maju socialnega programa, ki naj v Sloveniji nasledi rdeči državni kapitalizem ter združi delavske stanove v krščanski pravičnosti in ljubezni. Bog, stan in narod! Luka Milharčič, predsednik Maks Jan, tajnik. Jože Cujes: PRED DESETIMI LETI DA OSTANE MISEL NA DESETLETNICO “MISLI” živa in postane slika o ustanovitvi prvega slovenskega lista v Avstraliji jasna, dajem v objavo še nekaj svojih osebnih spominov. Razveseljivo bi bilo, če bi ob desetletnici tudi pp. Klavdij in Beno napisala par vrstic. Pred Božičem 1950 mi je pisal pokojni škof dr. Rožman. Sporočil mi je, da bi zelo rad ustregel želji Slovencev v Avstraliji in poslal slovenskega duhovnika. Obljubil je, da bo storil vse, kar je v njegovi moči. Manj kot leto dni po tem pismu sta prišla v Avstralijo pp. Klavdij Okorn in Beno Korbič. Ob njunem prihodu še nismo imeli lista ah organizacije. Smo pa že od marca 1950 razpošiljali na razne naslove rojakov na pisalni stroj razmnožene dopise in spomenice ob obletnici zadnjega ustoličenja koroških vojvod, ob dnevu majske deklaracije in podobnih narodnih praznikih. Odziv med rojaki je bil nad vse zadovoljiv. Od vseh krajev Avstralije so prihajala pisma, v katerih so rojaki izražali želje po slovenski besedi in organizaciji. Stotine teh pisem je še ohranjenih. Tako odkrita in prisrčna so, da si jih človek ne upa uničiti. V to prvo brstenje slovenskih čustev v Avstraliji sta na vso srečo prišla pp. Beno in Klavdij. V par dneh sta imela že polno prijateljev in sodelavcev. Ni bilo treba dosti besed. Edini smo si bili v tem, da moramo čimprej ustanoviti slovenski list ter z njim vsaj delno povezati Slovence na petem kontinentu. Neko nedeljo popoldne smo se zbrali v kuhinji Jerebove hiše na Waterloo St., Rozelle. Sedeli smo v kuhinji in razmišljali: oba patra, Lojze Glogovšek (danes ima družino v St. Mary’su), Franc Polak (ima družino v Doonside), ki sta z delom in denarjem omogočila nakup prvega pisalnega stroja že pred ustanovitvijo lista, in pisec teh vrstic. Sedeli smo in mislili o imenu lista. Vsi mogoči predlogi so padali, z nobenim nismo bili prav zadovoljni. Naenkrat se sredi razmišljanja oglasi p. Klavdij: Kaj pa “MISLI”? Ali bi ne bilo dobro? Predlog smo soglasno sprejeli in tako je bil list krščen. Slovenci v Avstraliji smo dobili z MISLIMI prvi list. Sestavili smo konzorcij, katerega člani so bili vsi zgoraj imenovani, ter postavili p. Korbiča za prvega urednika. Delo je od tu naprej naglo napredovalo. Napravili smo prošnjo na emigracijski urad, a brez uspeha. Ponovna prošnja je bila 5. dec. 1951 ugodno rešena — dot)1' li smo dovoljenje za izdajanje lista v slovenšci®1 Od dovoljenja do prve številko ni bilo dalcC' V Villavvood hostelu, kjer smo MISLI prvotno raZ’ množevali, so jo čitali že o božičnih praznik'*1’ čeprav je datum na prvi številki — 25. janu8t 1952. Prva številka je bila zelo skromna; majh"* po obsegu, a bogata po vsebini in ljubezni do 11 roda, ki so mu sodelavci in bralci pripadali Med uvodnimi besedami je stalo tudi n nje: “Naš program je dokaj enostaven. Napis80 * bil s krvjo naših pradedov in očetov. In kaj f1®0' nam je povedala naša mati, ko je pela: Slove»e sem...” Obenem z listom je bilo ustanovljeno ^0 prvo slovensko društvo v Avstraliji: SLOVET^' MISLI so bile predvsem namenjene članom društva. Namen lista in društva je bil po dovolJe nju oblasti takole formuliran: Pomagati v Av»trS liji bivajočim Slovencem, vživljati se v nove *** mere, navade in običaje nove domovine. Tiskanje in razpošiljanje lista je bilo poglav^e zase. Naslovno matrico smo s šivanko prebadali1,11 platnenem ovitku stare knjige — ovitek je še ^ nes ohranjen — zato je tudi kazala temu prin>eI no podobo. Pač nismo bili umetniki. Ker smo b" dili vsi na delo, smo tiskali ponoči. Dve, tri, P8 V di več noči je trajalo. Denarja ni bilo ne za P8?1., ne za znamke. Založili smo, pa je šlo. List je namreč takrat brezplačen. Kmalu so začeli br8 pošiljati denar za tiskovni sklad in nam s ^ olajšali težave. .J ? SAMOTNE URE (.Nekje v avstralskem gozdu) Moja celica je pusta, prazna in razmazana. Prah v oči mi sili, v usta, podnic vid mi nc spozna. Dolgčas skozi okno gleda, sonce spati ne pusti, a ni večer luna bleda plašna v pozno noč ihti. Na vse zadnje — to ni važno. Da bi kdo le razumel, da bi lahno kdo potrkal in z besedo me ogrel! I. Burnik f :! i v X i I * x ? X X X X X X i l i % ♦WmK**Hh«hX* *XhX***hXhH* ♦H****4*' V izredno pomoč listu so bili rojaki v Villa-g hostelu ter pozneje v St. Marysu. Pomagali Pri pakiranju in razpošiljanju lista. danes pogledam deset let nazaj, vidim pred °J ne deset ali več pol-mrtvih slovenskih orga-. aciJ. temveč na stotine in stotine zavednih ro- jakov navdušenih ob rojstvu slovenskega lista v ^s*'raliji, strnjenih v enem društvu in enih Toda to je bilo pred 10 leti, ko smo ] v emigraciji še mladi in neosebni. Bilo je to asih, ko nas je od 1000 razkropljenih prišlo a slovensko prireditev po 600 in ne 60, kot se to eod‘ dandanes. MISLI so se rodile v pomladi slovenstva v Avstraliji, zato so tudi ostale. Ljudje okrog njih smo bili pač samo ljudje z vsemi napakami navadnih zemljanov, vendar je bil naš namen pošten in nesebičen. Seme je padlo v dobro zemljo in prineslo mnogo dobrega, človek z zadovoljstvom zre nazaj in se naslaja ob mislih, da MISLI le niso bile brez potrebe in brez uspeha. Po desetletnih težavah, bolehanju, hiranju in poživljanju so danes MISLI nesporno eden najlepših slovenskih listov v emigraciji in so postale sestavni del našega življa v Avstraliji. Upajmo, da bo tako ostalo še mnogo let? 1 3 1 0 a i.t s s 8 8 1 s :.t O 2 g S n 8 S S S 8 8 :.t S 8 0 1 S Foto: Jože Cetin 8 Odlomek udeležencev “Vinske trgatve” pri Twrdyjevih v Fairfieldu. Več jih Jožetova j.* kamera ni mogla zajeti, niso se odzvali njenemu klicu. Sami so krivi. t.t 1 $ Romanje v maju: Marrickville! ’Sll> April, 1961. 99 IZ SYDNEYA V MELBOURNE v devetnajstih dneh MENDA NI DALEČ ČAS, ko bo kdo lahko zapisal: V 19 minutah. Za norca bi imeli človeka leta 1848, če bi kaj takega napovedal. Pa je že tako, da je od takrat do danes veliko vode odteklo po vseh mogočih rekah in potokih. Leto 1848 je znamenito tudi za Slovence. V tedanji Avstriji je nastala “pomlad narodov”. In tisto leto se je naš Baraga udeležil na Dunaju kronanja mladega cesarja Franca Jožefa. Prav tisto leto je Melbourne dobil — prvega škofa, škofija je bila sicer ustanovljena že leto poprej, tudi škof je bil določen in kar pri roki: Dr. Jame* Goold, župnik v Cambelltownu poleg Sydneya. Toda treba ga je bilo posvetiti, pri čemer morajo biti po cerkvenih predpisih navzočni trije škofje. Preden jih je bilo v tedanjih razmerah mogoče spraviti skupaj v Sydneyu, je poteklo kot bi mignil — 12 mesecev. Do posvetitve prvega škofa za Melbourne je prišlo šele v avgustu 1848. Naslednji mesec, 15. septembra, je novi škof nastopil pot v Melbourne po Hume Hway — takorekoč. Ko bo le imela Avstralija takrat tako cesto! Škof je svoje potovanje pozneje sam na kratko opisal. Peljal se je s privatno kočijo, ki so jo vlekli štirje konji. Bilo je prvič, da se je kak privatnik spustil preko dežele z lastno kočijo. Pot je bila že sama po sebi slaba, prav nekaj dni pred tem potovanjem so jo pa nalivi še posebej izpra- li. Vendar so konji vzdržali vso pot, seveda so vmes počivali. župljani vasi Cambelltown so spremljali svojega bivšega župnika na konjih in v vozovih deset milj daleč. Slovo je bilo prisrčno. Od tam je škofova kočija potovala sama, v njej so pa poleg škofa sedeli še trije duhovniki. Prva postaja, prav kratka, je bila v Berrimi, 49 milj od Cambelltowna. škof pravi, da je oko lica prava pustinja in svet neporaben, le vodo imajo dobro. Katoliškega duhovnika imajo, ne pa cerkve. Mašuje v zasilni šoli. Plačo prejema od vlade. Zbral je že £300 za novo cerkev. Za nekaj dni so se pa ustavili v Goulburnu Tudi tam je že bil katoliški duhovnik maševal je še v zasilni kapeli, vendar je bila že skoraj dokončana lepa cerkev iz opeke. Mesto je kar veliko, in skrbno zgrajeno. O pokrajini med Goulburnom in Albury šk®< omenja: Svet se tod jako spreminja! Ker so P° ta tako slaba, se ljudje niso oprijeli poljedels^9' čeprav ni jako daleč do tržišč. Bolj se jim izP^a ča živinoreja, zato so povsod pašniki. Pot od Goulburna do Yassa je vzela ravl1° en dan. Tu je bila že kar lepa župnija z majhn°' toda prijazno cerkvijo, šolo in župniščem. S* se je pomudil v Yassu dva dni. Od tu naprej ne omenja krajev, le to s* * točno zabeležil, kdaj je zdrknil čez reko Mui'r^ pri Albury, ki je delala mejo med sydneysko melbournsko — njegovo — škofijo. Bilo je, pi'aVI' 28. sept. od 9.35 dopoldne. Dostavlja še, Ja je ? tu dalje lahko dosti hitro potoval do SeymourJs' V to mesto je dospel na nedeljo. Bila je raV"1 služba božja, ki jo je opravljal njegov general111 vikar iz Melbourna, frančiškan p. Patrick Boi*® ventura. Prišel je namreč škofu naproti, Pa imel pojma, kje se bosta srečala. P. Patrick J1 računal, da verjetno v Yassu, pa se je tako vš“' Na vsem ozemlju od Albury do MelboUi1'3 je bilo prvič, da so katoličani videli škofa. se je naš popotnik ustavljal po raznih krajih verniki so se zbrali, da jih je spovedoval in J*-krstil otroke. O birmo vanju ni zapisal nobeI1 opazke. Pri Somertonu so čakali na škofa vernik* Melbourna in okolice v zelo lepem številu. loma so bili na konjih, deloma na vozovih. V ^ pem sprevodu so spemljali svojega škofa v ^ to, med potjo so so vstopali še novi. Več ko s sijajno okrašenih konjenikov in najmanj 50 ^ čij je končno privedlo škofa na mesto in se zdelo kakor bi vodili kralja. :lik« Kje naj se škof ustavi? Ni bilo treba ve popraševati, saj je premogel tedaj Melbourne eno samo cerkev, ki so ji točno sedem let P°P postavili temelj — cerkev St. Francis v mestn® središču — kdo je še danes ne pozna? Pred ™ se je nabrala silna množica ljudstva novemu ^ fu v pozdrav — katoličani in protestantje razlike — in je dvignila tak vrišč s svojimi P dravnimi vzkliki, kot ga Melbourne poprej n** li ni slišal, pa tudi pozneje zlepa ne. Tako je dobil Melbourne — bolje rečeno . do- bila Victoria, — po tedanjem “AUSTRA^.j FEL1X” — svojega prvega škofa. In kaj je škof? Tri cerkve in tri duhovnike: V Melbour11^ Geelongu in Portlandu. Pač pa nekaj tisoč rih katoliških vernikov, ki so mu z vsem srC pomagali, da je v svojih dobrih 30 letih škofov*. ja položil krepak temelj za vse tisto, kar P*e stavlja nadškofija Melbourne — danes! Izpod Triglava Prijazna naročnica nam je poslala izre-2ek časopisa v domovini s člankom in risbo ° Domžalah. Objavljamo v “pouk in zabavo” |,ein Domžalcem in Domžalkam od Krima do el*ke Planine, pa Št. Jošta do Limbarske go-*e- — Ur. 2arHUD° SE MOTI, KDOR MISLI, da so Domžale 2 .. ^evilnih psov in mačk ter razmaknjenih hiš ^1Vami med njimi navadna vas? Ne, Domžale so z močno razvito industrijo in avtomobiliz-vj. ' Kar se mačk tiče, se derejo samo ob ženit-’ Psi tulijo sicer brez prestanka, vendar s popolne ^ mestnimi glasovi; hiše so pa zato razmaknje-sta ^ rnorej° meščani z avtomobili, pufom in jijjiv ai'dom do njih, ker imajo vhode z dvorišča. fjav' mes*a Prav nič ne kaze, temveč so zeleni in Lj , vl°žki namesto zelenega pasu, ki ga imajo Jančani. In če imajo Ljubljančani živalski bi potem nam kdo očital konje, krave in juh'" *tUle ne S0^'J0 v mesto? Prosim vas, ^esto le^to^^an' 'maj° ce*° &olobe> ki “štempljajo” jajo vrha do tal, medtem ko naše kure osta-jj Pn tleh in markirajo samo mestno vznožje! ce(ri^a So to zares mestne kure, potrjuje cena jajca je natanko taka kot v Ljubljani! Nekdo •e It^ ? fadnjič spotaknil ob race, ki da so tipični jo artikel. Ne tako, tovariš! V Ljubljani ima-l^av i° ^Va *ab°da, Pa nista nikomur na poti, čeli^ a')odi niti užitni niso, medtem ko se pri nalii,n upoštevamo, da je od skoraj 14 milijonov pre^1’ valcev samo tri milijone belih, 9 milijonov 600.0®* črnih, en milijon 360.000 mešancev, 441.000 A**J' cev in Indijcev. In vsaka teh ras mora živeti P®' vsem ločeno od druge. .'Tf&eašm “Locations” za črnce v Južni Afriki. Med črnci v “locations” V spremstvu funkcionarjev apostolske delega-o , sem si v Pretoriji najprej z avtomobilom dal veliko semenišče, dalje katoliško bolnico in 0 .ne druge katoliške ustanove ter katedralo. Po k . mesta smo z avtomobilom odpotovali 20 Cey1Zven P^etorije, kjer sem si ogledal naselje črn-n V’ delajo v Pretoriji in se vračajo vsak večer ki ^ domov. Tudi tu je bil poglej na te hišice, sten ^ na ^so^e *n so vse enake> izredno žalo->nt 1 ^°tranjščina je bedna in zanemarjena. Le (jjtj el{tualci-črnci skušajo svoje domove lepše ure-Na zunaj itak ni dovoljena nobena spremem- ba. Dušnopastirsko delo je tu zelo težko. V naseljih žive črnci, ki prihajajo iz najrazličnejših krajev in govore najrazličnejše jezike in narečja. Za 150.000 črncev je samo en misijonar in dve redovnici, ki mu pomagata pri njegovem delu. Redno dušnopastirsko delo je skoro nemogoče. Duhovnik samo spoveduje in deli zakramente. Zanimivo je, da črnci-pogani žele, da bi imeli tudi oni katoliški pogreb in bi bili pripravljeni za to plačati, kolikor bi kdo zahteval. Tam je navada, da pokojnikovo truplo prepeljejo v cerkev in ob njem molijo vso noč. Tudi pogreb sam napravijo zelo sloveno. V teh naseljih je mnogo možnosti za spreobrnjenja, toda manjka misijonarjev. DVOJČKI - TROJČKI - ČETVORČKI... Spričo dejstva, da so se v Melbournu ro-četvorčki, ki so potegnili nase zanimanje Javnosti, bo morda zanimala naslednja raz-Pravica, ki smo jo nekje brali. — Ur. Mlada mati je srečno “ povila” dv . ^e- Ko se je prepričala, da sta res samo ’ Je rekla zdravniku: čke ^kar ste mi povedali, da bom imela dvoj-’ sem bila v strašnih skrbeh...” zakaj vendar?” vici ^a^°' ker sem se bala, da mi niste po pra-Povedali. Na tihem sem si rekla: zdravnik ke >>a Ve’ k°m dobila trojčke ali celo četvorč- če bi jih res dobila...?” s ®h, to pa ne bi rada! Taka reč je združena ^jsj,eVeliko publiciteto. Kar groza me je, če po-kako bi me vlačili po časopisih...” ^dravnik se je veselo smejal, ko ^ubHciteta pride odtod, ker so take reči ta- ledke. če bi reč s te strani premislila, bi vas tw rbelo, da se bo ravno vam taka redkost P®tila. ha, ha!1” ... Ali so trojčki, četvorčki in petorčki tako Kl> kali?” jo 2 ^.a’ zel° redki so. Vzemite na primer Angli-k^ enimi 45 milijoni prebivalcev, ali tako ne-tfQ. ' ^sako leto se jim rodi na tisoče dvojčkov, prj 0v morda sto, četvorčkov približno po dva era na toliko let. Petorčki se pojavijo komaj po enkrat na vsakih 54 milijonov rojstev na vsem svetu. Na šestorčke smemo upati celo šele na vsakih 4 milijarde in pol rojstev.” “O šestorčkih vobče še nisem slišala. Ali se res tudi ti kdaj pojavijo?” “Da, možno je tudi to, toda silno redko. Imamo celo poročilo, da so se leta 1600 nekje v Nemčiji rodili sedmorčki, le o kakih osmorčkih zgodovina nikjer ne poroča.” “Zanimivo! Kaj pa glede petorčkov in četvorčkov, ali imajo kaj upanja, da ostanejo pri življenju?” “Zelo malo. Kolikor vemo, je doslej z gotovostjo znanih 47 primerov petorčkov, pa samo v treh primerih je vsa petorica živela delj kot nekaj ur. Najbolj so nam znane petorčke v Kanadi z imenom Dionne. Drug tak primer so bili pe-torč-ki v ameriški državi Kentuckjr leta 1893, tretji pa Diligenti v Južni Ameriki, ki so najnovejšega datuma: 1943.” “In šestorčki?” “Najbolj znani so tisti, ki so prišli na svet leta 1866 v Chicagi. Dva sta umrla, ko sta bila stara osem mesecev. Ostali štirje so dočakali starost nad 70 let...” “Glejte, glejte! Kaj le čaka moja dvojčka...” * TAKO PORAZNO SEM SE TOREJ ZADNJIČ ODREZAL, da mi je moral urednik odgovoriti z eno samo besedo: PREPOZNO! Tudi danes moram hitro tipkati, kajti jutri je zadnji dan za rokopise... * Prazniki so za nami. Bilo je dosti dela. Vese- li me, da se je za spoved Melbourne spet dobro odrezal in procentno visoko prekaša naše ostale postojanke. Tudi cerkev je bila za velikonočno mašo nabito polna. Pel je pevski zbor “Triglav”, ostali pa so poprijeli pri vsaki pesmi, ki so jo znali: znak, da imamo Slovenci le najraje ljudsko petje. Seveda s tem ni rečeno, da bi ne potrebovali v Melbournu organiziranega cerkvenega pevskega zbora, ki bi redno hod’l k vajam in bi skrbel za lepoto petja pri naših mašah. Kar priznajmo, da smo se polenili. Tolikokrat mi kdo potoži, “kako lepo je bilo doma, kako je hodil k pevskim vajam dvakrat na teden po dve uri daleč, itd. itd...” Ko pa ga pobaram, če bi tukaj hodil, je pa sto izgovorov. Čudno, da v Avstraliji res za vse lepo in domače tako primanjkuje časa. Doma je marsikdo po težkem delu lahko hodil dolgi dve uri ali še ve«1 na vaje, na verjetno je bil še lačen zraven; tu pa je s tramvajem petnajst minut preveč... * Velikonočna jedila sem tudi blagoslovil in sicer na veliko soboto popoldne v naši hišni kapeli Padua Hall-a. Kar precej družin je prineslo k “žegnu”. Za našo družinico slovenskih fantov sem imel blagoslov posebej. Miza je bila obložena (zahvala našim kuharicam!) in upam, da so bili fantje z velikonočnimi prazniki zadovoljni. Sicer nam je hotel praznično razpoloženje uničiti slovenski fant, ki se je prav na veliko soboto pijan pritepel v hišo delat zdraho, pa mu ni uspelo. Praznike je uničil sebi; že s tem, da je bil pijan, še bolj pa, ko ga je na samo veliko soboto streznila — policija. V Padua Hall-u med slovenskimi fanti je dobrodošel vsakdo, ki pošteno misli in želi poštenega” razvedrila. Na razpolago je biljard, namizni tenis, tudi odbojkarji pridejo na svoj račun in slovensko glasTbe v hiši ne manjka. Nimajo pa vstopa posti>' pači in razgrajači, ki ne znajo več pošteno gleda41 na življenje. Res škoda, da je tujina požrla že toliko naš®1 fantov. Je pač slabe družbe več kot dobre in jo stakneš. Zato pa je še večje važnosti, da se d°' bri fantje zbirajo k pošteni zabavi. ★ Orkester v Padua Hallu že kar dobro zai®?8 nekaj domačih polk. Samo enega glasbila še *li: klarineta! Pa je, kot pravijo muzikantje, kar nuj' no potreben. Ali premore Melbourne slovenski8 klarenitaša? Naj se javi pri nas! ★ Kaj pa krsti? — V Adelaidi so 29. januarj8 krščevali v družini Davida Pahorja in Amalije r’ Pankos: deklici je ime Mary. — V naši gozdni n!l’ selbini Nangwarry (S.A.) je zajokalo kar v dve)1 družinah: Pri šobrovih (Franc in Marija r. Fidef' šek) so dobili Frančiško, ki je bila krščena 5. fe*’' ruarja. Pri Gregoričevih (Gverino in Veronika r' Krmec) pa so dobili Marina, ki ga je oblila krsto® voda dne 29. januarja. — V Melbournu smo kršč®' vali dne 11. februarja v Hawthornu, kamor sta Prl' nesla svojo prvorojenko Nado Anton Dolinar 1I( Helena r. Sabo iz Gippslanda (Cardinia). Isti d®11 je bil krst prvorojenca Janeza Mihelčiča in Valep' tine r. Frlic v Newportu. Ime mu bo Andrej. 12. februar beleži krst prvorojenca Jožefa Svetef in Marice r, Vidovič v Malvernu: ime Frank J®' žef. — Dne 18. februarja pa sta bila na vrsti dvojc' ka: Frank Jožef in Lidija Marija sta nova član8 družine Uda Schneevveiss in Marte r. Škrget. tili smo ju v Havvthornu. — Ivan Vladimir je M* prvorojencu Franca Brne in Karmele r. Babi11-Krščen je bil dne 25. februarja v Nevvportu. Novi Slovenček je zajokal tudi v Morvvellu (GipPs’ land) in sicer v družini Jožefa Križmana in Angele r. Rakovič. Klicali ga bodo za Roberta. — Dne marca sta prinesla k Sv. Jakobu v North Richmo*1 svojega prvorojenca Franc Burlovič in Slava r' Jelenič. Krstili smo ga na ime David Tomaž. Iste' ga dne in v isti cerkvi je bil tudi krst Borisa Ju' lija, ki je novi prirastek družinice Alojza Vite*3 ln Julke r. Guštin. — Dne 12. marca smo krščevali ^ Geelongu, kjer je Ivana dobila družina Ivana . rca in Margarite Gertrude Hey. — Novega člana v Veri Gabrijeli dobila družina Petra Mukavca 111 Vere r. škrjanec v Brunswicku; krstili smo jo 18. marca. — Adelaide (S.A.) je videla tri rs*e ob mojem zadnjem obisku: Dne 25. marca krstili Marka Antona, sinka Slavka Kralja in ar'3e r. Klopčič iz 0’Halloran Hilla. Na cvetno ^edeljo, pa je bil krst Anite Katarine (hčerke Mi-Bunderla in Katarine r. Rechner) in Marka •ana (sinka Stanka Jakša in Marije r. Clappis). ~~ Aprilski krsti pa pridejo na vrsto prihodnjič. Seveda za konec še: Naše čestitke vsem, star -em in malčkom! * Pa poroke? Ni jih bilo ravno preveč. Se je nda vse poženilo tam okrog božiča. Nekaj se jih Pa le nabralo. — Dne 28. januarja je v Marijini obr^ V ^ee*on£u Erika Mikša (doma iz Skal) ■! ubila zvestobo Dragotu Skoku iz Zagreba. — v n6 februarja pa je bila poroka pri Sv. Jožefu v Pr p sk garje) Je popeljal pred oltar svojo avstral-“ n®vesto Imeldo Duggan. — Dan kasneje (12. “*Uarja) je bil spet Geelong na vrsti, tokrat ort Melbourne: Franc Boštjančič iz Prelož (fa- <*>-kev sv. Janeza: Friderik Krušič iz Vranskega iz 76'te* vdovi Suzani Stambulovski (doma ^ ®2reba). .— In spet je imel Geelong besedo Misli ^°kojni Janko je bil rojen 2. decembra 1934 v Slovenskih Goricah: Kukava pri Ptuju. V Avstrijo je bežal leta 1956, od tam pa emigriral v Avstralijo, kamor ga je “Aurelia” pripeljala dne 2. novembra 1957. Najprej je živel v Officer, majhnem naselju ob Princes Highway proti Gippslan-du, v avgustu lanskega leta pa se je preselil v Geelong, kjer si je sestra Marija z možem medtem postavila lasten domek. Janko je bil resen fant in zaveden Slovenec. Od svojega prihoda v Avstralijo je bil zvest član Slovenskega kluba Melbourne in v je večkrat tudi kaj napisal v klubsko glasilo “Vestnik”. februarja (zopet cerkev sv. Janeza): Zvonih ®utej je d0bil za ženko Ano Butala. Ženin ja ^ lemenitaša, nevesta iz Radencev, oba pa kršče-Pri krstnem kamnu v Starem trgu. (Bela Krajini Dne 25. februarja smo imeli kar dve poro-g naenkrat in sicer v cerkvi sv. Jožefa v West p^^vicku: Anton Križanič (iz Gornjih Krapij, (do UrJe^ °bljubil zvestobo Tereziji Horvat cen*11* 'Z Bakovcev pri Murski Soboti); Ivan Maj-(*z Savcev, fara Velika Nedelja) pa Mariji p°2jan rojeni kot prekmursko izseljensko dete v ar'*U). H0 novim parom obilico blagoslova na skup- i!'vljenjsko pot!1 je> * Smrtna kota je medtem tudi zahtevala svo-^ četrtek dne 9. marca sem dobil telefonski ie . *Z Geelonga, ki mi je naznanil, da Janka Ve-Čet * n* ve^ me<^ narn'- V torek dne 7. marca ob Sl,eV čez šesto zvečer se je z motorjem tako ne-(lruCno zaletel v avto, ki je pred njim zavijal na je °esto, da je bil na mestu mrtev. Nesreča .se t)njZg0ciila v Norlane (Geelong), kjer je Janko za-e mesece stanoval. Dva prijatelja. Desni je rajni Janko Vesenjak. Mašo zadušnico sem opravil v soboto dne 11. marca v Bell Parku, nato pa smo pokojnikovo truplo prenesli na pokopališče v West Geelongu. Na grobu se je z nekaj besedami od njega poslovil geelongški predsednik kluba g. Bizjak. Naše iskreno sožalje Jankovi sestri in sorodnikom v domovini. Janko, Ti pa počivaj v miru! + V četrtek dne 23. marca smo v Melbournu pokopali g. Ivana Kluna iz Clifton Hilla, ki je bil eden starih naseljencev. Bom o njem kaj napisal v prihodnji številki. Tu samo izrekam iskreno sožalje žalujoči družini. Slučajno sem zvedel, da so v novembru pokopali na carltonskem pokopališču našega rojaka Jožeta Kračino. Doma je bil iz Logja pri Kobaridu, umrl pa je v Melbournu dne 9. novembra preteklega leta. Žal mi podrobnosti niso znane, ker mi ni bilo mogoče zvedeti za točen naslov pokojnikove družine. Pogreb z drobno belo krsto smo imeli dne 16. februarja na keilorsko pokopališče v bližino skupnih slovenskih grobov: prvo dete Antona Valherja in Marije r. Ceglar je našlo takoj po rojstvu večni počitek. Enako smo na veliki četrtek pokopali trupelce sinka Jožefa Smoleta in Štefke r. Kavčnik iz Newporta; njegova svečka je ugasnila čini bi morala začeti brleti. Obema družinama iskreno sožalje! Konec str. 116 IZ TORONTA v Kanadi so MISLI dobile majhen “nos”. Pismo pove nekako takole: Nekaj čudnega ste nedavno zapisale o novi slovenski cerkvi v Torontu, ki stoji v novi fari pod vodstvom g. Kopača. Pisale ste, da je lesena, kar pa ni čisto nič res. Vsa je iz opeke in še stena za glavnim oltarjem je po najnovejši modi iz opeke. Župnik Kopač je zdaj velik gospod, ima še drugačne časti in oblasti, ne samo kot župnik, pa bi ne bilo prav, če bi se mu MISLI zamerile. Ker farani drže z župnikom in bi se z njim vred zamere nalezli, bi bilo res svetovati, da se tisto napačno poročanje popravi prav tam, kjer je nekoč buknilo na beli dan. Torej še enkrat: Ni res, da je cerkev lesena, res pa je, da je vsa iz opeke! ŠESTI APRIL 1961 — dvajsetletnica Hitlerjevega navala na Jugoslavijo! Ni dvoma, da jo slovenski tisk po svetu in doma omenja in razpravlja o njej. Usodnost cvetne nedelje pred 20 leti se v teku časa ni zmanjšala. Med nami v Avstraliji je verjetno dve tretjini rojakov in rojakinj, ki se osebno le malo ali nič ne spominjajo tistih strašnih dni. Toliko bolj pa tretja tretjina, ki je videla, slišala, doživela... Pisec teh vrstic je tisto cvetno nedeljo po slovenski službi božji v Hamiltonu blizu Toronta stopil iz cerkve Rožnega venca in se, približal gruči rojakov, ki so živahno o nečem debatirali. Prvo, kar so mu povedali, je bil vzklik: Belgrad je v razvalinah... Vsa kri mu je zledene-la... “JUGOSLAVIJA JE NAŠLA SVOJO DUŠO” je kak teden dni pred 6. aprilom slovesno ugotovil Churchill in vsak človek iz Jugoslavije, ki je tiste časa živel v Kanadi, je zrasel v očeh domačinov. Podpisovanje pakta s Hitlerjem je metalo na nas črno senco, čeprav smo bili krotki kot miške in še svojim mislim nismo mogli kazati potov. Potikale so se brez nadzorstva v nekem začaranem krogu. Churchillova izjava nas je potegnila za seboj... mož je mislil tudi za nas. Kdo bi takrat pričakoval, da bomo v doglednem času brali v slovenskem tisku take in podobne ugotovitve: Neodgovorni in nerazsodni so se polastili 27. marca državnega krmila... 6. aprila je bila nesreča tu... DOUGLAS HYDE velja za najodličnejšega spreobrnjenca ali “odpadnika od komunizma” v anglosaškem svetu. Od leta 1917 do 1948 je bil eden najbolj delavnih komunistov v Angliji in urednik njihovega glasila “The I)aily VVorker • Potem so se mu začele odpirati oči, zavrgel je k°' munizem in postal katoličan. Začutil je v sebi P°' klic, da pouči svet o pogubnih idejah in načrti'1 komunizma, ki ga iz lastnega delovanja do dna P°' zna. Ta mesec pride tudi v Avstralijo in bo n®‘ stopil s svojim predavanjem zoper komunizem ' Sydney Town Hall-u v ponedeljek 24. aprila ob * zvečer. Ni dvoma, da bo dvorana napolnjena do z®' dnjega kotička. STO DEVET MILIJARD dolarjev so Združen6 države Amerike (ZDA) od zadnje vojne razdeli v darovih in posojilih raznim državam v pomoč. T® so ogromne vsote. Vključujejo gospodarsko, voj®s' ko in karitativno pomoč. Marsikatera država, zlf’ sti v Evropi, se ima za to pomoč zahvaliti, da si po vojnem razdejanju tako lepo opomogla. Vide*’ je pa, da se tudi v tem primeru uresničuje sk*r pregovor: Dobrota je sirota. Države, ki so s P®' močjo Amerike obogatele, tekmujejo z njo na s',e” tovnih trgih, njej sami se napoveduje zastoj bj8' gostanja. Vstajajo nove države — zlasti v Afr’^ — ki nujno potrebujejo pomoči od zunaj. Amerik* spodbuja tiste, ki so nekoč od nje prejemali, zdaj oni mislijo na pomoč drugim. Nekaterim ff1* ta opomin do srca, drugim manj ali sploh ne. Mel^ tem pa ponujajo in obetajo — čeprav dostikrl,t ostaja samo pri obljubi — pomoč novim držav«*11 komunistične vlade in skušajo pridobiti njih°vl) naklonjenost, z naklonjenostjo vred pa tudi odpr*a vrata komunistični propagandi. Še več: postop1 prevzem vladnih vajeti v lastne roke. ITALIJANSKI ŠTUDENTJE V TRSTU so februarju priredili prav nečedne demonstradJ' proti Slovencem. Kar štiri dni so izostali iz šol * pobalinsko razgrajali po ulicah. Nosili so žaljlV1' napise zoper Slovence, na primer “A morte i scl® vi!” Povod za demonstracije so dala poročila iz ma, da končno vendar misli centralna vlada u^e ljaviti državno pogodbo za dvojezičnost na meStl nem ozemlju v Trstu in okolici. Dolga leta je vi® odlašala z dano obljubo iz časov, ko so odšli *• hodni okupatorji, končno je le uvidela, da bo tr®^ nekaj storiti. Ko je Trst zvedel za to namero, s° dijaki zdivjali, seveda brez dvoma pod vodstv® neke skrite organizacije. Oblasti so sprva kar PU3 tile dijake, da so noreli in delali tudi materi®’11 škodo Slovencem, oziroma njihovim ustanov®1’*' Počasi se je divjanje začelo studiti celo Italij®n° ^min in oblast je posegla vmes. Po nalogu central-e vlade je lokalna oblast prepovedala za dobo 30 1 vsako demonstriranje političnega značaja i:i st se je pomiril. Italijanska javnost z oblastmi .... se je zavedela, da tako početje prinaša Ita-. sanio sramoto doma in še veliko bolj v zuna-m svetu, Slovencem pa simpatije vsega kultur- neea sveta. da diktator castro na Cubi je izdal odlok, . fe mora vsa nepismenost med njegovimi podlož-^ * odpraviti v letu 1961. Kako neki, ko je menda Polovico Kubancev, ki ne znajo ne brati r.e i Castro je dal z dnem 15. aprila do konca . Zapreti vse šole, državne in privatne, 100,000 rjev pa mora na deželo med kmete in vse ne-učiti brati in pisati. Da bodo ljudje dobili čez 23 P°u*c> m0ra.i0 šolarji, ki so zdaj postali loč učitelji, kmetom tudi pridno pomagati pri Jskern delu. Vlada je izdala nove učbenike za ^ °draslih nepismenih. Ti učbeniki pa ne uče sa-abecede, uče tudi vdanost Castrovi revoluciji, proslavljajo komunizem in vcepljajo sovraštvo do Združenih držav Amerike. Kako se bo obnesel nove vrste poskus za odpravo nepismenosti s pomočjo “mladinskih učnih brigad”, bo pokazala bližnja bodočnost. SLOVENSKO POTICO so jedli v Beli hiši, na dan vmestitve predsednika Kennedyja. Kako je prišlo do tega? Med volilno kampanjo se je Ken-nedy pojavil tudi na Evelethu v Minnesoti, ki ima staro in dosti številno slovensko manjšino. Na neki čajanki v čast predesdniškemu kandidatu so žene postregle tudi s potico, ki jo je spekla Slovenka Uršula Ambrožič. (Nič žlahta — ur.!) Ni znano, koliko je potica ugajala Kennedyju, zelo jo je pa pohvalila njegova sestra ga. Shriver, ki je delala in govorila za izvolitev svojega brata. Tedaj je ga, Ambrožič obljubila, da bo spekla potico za Belo hišo, če bo Kennedy izvoljen. Obljubo je držala in spekla 50 funtov težko potico. Na mizo v Belo hišo jo je pomagal spraviti slovenski kongresnik za Minnesoto John Blatnik. Dr- !van Ahčin: NARODNO PREDSTAVNIŠTVO (Sociologija II, 1, stran 137) KiiaNarodno predstavništvo SE V DEMO- do ^^NlH DRŽAVAH navadno oblikuje iz dveh sJ'n°V: gornjega in spodnjega, iz parlamenta in Sesj • V sistemu dveh zbornic, iz katerih naj bo tfcn^6110 nar°dno predstavništvo, je izraženo ho-’ doseči čim popolnejšo izravnavo med nače-U0 sv°bode in načelom avtoritete, ki sta dva os-dj,- * tečaja, med katerima poteka življenje v **Vl. lj^^jžja zbornica je predstavnica in zagovornica Hal svoboščin in pravic. To je njena osnovna >ntega P°zorišče je nasprotujočih si strankarskih Hh resov> parlamentarnih razprav in bojev, v kate-Poslanci iščejo primerne zakonske rešitve, ki Ustreza koristi ljudstva. zastopnice ljudstva je pa potrebna tudi stj pn'ca državne avtoritete, njenih idej in kori-dj n. °t°vo ne smemo prezreti, da država sama tu-dtuž‘ ^rugega kot ljudstvo, ki se za dosego svojih je k . nalog združi v državno celoto. Pa vendar aJ naravno, da parlamentarne frakcije v boju "liali * ’ APnl, 1961. za politično uveljavljenje med ljudstvom utegnejo gledati bolj na strankarsko kakor na občo korist. Stranke so včasih glasnice protiljudskih, narodu ce- lo tujih in škodljivih interesov, ker so orodje za namene nednarodnega kapitala ali mednarodne revolucije. Dogaja se celo, da načrtno pobijajo državno avtoriteto in s protidržavno propagando razkrajajo državni organizem, da bi laže dosegli svoje prevratne namene. Govori v parlamentu so večkrat govori “skozi okno”, namenjeni bolj propagandi med ljudstvom, kakor zakonodajnemu delu. Zato naj bi višja zbornica ali senat predstavljala aristokratsko načelo v državi. Sestavljena iz uglednih, izkušenih, značajnih mož, naj bi trezno presojala sklepe parlamenta po obče koristnih, državo ohranjajočih vidikih. Kjer ni nobenega sodišča, ki bi čuvalo nad ustavo, je posebna naloga senata, da pazi na neokrnjenost ustavnih določil. Ako je država urejena federativno, je druga zbornica zastopnica federativnih enot, oziroma federativnih vlad, ESTERINA KNJIGA v sv. pismu starega zakona (Nadaljevanje) KO SO DVANAJST MESECEV RAVNALE, kakor je bilo predpisano za žene, je vsaka mladenka prišla na vrsto, da je šla h kralju Asuerju. Tako dolgo so se namreč lepotile; šest mesecev z mirovim oljem, šest mesecev z balzamom in drugimi ženskimi lepotili. Nato je prišla mladenka h kralju, vse, kar si je želela s sabo vzeti na pot iz ženske hiše v kraljevo palačo, se ji je dalo. Zvečer je vstopila, zjutraj pa se je vrnila v drugo žensko hišo pod nadzorstvo kraljevega dvorni-ka Susagazija, varuha stranskih žen. Ni prišla več h kralju, razen če je kralju ugajala ,in bila imenoma pozvana. Ko je prišla na vrsto Estera, hči Abihajla, strica Mardoheja, kateri si jo je bil vzel za hčer, da bi šla h kralju, ni zahtevala nič drugega kakor to, za kar je varuh žen, kraljevi dvornik Egej, določil. Estera je ugajala vsem, ki so jo videli. Tako so spravili Estero h kralju Asuerju v njegovo kraljevo palačo v desetem mesecu, to je v mesecu tebetu, v sedmem letu njegovega kraljevanja. Kralj je vzljubil Estero bolj kot vse žene in pridobila si je njegovo milost in naklonjenost pred vsemi drugimi devicami. Posadil ji je kraljevsko krono na glavo in jo naredil za kraljico namesto Vasti. Potem je kralj napravil veliko gostijo za vse svoje kneze in služabnike, gostijo Esteri na čast, dovolil pokrajinam davčni popust in razdelil s kraljevsko darežljivostjo darove. Mardohej odkrije zaroto Ko so drugič zbirali device, je Mardohej bival pri kraljevih vratih. Estera ni razodela svojega rodu ne svojega ljudstva, kakor ji je Mardohej ukazal. Mardohejevo povelje je Estera izpolnjevala kakor takrat, ko je bila še pri njem rejenka. V tistih dneh, ko je Mardohej prebival pri kraljevih vratih, sta se razjezila Bagatan in Ta-res, dva kraljeva dvornika izmed tistih, ki so stražili na pragu, ter stregla kralju Asuerju po življenju. To je zvedel Mardohej in naznanil kraljici Esteri. Estera pa je povedala kralju v Mardohe-jevem imenu. Ko so stvar preiskali in spoznali za resnično, so oba obesili na vislice. Dogodek so Pa zapisali v knjigo kraljevih letopisov. j fi Smrtni žreb za Jude Potem je kralj Asuer povzdignil Amadatijfi' vega sina Amana iz Agaga, mu podelil visoko dostojanstvo in mu dal častno mesto nad vsemi kne' zi, ki so bili pri njem. Vsi kraljevi služabniki, k' so bili na dvoru, so pripogibali koleno in se Prl' klanjali Amanu do tal; tako je namreč kralj z8I)l zapovedal. Mardohej pa ni poklekoval, ne se prI' klanjal. Kraljevi služabniki, ki so bili na dvoru, so rel»' li Mardoheju: “Zakaj prestopaš kraljevo zapoved?” Ni jih slušal, dasi so mu prigovarjali dan n;1 dan; tedaj so to naznanili Amanu, da bi videl1’ ali bo obveljal Mardohejev izgovor; povedal j’1*1 je namreč, da je Jud. Ko je Aman videl, da Mar' dohej ne poklekuje in se mu ne klanja, se je ve* razjezil. A zdelo se mu je premalo, da bi samo na Mardohejem stegnil roko; povedali so mu nai®' reč tudi, katerega naroda je Mardohej. Zato Amanan sklenil pokončati vse Jude v vsem Asu®r' jevem kraljestvu kot Mardohejeve rojake. V prvem mesecu, to je v mesecu nizanu, v dvanajstem letu kralja Asuerja, so pred Amano11’ metali pur, to je žreb, od dneva do dneva in °( meseca do meseca tja do dvanajstega meseca* je meseca adarja. Potem je Aman lekel Asuerj,J' “Med ljudstvi po vseh pokrajinah tvojega kr9' ljestva biva razkropljeno in vendar ločeno n®^ ljudstvo. Njih postave so drugačne kot vsake#11 drugega ljudstva. Kraljevih naredb ne izpolni11' jejo; ni kralju v prid, da bi jih pustil pri mirU' Ako je kralju všeč, naj izda pismeno povelje, ^ se pokončajo. Tedaj odtehtam deset tisoč talent°'r srebra zakladničarjem, da ga spravijo v kraU®^ zakladnico (iz premoženja, ki ga vzamemo J* dom).” In kralj je snel pečatni prstan z roke ter 0* dal Amanu iz Agaga, nasprotniku Judov. In krla. Marsikaj je bilo čudno tuje. Vendar so či ® dobre avstralske duše raztolmačile to in ono t 1,0 navado. Kar je tuje, nam ostane toliko bolj ,n toliko delj, če si stvari sami razlagamo in naPačno razložimo. Hvala Bogu, da smo v Avstraliji! Ali sem za-^ to preveč vzneseno? Pa se vprašajmo, kako naša rojstna domovina sprejemala Avstralce, če Se morali vanjo zateči? Kaj pravite? ^l'vi dve leti sva pretolkla z ženo v meslu ai-yborough, Vic. Je eno starejših mest, bolj po-je bilo v časih “Golden Rusha” okoli leta • Ljudje so dosti gostoljubni. Vedno je bila vedno bo neka razlika med meščani in podeželci dri . r^*)- Eni si vzamejo čas od danes do jutri, iti i! ^rve> kar jih noge neso, po Elizabeth ulici čea vogalov Kirigs Crossa, da se izmuznejo Pohode minuto pred pol šestimi. Hazlika v dobrodušnosti in gostoljubnosti je 8aJ deln« „<■_____________________:_____; _____ »h ski delno utemeljena v naravi sami. Priseljenec ne . e sorte — grabljač cvenkov — naj seveda str^r'^akuje gostoljubnosti od sosedov s te ali one točit-11' ^ud' ne pustež, ki misli, da mu ni treba Se jezika. Ne pozabiti, da je prva pot do člo-Prijazna in razumljiva beseda. Bolj ko ob- vladaš jezik dežele, bolj postajaš v njej doma. Spet pa ne mislim reči, da se zaleti v angleščino z dušo in telesom, svoj jezik pa pozabi. To nikakor ne. Med svojimi ljudmi, posebno pa pod streho domače hiše, naj ne usiha slovenska misel in slovenska beseda. V tem zavestnem duhu naj odraščajo tudi otroci. Čeprav so rojeni Avstralci, Slovenci naj ostanejo. Če pa ljudje v sosedni hiši niso Slovenci, ni nič napačno, morda še pi-av koristno. Za potrebo dobro soseščine se bo dalo hitro zbrati nekaj pravih besed, dosti hitreje, kot če bi bil Slavec mejač. Dolgočasna Ančka pa le ne bo kmalu znala dovolj, da bi dan za dnem pripovedovala sosedi čez plot, kako je tu vse drugače in “nič tako kot doma...” Za ohranitev slovenske besede in slovenske misli imamo pa tudi tu lepe možnosti. Slovenski klubi škrbe za to, prav tako naše “MISLI”. Imamo vsaj nekaj svojih dušnih pastirjev, pri katerih se slovenske ovčke lahko odkrižajo svojih grehov v jeziku, ki v njem in z njim tudi grešijo. Tudi do slovenskih pridig se vsaj od časa do časa lahko pretolčemo. Kar se mene tiče, jih redko slišim, to je res. Ali ob vsakem obisku Melbourna se ustavim v katedrali sv. Patricka in zdaj njeno notranjost že prav dobro poznam. Ne bom se hvalil, priznam, da svojih kolen nisem preveč ogulil v njej in tudi ne jezika zbrusil pri očenaših. Bolj na hitro jih naštejem Bogu, kar po domače, seveda, ker Gospod tudi v Avstraliji razume slovenščino. Prvega odmolim za svoje drage v domovini, drugega za ženo, tretjega za srečno vrnitev k njej, potem pa še nase ne pozabim. In moram reči, da sem še vselej srečno prinesel svoje kosti nazaj na svoj avstralski dom. Bog me torej ni zavrgel v tej deželi. Velja pregovor: Le kdor bo mene zavrgel, bo od mene zavržen. V naslednjem članku bom nekoliko opisal Ma-ryborough in še kaj. ESTERA... Pisma, so bila poslana po hitrih slih v vse kraljeve pokrajine, da naj v enem dnevu, trinajsti dan dvanajstega meseca, ki je mesec adar, pokončajo, pomore in uničijo vse Jude, od mladega do starega, z otročiči in ženami vred, ter zaplenijo njih imetje. Vsebina pisma naj bi se izdala kot zakon v vsaki posamezni pokrajini in objavila vsem ljudstvom, da bi bila pripravljena na ta dan. Hitri sli so po kraljevem povelju naglo odpotovali, ko je bil v prestolnici Suzi ukaz izdan. Kralj in Aman pa sta se gostila, a mesto Suza je bilo razburjeno. (Dalje pride) Dr. Anton Trstenjak: “ČLOVEK V STISKI” Celje 1960 ENKRAT JE VEČKRAT “SAJ VESTE: ČE JE BILO ENKRAT, je bilo večkrat...” Tako je izjavila dekle, ko je šlo za vprašanje, kako daleč se je spozabila s svojim fantom. S temi besedami je naravnost na laž postavila znano trditev, ki je protislovna ne samo v besedi, ampak tudi stvarno: enkrat je nobenkrat (ali po nemško: einmal is keinmal.) To izjavo “izkušenega” dekleta smo na tem mestu navedli zato, da na tem mestu navedli zato, da na laž postavimo še vedno zelo pogosto, a svetohlinsko opravičevanje deklet, ki zanosijo: ‘Samo enkrat je bilo, pa je prišlo do tega.” In mislijo, da jim kdo verjame. Pri tem se ne mislimo izgubljati v malenkosti. Ne gre nam za naštevanje. Ob tej ugotovitvi nam gre za življenjsko važno dejstvo, ki je v o-zadju vsega: prvi spolni odnos med fantom in dekletom je kakor kamenček, ki sproži nevaren plaz. S takimi kamenčki pa se igra samo neizkušen in lahkomiseln otrok. Nikoli ne bom pozabil šolskega izleta v nižjem razredu gimnazije. Ko smo se po kameniti strmini vračali navzdol in se je kamenje rušilo pod nogami, nas je profesor svaril: “Pazite, ne rušite kamenja. Ko se sproži, sc poganja z vedno večjo silo navzdol in je lahko usodno za življenje človeka, ki ga zadene.” To je nauk in svarilo, ki je obenem prispodoba in resnica. “Ne igrajte se z usodnimi kamenčki, da ne postanete žrtve strahotnega plazu!” To svarilo velja za vse čase, vsakemu mla,-demu rodu, fantom in dekletom. Tisti, ki misli, da je ta stavek zastarel, da ga je prerasel čas in njegova pravila, se moti. Nevarnost plazov bo obstajala, dokler bodo stale gore. Prav tako bo obstajala usodnost spolnih odnosov med fantom in dekletom. Kamenček se je sprožil “enkrat”, plaz je pa strast, ki jo je ta “enkrat” sprožil, potem pa se vali naprej in drvi usodno navzdol. Nobena pametna beseda, noben opomin več ne zaleže. Pride mati takega dekleta in prosi, naj bi ji hčer spravili na pravo pot; da se zopet dvigne in reši vsaj ostanek časti. “Nič ne bomo opravili; to je kakor navita ura budilka. Drdra, dokler se ne odvije do konc^ Mati je bila razočarana nad odgovorom, tod' eno so želje po poboljšanju, drugo so stvari16 možnosti. Kadar je mlad človek v omani strast1’ ga nobena pamet ne osvesti. Žal, da moramo Prl7' nati nerešljivost takega položaja. Kadar sta dva “enkrat” začela, ju nobe111* stvar ne odvrne, dokler se ne iznorita. Kot dv*1 mesečnika hodita okoli mesece in mesece, včas111 tudi cela leta, ne da bi imela pravi odnos do svc ta in ljudi. Zlasti pa docela izgubljata smisel 28 starše in vse, ki bi jim kakorkoli skušali stop1 “na pot” in spremeniti njuno dejanje in nehanj0. Streznitev pride šele, ko “imata dovolj”> je nastopilo kakšno razočaranje, ko se je nara'3 utešila in začutila značilno “žalost”, ki navdaj8 tudi živalsko naravo, ko uteši svoj nagon. Večkrat sledi temu nagla prekinitev meds* bojnih vezi, navadno kar za zmerom. On se ne izgovarjati. Odpotuje “službeno” ali je dr® gače “zadržan.” Ona se izgovarja z boleznijo pa — in to je zanimivo! — kar na mah s star®’ češ da jo nujno potrebujejo. Skoraj redno pa tako, da njo njegova odtujitev zelo prizadene' Vidi, da je prevarana, izrabljana, zapuščena brez časti v obraz. čeprav ji morda nihče nič ne očita tek'1 V tem usodnem, a žal kar rednem po stvari, ki dopuščajo le malo izjem, ki se nanJ nihče ne more zanašati, moramo iskati razl°^’ fje ot> K' zakaj smo tako proti “svobodni ljubezni.” morda ozkosrčnost, usodnost posledic nas Pr' temu nagiblje. Zagovorniki svobodne ljubezni vidijo mo spolno stisko, ki ljudi v spolno življem, žene, nočejo pa upoštevati tiste spolne stiske, spolno življenje človeka v njej zapusti. In tu je poslednja zmota hujša od prve. V *,♦ ♦,* ♦,* M #,♦ ♦> *.♦ ♦ • • «.« •« ♦ > M «,«»«M M #.♦ ♦,* ?*J V** * ♦♦ ♦♦ ♦ * ♦ * • ♦ • ♦ ♦ ♦'«*'«♦*♦ ♦*«♦*♦♦ ♦ ♦ ♦ ♦ • * ♦ ♦ • * ♦ * ♦ # ♦ • ♦ • • ♦♦ * ♦♦ •• ’ Dr. Trstenjakova knjiga z naslovom: ČLOVEK V STISKI je polna življenjskih podatkov, ki segajo do samega dna človeških doživljanj, g Priporočljiva vsem: fantom, dekletom, » možem, ženam, materam, očetom. j"j Dobi se pri MISLIH za ceno 10 šilingov « M*,« ♦,* *,« ♦,« ♦,* ** M *• M M • * M M *» M M • * M ♦» M • ♦ •# M *» M * ♦♦♦♦ ♦♦♦♦•♦ M ♦♦ ♦♦ ♦♦ »'««•»« ♦♦ *♦ ♦♦ • ♦ ♦♦♦♦ *• Milivoj Lajovic: Referendum 29. apriia- Kaj je in čemu? do VALILCI DRŽAVE NEW SOUTH WALES bo- 0 tisti dan odločili z glasovnicami, če soglašajo s . °m današnje vlade, ki hoče odpraviti gornjo ornico (Legislative Council). To je torej “referendum” — ljudstvo (volilci) vra odločiti. Vlada lahko samo predlaga in pripo- a> odločiti sama ne more. Zakaj pa ne? Tu gre za spremembo ustave, ki se je mora ^ a vlada zvesto držati, dokler je ljudstvo samo spremeni potom referenduma, člen 128 današnje •Pfe Ustave namreč pravi: Vsak nov zakon, ki naj I meni ustavo, morata sprejeti obe zbornici, po-ia *e®a ®a morajo potrditi z absolutno večino gla-v°lilci dotične države. lov ana®nJa ustava, ki je v veljavi od 1.1901, do-^.c®> da mora zakonodajna oblast v državi sestajajo Iz dveh zbornic, ki v bistvu sličita parlamantu N' je krvi, da jo lahko dajo komu, ki jo bo potre' boval. Ponudbo so sprejeli. Ko si je dovolj °PU! mogel, je prišel spet in spet z isto ponudbo, ^ so jo vselej z veseljem sprejeli. Ob neki taki priliki je zdravnik, ki mu je Je' mal kri, pripomnil, da zasluži tak velikodušen d*' rovalec krvi posebno pohvalo. . “O, nič takega”, je odklonil pohvalo dobr No 7 mož. “S tem želim samo reči hvala lepa človeku’ ki je nekoč meni dal del svoje krvi.” Mož in žena Učenjak Hudson pripoveduje: Nekoč sem kar na lepem povabil prijate^® na večerjo. Moja žena ni bila pripravljena na S°' sta, pa nama je vseeno odlično postregla. Še 1111 Misel mi ni prišlo, da je to zanjo svoje vrste žr-ev- Ko sem po večerji spremljal prijatelja na uli-Co> Mi je čestital: “Fant moj, srečo imaš, da si dobil tako ženo. °iehna je, vsa skrb za otroke je na njej, pa ti JUb vsemu sijajno kuha, kot bi ne imela nobe-ne druge skrbi in težave.” Ta prijateljeva opazka mi je odprla oči. Šele d&j sem pričel svojo ženo ceniti. Do tistega ve-cera nisem nikoli pomislil, da je dobra žena dragocen dar božji. Buljil sem v svoje posle, ženino rt) za družino in kuhinjo sem jemal, kakor da ^ Vse to samo po sebi razume in ne zahteva od Itlet'e kake pozornosti. Sprevodnik na avtobusu V Londonu je bil uslužben in je pripovedoval: ‘Tudi kondukterska služba ni prijetna. Ljudje |“le Pogosto spravijo v slabo voljo. Nič se ne po-Uc se mi tako ljubeznivo nasmehne, ko izstopa, Mi tako lepo zahvali, da pozabim na vse gro- bosti >n surovosti ostalih potnikov. Zdravnikov recept Znan zdravnik v South Walesu je iznašel me-lno, ki ji je dal ime: Hvala-lepa-zdravilo. Pridejo k njemu ljudje obojega spola, ki to-^J0> da jim popuščajo živci. Nič ne morejo po-peti, vse jim gre narobe, s sosedi in sploh z ljudmi ne morejo izhajati — naj jim da zdravilo za nervoznost... “Pojdite in šest tednov ravnajte tako: Kjerkoli vam kak človek izkaže najmanjšo uslugo, mu recite ‘lepa hvala’ in se mu zraven prijazno nasmejte. Tako delajte šest tednov dan za dnem, uro za uro, potem pa pridite k meni nazaj”. Namišljeni bolnik se začudi: Meni naj bi kdo uslugo naredil? Nikdo nikoli! “Iščite in boste našli”, odgovori zdravnik s svetim pismom in nerzvozneža odslovi. In res po šestih tednih marsikdo pride nazaj in pove: “Ravnal sem se po vašem receptu, g. doktor. Iskal sem in našel, šele zdaj sem uvidel, koliko uslug mi napravi moja lastna družina, navadil sem se reči hvala lepa in tudi nasmejati sem se navadil. Šele zdaj sem spoznal, koliko uslug' mi napravlja pismonoša, ki se ob vsakem vremenu ustavi pri nas in pusti pošto — z veseljem mu rečem hvala lepa in nasmehnem se mu. Vidim, da mu dobro dene in tudi on se nasmehne — in to spet meni dobro dene. Mlekar pusti vsako jutro nekaj steklenic mleka pri naših vratih, enkrat na teden pride po denar. Če me najde doma, mu vedno sam plačam in se mu s prijaznim nasmehom zahvalim za tako redno postrežbo. Policaj...” In tako dalje, in tako dalje. Iskal je, našel je, zdravnikov recept je upošteval, popolnoma nove poglede je dobil na življenje, Zdravilo LEPA HVALA je učinkovalo, nervoznost je vrag vzel...... * * » Zares, kako malo je dostikrat treba, da se s sodelovanjem ljudi samih uresniči angelski pozdrav, ki je obenem božji: MIR NA ZEMLJI LJUDEM!' 0I) sv. TROJICE V SLOVENSKIH GORICAH v . ^ lanskem decembru so imeli sv. misijon. Fara v 6J® °koli 1,800 duš. Po tri ali štiri pridige so bile *>an. Prvi dan, bila je nedelja, je prišlo poslu-gc Pridige skupno 1668 vernikov, v ponedeljek t . 1 v torek 838, v sredo 1016, v četrtek 932, v pe-1959, v soboto 1016, v nedeljo 2266. ka .^anovski govori so bili tudi jako dobro obiska f ^r'digar za moške je imel 249 poslušalcev, 2og an*"e 98, za žene 418, za dekleta 217, za otroke Vseh spovedi med misijonom je bilo 1400, obhajil 3667. Na domovih so misijonarji obhajali 16 bolnikov. Poprej so pričakovali še večje udeležbe pri tem misijonu, ki je bil prvi po 33 letih. Računali so z lepo udeležbo iz sosednjih župnij. Bilo je pa ves teden tako slabo zimsko vreme, da so sosedje skoraj vsi ostajali doma. Tako so morali končno Trojičani sami vse dni polniti cerkev. Kot kažejo številke, se te naloge niso prav nič ustrašili. Kdaj je bilo to? V decembru leta 1960, torej pred nekaj meseci od danes. Pa je tudi župnija sv. Trojice v komunistični LRS! Kaj rečemo, kaj rečete, kaj rečejo? TONČEK IZ POTOKA Povest Spisal p. Bazilij, ilustriral Fr. Gorše Kmalu po godbi, ki se je razlegala ob Ančki-nem odhodu, je v Potoku za dolgo utihnila celo hlapčeva harmonika, čez noč je postala Pintarčko-va domačija, kot bi v njej ne bilo življenja. Smrt... Včasih je oče pogladil svojega ljubljenca Tončka po vedno zmršenih laseh in mu rekel: “Staramo se, Tonček, staramo! Glej, da boš vedno priden! In ko me ne bo več, boš zmolil zame očenaš, kajne? Pa za maše boš tudi dal, ko boš zaslužil, saj vem... ” Ob takih trenutkih ga je sin vedno pogledal, kot bi mu hotel odgovoriti: "‘Kaj se šalite, oče? Vi ne boste umrli!1 Ne smete!” Oče pa je — kakor bi ga razumel — nadaljeval: “Staramo se, staramo.. . Srce mi nagaja in kri mi sili v glavo...” Srce nagaja!... Le kako neki? Saj Tonček še skoraj vedel ni zanj. To mu je bilo jasno, da srce zastane, kadar kdo umre. Da tudi “nagaja”, si vedno zdravi dečko kljub svojim dvanajstim letom ni znal prav predstavljati. — In da kri sili v glavo? Seveda, vslej, kadar se postaviš na glavo. Toda oče ne počno takih stvari... Potoški mlinar Miha pa je še večkrat omenjal, da mu nagaja srce in da mu sili kri v glavo... Neko septembrsko pozno popoldne, ko se j 3 Pintarčkova družina z vozom vrnila s polja, je oče povedal na dvorišču: “K Ančki grem. Pri mlinskem kamnu mi nekaj nagaja in bom moral ročko obiti z železom.” “Grem še jaz z vami,” je takoj poprosil Tonček, ki je pravkar spregal konja. V kovačijo pa že, v kovačijo! Tam je prostor za fante! In kadar vihte kladivo oče, je v njej dvakrat lepše. “No, le pojdi!” Tonček je spregel konja, nato sta odšla z očetom proti Polju. Potoški Miha je večkrat v kovačiji Ančkinega moža zavihtel kovaško kladivo. Saj je kovačija svoj čas pripadala Pintarčkovi hiši, a jo je že stari oče prodal Kastelčevim. Ohranil si je pravico, da sme v njej delati, kar potrebuje za dom. Tako je tudi pripravni Tončkov oče napravil za domačijo vsa kovaška dela, če mu je le dopuščal čas. In odkar pa je Kastelčev Lojze poročil potoško Ančko, je Miha še z večjo pravico opasal usnjen predpasnik ter zakoračil po kovačiji. Da ga je sinko rad opa' zoval pri delu in ga z odprtimi usti občudoval, je razumljivo. “Oče znajo vse!” Tudi tistikrat, ko se je septembrski dan >ia' gibal v večer, je bilo tako. Razbeljeno železo j6 pelo pod očetovimi udarci kot zvon. “Oče znajo vse, prav vse!” se je Tonček n«v' dušeno oziral proti nakovalu in gonil meh, da iskre gosto letele od razžarjenega ognja. Pri oknu na drugem koncu je Ančkin mož nekaj pilil in Pr’' bijal. Nenadoma pa so očetovi krepki udarci prene' hali. Kladivo je za trenutek obstalo na nakovala potem ga je močna roka spustila, da je votlo ud*' rilo po steptanih tleh. Tonček se je sunkoma okre' nil, prav tako Lojze. Očetova roka pa je segla Pre' ko obraza ter se krčevito spustila na prsi. Iz se mu je izvil polgasen krik, nato je njegova nioc' na postava brez zavesti omahnila na tla... “Ata?...” je zakričal Tonček in skočil k nie' mu. Tudi Lojze je bil koj zraven. Oče je ležal bi'e* moči na tleh in iz ust mu je prihajalo čudno hi'<>' penje. Žilava roka, ki je še pred eno minuto dvl' gala težko kladivo, je v pest skrčena mirovali*--’ “Ata!...” “Skoči po Ančko!” je ukazal Lojze. Tončka je pognalo iz kovačije. Takoj se Je vrnil s prestrašeno sestro. “Bog se usmili!” — je zajokala. “Morda je hipna slabost ali — kap..je PrC' trgano povdal kovač. Kap!... Torej srce, o katerem mu je večkr8* govoril oče. In kri, ki mu je silila v glavo. Kap1-' — V Tončkovi glavi je razbijalo kot kladivo P° nakovalu. Iz drgetajočih usten mu je prihajala ne' hote ena sama beseda: “Ata, ata!...” V hiši je Mihu nekoliko odleglo. Vsaj zavest Se mu je vrnila. Hotel je govoriti, a je spravil iz ®ebe le nekaj nerazumljivih glasov. Kazal je z ro-*° Proti Potoku in Ančka ga je razumela, da bi *ad domov. Da, potoški mlinar je hotel umreti pri mlinu. Potoku, kjer tako lepo šumi voda preko kolesa, kjer stoji domačija, na kteri je zrastel in Kateri je podaril vse svoje trdo življenje. Pintarč-*°va domačija, kjer je živel rod, ki si je sam Priboril svobodo in zemljo ter delal zanjo z last-n'mi žulji... Lojze ni dolgo pomišljal. “Zapregel bom sosedova konja, ti pa skoči v Stično po gospoda. In P°slji koga v št. Vid po zdravnika,” je ukazal. Ko so potoškega gospodarja nesli z voza v °mačo hišo, se je na pol pri zavesti blaženo sme-Jal. Doma! Doma! Doma hoče za vedno zapreti 0c>! Doma je vse lepše umreti... “Križana Ljubezen, usmili se nas!” je mati ■enila roke, nato pa hitela v sobo odgrinjat podijo. Tonček je s sestro sezuval očetu čevlje. Debele ®°lze so mu med tihim ihtenjem padale nanje. Jih b°do oče še kdaj obuli? Okrog postelje so jokala dekleta. Vsa po vrsti Neže do Micke. Tudi Franca je pritekla iz vira. Cerkovnik je s prižgano laterno sklonjen sto- Pred gospodom župnikom. Zavila sta s ceste Mostič in se bližala potoški domačiji. Tako jo-ajoče je cjngjjai zvonček v mrtvi dolini. Saj je 0 Vse tiho, le potok je enakomerno šumel in e‘ proti Stični. Pa še ta nekam pritajeno, kot vedel, da ga mlinar Miha ne bo nikoli več z lil Vorn*cam* utesnjeval v žleb. Pes, ki je že tu-03’ v^a^or bi slutil nesrečo, je tudi utihnil ter le casa do časa polglasno zacvilil. “Mir bodi tej hiši!” je pozdravil duhovni in delil domačim, ki so s prižganimi svečami v ro-^ klečali na pragu, blagoslov z Bogom. Nato so 2a njim zaprla vrata. • • Ki je za nas na križu umrl! — češčena ®arija...” je enakomerno odmevalo v veži. Bolnik in duhovnik sta hitro opravila. Saj Mi-, ni mogel govoriti. Le roko je zvesto stiskal ^ remu gospodu župniku, ko se mu je zopet za jj^utek povrnila zavest. Potem so prišli v hišo ^ači in oče je prejel sveto popotnico in posle-olje. jj. Po obredu je bolnik spokojno ležal na poste* ’ dasi je težko hropel. Kot bi ga hotelo vsak čas zadušiti. A njegov obraz ni kazal mučeniških potez. “Jaz sem opravil svoje. Zdaj molimo, da bi še dobri in usmiljeni Bog napravil, kakor je najbolj prav,” je materi Marijani spregovoril dušni pastir. “Ljudje pač vsi čakamo smrti. Zrel je za nebesa, vam pravim!' Saj se je dolgo trudil in pobožno živel.. . — Kaj pa testament? Za vsak slučaj,” je vprašal župnik. “Ga je že napisal, a takrat je bil Janez še mladoleten. Morda bi kaj spremenil.” Gospod je stopil k postelji in se sklonil nad bolnikom, šele čez nekaj časa se je zdelo, da ga je Miha slišal in razumel. Trudno je odpri oči in se zazrl v strop. Trpka bolečina mu je legla na obraz. Kot bi ga šele ta trenutek spomnil, da bo vse zapustil. Je bil pač kmet, trden dolenjski kmet, prirastel na svojo zemljo kakor hrast... — Naslednji trenutek je bil njegov obraz zopet miren. Vsaka poteza na njem je nemo odgovarjala: Pustite me! Sem že visoko, visoko nad zemeljskimi skrbmi... Kmalu se je na koleslju iz št. Vida pripeljal zdravnik Lukan. Ugotovil je kap in povedal, da ne more pomagati. Bolnik bo težko prestal noč. Za Pintarčkovega očeta in za domače je ostala edina tolažba — molitev. In ta je za lahko smrtno uro in pokoj njegovi duši vso dolgo noč odmevala po hiši. Jagode hišnega molka so drsele med trepetajočimi prsti matere Marijane, ki ni odmaknila pogleda od smrtne postelje. Tako nenadoma je prišlo vse skupaj. In zdaj leži vse na njenih šibkih ramah: skrb za dom, za zemljo, za otroke... “Križana Ljubezen, usmili se nas!...” Noč pa se je vlekla, kot bi ne imela konca. Naslednje jutro je zaklenkal iz lin stiškega zvonika navček. “Pintarčkovega Miho je vzelo,” so rekli ljudje in zmolili očenaš za njegovo dušo. Niso se motili. Proti jutru, še preden se je zdanilo, je Tončkov oče ugasnil, kakor bi pihnil svečo. Otroci so pokrižali njegov mrzli obraz in Tonček je ustavil nihalo stenske ure, da je po hiši zavladal še večji mir.. . Domačija v Potoku je bila brez gospodarja — Tonček ni mogel obstati v hiši. V senceh mu-je razbijalo, kot bi tudi njega hotela zadeti kap. Oče, oče!... Nikoli ve>'!... Na dvorišču pred pragom se je utavil. Pes, ki ga je nekdo spustil z verige, je pritekel k njemu. žalostno je cvilil in mu lizal roko. “še tebi je hudo, pa bi ne bilo meni?” Počasnih korakov se je fant zavlekel v mlin. Očetov mlini' Stopil je k stopam, ki so molčale kot grob. Oče so jih nekoč sami napravili. Zato jih je zdaj Tonček pobožno božal, dokler ga ni spomin na mrtvega očeta zapekel kot ogenj. Odtrgal je pogled ter stopil dalje. Korak se mu je ustavil ob mlinskih kamnih. Še včeraj so stali ob njih oče in jim stregli s pšenico. Danes pa kamni molče. In bodo še, saj očeta ne bo k njim. Nik°" li več... Tončku je postalo v mlinu zatohlo kot v g°' stilni. Vsaka malelnkost ga je tako spominjal8 mrtvega očeta, da ni mogel več prenašati. Zbežal je na prosto, kakor bi kradel. Nemirno je obstal pri strugi. A pogled je objel mlinsko kolo, ki je molčalo in zaman čakal°> da bo po žlebu začebljala voda in udarila na lop8' tiče. “Ata so ga naredili s starim očetom. Zdaj P8 ...” je premišljeval Tonček. Prijelo ga je, da skočil v mrzlo vodo, zagazil do njega ter ga P°' ljubil... — Ne, ne poljubil! Vzel bi sekiro in £8 stolkel na drobne kosce, da bi splavalo po vod' proti Stični. Potem ga vsaj ne bi več spominja'0 mrtvega očeta. — Naslednji trenutek pa se m" je zdela že sama misel zločin. Pravi zločin... “Ata, ata!1” je zaihtel. Vrgel se je v travo in si podprl glavo z r°' kami. Po komolcih so mu začele lesti mravlji a se zanje še zmenil ni. Dolgo, dolgo, je strH*^ v deročo vodo. Kot bi v njej plavali spomini 1)8 očeta, se je pred njim vrstila slika za sliko. I” v šumenju potoka je razločno slišal očetov glas' “... stramo se, Tonček, staramo! Glej, da boš v«' dno priden! In ko me ne bo več, boš kdaj zmoli' zame očenaš, kajne? Pa za maše boš tudi dal> ko boš kaj zaslužil, saj vem...” Dečko se spominov ni mogel več otresti. Tudi plašili ga niso več. Potegnil se je naprej, d® mu je obraz visel nad vodo. Nato je začel koinaJ slišno premikati ustnice: “Očenaš...” Njegove solze so padale v potok in plavale s spomini v neznane dalje... L P k & *** s str. 105. ★ Otroci naše Slovenske šole so se dobro odrezali na običajnem prosvetnem večeru po slovenski maši v cerkvi sv. Frančiška. Za tretjo nedeljo v marcu so priredili našim mamicam materinski dan in obenem nam vsem pokazali, kaj znajo. Res, mnogo so se naučili v teh nekaj mesecih. Nastopili so z deklamacijami in petjem, pa tako prisrčno, da smo bili vsi presenečeni. Mnogo truda je imela z njimi učiteljica Anica Sernečeva in se ji moram na tem mestu iskreno zahvaliti. Naša proslava je pokazala, da trud ni bil zaman. Le še več takih nastopov! — Prisrčna zahvala tudi staršem, ki so svoje otroke tako lepo vodili k vajam. Naj bi tak naliti stop zbudil ostale starše v prepričanju, da je Sl°' venska šola potrebna in koristna ter pripravi)8 obenem naši mladini tudi mnogo veselja. ★ Najbrž še niste čuli zgodbe o Tončku, ki Je dobil od patra v dar podobico svete Družine. Kak0 je strmel vanjo! Obenem pa je poslušal razlag0’ kako je Jezušček revček, ko nima nič oblekce, 'J1 kako revna je bila ta sveta Družina. Še na podobici se vidi v ozadju razpadajoči hlevček namesto 'e' pe zidane hiše, kakor sta jo postavila Tončkova atek in mamica. Torej res iz vse sličice diha i'eV' ščina, ki je Tonček še ni videl. — Pa mu ni s'° prav nič do srca, kajti v njegovi glavici se je ne" kaj kuhalo in kuhalo, končno pa bruhnilo na da" v tehle besedah: “Kje pa so dobili denar za fot0' grafa?...” “MNOGI SE PODAJAJO V NEVARNOST” “KUPI DANES, PLAČEVAL BOŠ POZNEJE,” „ J® postalo geslo mnogim milijonom ljudi, ki ho-eej0 živeti moderno. Vse mogoče trgovine, take ki prodajajo avtomobile do tistih, ki imajo na prodaj lonce in žli-Ponujajo odjemalcem kredit v znamenju “lah-pogojev odplačevanja. Plačilo na roko se ma-^Sa> doba odplačevanja se daljša. In koliko se jih vJanie v te nastavljene mreže. Namesto, da bi trgovci znižali ceno blaga tis-^ > ki hočejo plačati v gotovini, prodajajo rajši ,a obroke. Iz izkušnje dobro vedo, da mnogi od-J®rualci ne bodo zmogli obrokov. Kupljeno blago bo odvzeto; trgovec ga bo ponovno prodal zn n° ceno in bo tako spravil prvi izkupiček kot st* dobiček. ka Odplačevanje na obroke se je izkazalo dobič-nosno. Danes človek že lahko potuje in bo poto-Je odplačeval, ko se bo vrnil. Mnogi še niso ^ Plačali lanskih božičnih daril, že jih silijo izlož-V^'av °^na 'n spretni oglaševalci, da sežejo po no-“1 l.86 'n se dražjih in sicer na obroke pod kimi pogoji.” Ko bi se ljudje zavedali — dokler je še do-J zgodaj —, kakšna strahotna mora je kupo-Za ^ nS kref Slovenski klub v Perthu — “jubilejni £ 3-0-0: Neimenovan, VIC.; & 2-10-0: Franc Vrabec; ^ 2-0-0: Roman Perko, Neim., VIC. Si ^ Gabriela Bernes, Tone Resnik, Stanko ^Vec. Olga Zlatar, Janez Škraba, Ivan Verbek, ,-ko Koprivnik, Janez Tadina, Polde Slokar, **tina Mrak, Janez Kern, Rudi Mavrič, Dušan ® sida> Angela Gradičak, Marija Bezlaj, Emil Kal-c’ Frank Tomšič, Janez Ritoč, Jože Štolfa, Ro- meo Iskra, Emil Lozej, Jože Mazora, Evvald Kampuš, Rafael Rolih, Alojz Korošec; £ 0-10-0: Darko Stanič, Rozina Žižek, Jos. Rupnik, Ludvik Budin, Marta Jakša, Franica Lasič, Leopold Jauk, Ludvik Bergoč, Viktor Javornik, Jožefina Lelia, Vida Košir, Lina Grassmayr, Janez Žust, Marija Habenshus, Jožef Plesničar, Janez Mivšek, Anton Vrh, Edi Tomažič, Romeo Hvalica, Franc Lampe, Jože Krajnc, Anton Pantar, Andrej Pichler, Janez Mavko, Slavko Ludvik, Jože Težak, Luka Schatter, Feliks Kovačič, Jože Vuga, Ivanka Študent, Janez Perko, Francka Anžin, Prisrčna hvala vtem, posebno rojakom v Perthu, ki so prišli na idejo “jubilejnega daru”. Z veseljem ugotavljamo: MISLI si od številke do številke pridobivajo novih in novih prijateljev in podpornikov. Bog živi vse! SESTRA vila sprejemanje temnopoltnih ras na svoje oze' mlje. Njihovo mesto so začeli zavzemati belokoz-ci. QUEENSLAND- namlajsa med sestimi NA.JMLAJŠA, PA NAD STO LET STARA. Šest hčera ima mati Avstralija — na njene države mislimo. Queensland je dobil lastno vlado leta 1859. Saj še nismo pozabili stoletne proslave, ki so se je udeleževali tudi Slovenci v Brisbanu pred dvema leti. Pred letom 1859 so Queensland vladali iz Sydneya, vsaj kolikor toliko. Ko je v letu 1901 prišlo do avstralske federacije, je Queensland napredoval na stopnjo federalne države. Ne bo nič narobe, če si Queensland nekoliko od bliže ogledamo. Prostranost in ugodnost dežele Nekaj manj kot četrtina vse Avstralije pripada državi Queensland. Zavzema ogromen kompleks zemlje v severo-vzhodnem kotu kontinenta. Meri- 667,000 kvadratnih milj. Sončna in topla je. Zimo komaj pozna, po večini ima sub-tropično podnebje. Ni vedno vroče tam gori, toda kadar je vroče, je pač — vroče, tako vedo povedati tisti, ki so poskusili. Velik del Queenslanda je primeren za obdelovanje ali vsaj za pašnike. Kljub velikemu napredku industrije v zadnjih desetletjih je v bistvu Queensland še vedno dežela poljedelcev in živinorejcev. V letih 1950 — 60 je pljedelstvo zaseglo nadaljnjih 800,000 akrov poprej neobdelanega sveta. Ta podjetnost se stalno nadaljuje in queens-landski “kmet” ima zdaj “pod oralom” vsega skupaj blizu 3 milijone akrov zemlje, čeravno se tudi v Queensladnu večina prebivalcev drži mest, ima pa vendar ta država več ljudi naseljenih po deželi kot katerakoli druga avstralska država. Razlog za to je v zemlji, ki je že pred sto leti vabila ljudi, naj pridejo in se z njo okoristijo. Vlada je klic zemlje po svoje podprla. Novim naseljencem je velikodušno odstopala obširne kose sveta. V začetku so se odzvali klicu zlasti domačini bližnjih otokov, raztresenih po Južnem morju — imenovali so jih “kanaka”. Naseljevali so se v Queenslandu do časa, ko je prišlo do federacije Tedaj so se morali vrniti, ker je Avstralija usta- Prebivalstvo in zaposlitev. V primeri z obsežnostjo države ima današnj1 Queensland kaj malo ljudi. Vseh skupaj je k°' maj milijon in pol — torej nič več kot v Slovenij1-Od teh jih precej nad pol milijona sedi v Brisba-nu, glavnem mestu. Drugih- velikih mest Queens-land še nima, pač pa se razvijajo. Država je na široko odprta novim naseljen' cem iz Evrope, predvsem Britancem, ki se pa n*c preveč ne ogrevajo zanjo — kot pač tudi za osta-lo Avsti-alijo ne. Zato so dobrodošli tudi naseljenci iz raznih držav kontinentalne Evrope. Seveda postanejo že v drugem rodu zgolj Avstralci, **c' kaj svoje kulture pa le vbrizgajo Avstraliji. Koliko je v Queensladu Slovencev? Menda jih ne bo cel tisočak, vsaj polovica vseh se pa dr-ži Brisbana, ali se vrača vanj od sezonskega dela po deželi. Med poljskimi pridelki Queenslanda je Pa^ najbolj znana sladkorna trstika. Gojili so jo ze “kanaka” priseljenci. Dandanes imajo — bolj morski obali kot v globlji notranjosti — nad 8,000 sladkornih farm in na njih pridelajo do 9 milij0' nov ton te sladke rastline. Iz nje iztisnejo mil*' jon ton surovega sladkorja. Mnogi Slovenci, ki hodijo leto za letom v Queensland “trsko sekat”, lahko veliko povedali o vsem tem, pa vsak le “težko prime za pero”..... Omenili smo že obširne pašnike Queenslanda-Goje ovce za volno, govedo za mleko in mesO’ 2e pred 50 leti se je štelo, da imajo 20 milijon^ ovac in so pridelali letno volne za 6 milijonov funtov. Repov govedi so našteli 5 milijonov. Da-nes sodijo, da nastrižejo volne vsako leto v vrednosti 50 milijonov, govedi pa imajo pol toliko kot vsa ostala Avstralija. Industrija Zagon v industrijska podjetja sta dali svetovni, posebno druga. Uvoz tovarniških izdelkov je bil ustavljen, treba je bilo delati doma Po vojni se je industrija vztrajno dalje razvijal8; Pišejo, da je danes v Queenslandu nekaj mani kot 6,000 raznih tovarn in imajo zaposlenih na^ 100,000 delavcev. Queenslandska industrija zaostaja le za New South VValesom in Victorijo. Dfl' nes so njeni vsakoletni izdelki vredni pol milij8*' de, dočim je bila njihova vrednost pred vojno le okoli 70 milijonov. . Brisbane, glavno mesto, leži ob ustju reke z imenom in prav ta reka mu s svojim izlivom '"orje daje zelo pripravno pristanišče. Zato je suane tudi znamenito trgovsko mesto in gradi k*. ladJ'e- Lepo število njegovih ljudi živi od e »idustrije. Poleg Brisbana ima ladjedelnice tudi ?est° Maryborough, ki leži pičlih 200 milj nad “risbanom. stvo, Rudarstvo Zelo važna panoga industrije je tudi rudar- Po katerem slovijo zlasti trije kraji v Queens- tandu. . Mt. Isa ima obširne rudnike bakra. Izkorišča-te zelo uporabljane rude prav zdaj bolj in J Poudarjajo. V Townsvillu so zgradili ogrom- 0 elektrolitično čistilnico za baker iz montiških tudnikov. ^ V kraju Mary Kathleen so odkrili uranij, zelo laSoceno rudo,’ in ondotni rudnik je v polnem razmahu. V bližini kraja Veipa na severnem polotoku aPe York Peninsula) so v zemlji neizčrpne za-°Se boksita, ki ga dobivajo iz nje s pomočjo ka-a‘a iz prekmorskih dežel. Pri vsem tem razvoju in napredku današnje- ga Queenslanda je pa vendar šele začetek velike bodočnosti, ki to deželo čaka. Prostora v njej je za mnoge milijone ljudi, pa tudi dela in jela jim ne bo manjkalo. Naj pa pridejo od koder koli, brez neke mere pionirskega duha ne bodo smeli biti. Čeprav ima Quecnsland v primeri z obširno-stjo le malenkostno število ljudi, obstoji neko gibanje in se pojavljajo glasovi, ki zahtevajo razdelitev države vsaj v dve polovici. Tako bi mati Avstralija dobila novo hčerko. Zagovorniki te zahteve trdijo, da pogled vlade v Brisbanu ne seže dovolj daleč v deželo, ki je res preogromna, zato zaledje ostaja nerazvito in zanemarjeno. Kaj bi bilo, pravijo za primero, če bi NSW vladali iz Melbourna? Pa to niti ni prava primera, ker ne izraža resničnega položaja. Le nova država z novo vlado bi se lotila dela s potrebnim zagonom, da se oddaljene pokrajine začno pravilno razvijati. Na drugi strani pa slišimo, da se je federalna vlada v Canberri zavzela za zgradbo številnih novih cest širom po Queenslandnu, ki naj pomagajo hitrejšemu razvoju države v pogledu živinoreje, rudarstva in vsesplošnega gospodarstva. Celo na to mislijo, da bi federalno zanimanje za razvoj Queenslanda postavili vštric podjetnosti v Snowy Mountains. Kamniške planine — mestna last Pomžalčanov, tako lahko berete na strani 101. ^‘sli. April, 1961. TAKA SLEPOTA! KO NAS JE LETA 1958 obiskal g. Julče Slap-šak iz Clevelanda in smo mu razkazovali posebnosti naše prestolnice Kalkute, se je venomer zmrdoval: Ja, te vaše krave! Oh, te vaše krave! Krave in biki so se namreč sončili in senčili in prenočevali kar po sredi najbolj prometnih cest in na pločnikih iz marmorja pred blestečimi bančnimi poslopji. Povedali smo g. Julčku, da so krave naša “sveta” bitja, ker je iz njih izšlo vse, kar je. Biki pa še posebej, ker so jezdne živali boga šiva... Ali naj dodam še, da v Bengaliji domačini zelo častijo kače in so hindi zelo jezni na tiste, ki jih pobijajo? Ne smeli bi jih pobijati, pa čeprav ljudje umirajo od njihovih pikov. Pa še to, da nam tukaj na čandernagorskem vrtu “svete opice” v gručah po 10 ali 20 sproti požro vse sadje, če ne potrgam pravočasno še zelenega. Zato sem dal posekati vse sadno drevje. Tudi sam sem se moral pred opicami zabarikadirati z žično ograjo, ker so se mi ti čudni “svetci” režali in mi grozili v moji lastni hiši, se sprehajali po verandi in silili skozi okna v hišo. Spoditi sem jih pač smel, ne pa pobiti, ker bi moji sosedje, častilci “svetih” opic, zagnali strašen krik. Kaj že pravi «v. Pavel? “In so zamenjali veličastvo neminljivega Boga s podobo, slično minljivemu človeku in pticam in četveronožcem in plazilcem... in so častili in molili rajši stvari kot Stvarnika... Zaradi tega jih je Bog prepustil izprijenemu mšljenju, da so počeli, kar se ne spodobi... brez pameti”. V Bengaliji postanejo te Pavlove besede res do konca razumljive. Z BENGALSKIH POLJAN Poroča Misijonar č. g. Stanko Podržaj PISMO IZ AVSTRALIJE Č. g. Stanko Podržaj: V slovenskem mesečniku MISLI, ki izhaja v Avstraliji, smo brali Vaš članek INDIJSKI BOžI^' Kar lepo branje je bilo. Samo Vi bi se morali krat oglasiti, pa bi se mi zaspani Slovenci, ki živ*' mo v Avstraliji, večkrat spomnili na Vas. Tukaj P°' šiljam nekaj malega za Vaš misijon in lepe pozdr*1' ve od mene in moje družine. Zaspani Slovenec. MISIJONARJEVA ZAHVALA “ZASPANEMU SLOVENCU” v Avstraliji se bengalski misijonar prisrčno zahvaljuje za velik1’ dušni misijonski dar pet funtov. Mora biti dob«1 mož, ni pa poslal naslova in niti kraja njegove#8 bivanja ne morem razvozlati iz poštnega žiga. Zat° se mu morem zahvaliti samo po MISLIH. No, je mož res tako “zaspan”, so pa njegove sanje t°' liko bolj budne in spodbudne. Takih "zaspanih Slovencev bi si mi misijonarji želeli še mnogo ^ Bog jih živi, kjerkoli so! Posebno na} Bog živi t?' ga dobrega moža in mu daj z njegovo družino vre prav vesele velikonočne praznike!1 Stanko Podržaj S.J. Catholic Church, Chandenagore E. West Bengal, INDIA PO MISLIH nadaljnji darovi: Mirko Br............ 1-0-0 “Frances” .......... 6-0-0 Neimenovan .......... 12-0-0 * MARRICKVILLE!! NASE LETOŠNJE MAJSKO ROMANJE V NEDELJO 28. MAJA! VEČ V MAJSKI ŠTEVILKI. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 n 12 13 14 1. Lestvica poslala Tončka Maček del glave listnato drevo predsednik velike države v Aziji del njive pavza plača del cerkve vznesenost, zanos duhovno bitje slovenski list zdravilna rastlina grenka rastlina vrsta pesnitve uniformiran strežnik v. Namesto zvezdic postavi črke. Ob pravilni re- 1 dajo v drugi vrsti navzdol znan slovenski pregovor. Pričakoval sem prijateljev obisk. Ni ga bilo. Končno dobim telegram: ČAČE KAJCE MECE NACE POCE STAJCE ICE JUCE TRICE. — Cene Šteje. Torej vendar pride! Kaj je telegrafiral? MARČNE UGANKE REŠENE 1. Križanka Vodoravno: 1 Bogatin, 8 Utana, 9 r, 10 tovarna, 12 Ana, 13 a, 14 v, 16 ne, 17 ara, 20 sin; Navpično: 1 butara, 2 Oton, 3 Gava, 4 Ana, 5 tara, 6 i, 7 nraven, 16 ne. 2. Poročilo župnije Lahko bi izpustil “24 ženinov in 24 nevest”. 3. Packasta Urno cepec izpod rok, pika poka pika pok. Rešitev poslala Ivanka Torbica Prizor z “Vinske trgatve”. “Hrastov Andrejček je potegnil srečko. Kdo ima pravo etevilko?” Foto: Jože Cetin VELIKONOČNA DOLŽNOST E Iz Slovenske Duhovniške Pisarne Službe božje Nedelja 16. aprila (tretja v mesecu): Leich-hardt, sv. Jožef. 10:30, poprej spovedovanje. Nedelja 23. aprila (četrta V mesecu): St. Patrick, Sydney 10:30. Poprej spovedovanje. .. Nedelja 30. aprila (peta v mesecu): WOLLON-GONG v katedrali ob 5. pop. Pred mašo spovedovanje. Nedelja 7. maja (prva v mesecu): Blacktown ob 11, poprej spovedovanje. Villawood ob 10, poprej spovedovanje. Nedelja 14. maja (druga v mesecu): St. Patrick, Sydney, ob 10:30. Nedelja 21. maja (tretja v mesecu): Leich-' hardt, sv. Jožef, ob 10:30. VNEBOHOD GOSPODOV V četrtek 11. maja zapovedan praznik! Mine 40 dni od velike noči, Vstali Zveličar se vrne k Očetu. Po vseh cerkvah bodo tudi večerne maše, da bo vsem olajšano opraviti prazniško dolžnost. Le zelo resen izgovor opraviči opustitev sv. maše. Dosti lepo ste se odzvali v Sydneyu zadnje tri dni svetega tedna. Kar precej je bilo spoved* in obhajil. Pri sv. maši na veliko noč je vladal le? red kljub polni cerkvi. Veselo znamenje! Za velikonočno dolžnost — spoved in obhajil® — je še čas vse do praznika sv. Trojice — v nedeljo 28. maja. Naj ne bo — izgovora! NAŠE ROMANJE V MAJU Na zadnjo nedeljo v maju — praznik PveV-Trojice — bomo poromali v Marrickville Ni težko najti — prekrasna cerkev — visok stolp sijo sijajne orgle, zelo lep park za proč®' Zaznamujte si ta dan na koledarju! Več v majski številki. IZ MATIČNIH KNJIG N.S.W. Poroke V Paddingtonu v cerkvi sv. Frančiška so sl obljubili zakonsk ozvestobo naslednji pari: Koman Reja, doma iz Kozane v Brdih, in M*1" ta Ambrožič, ki je iz Podgore pri Gorici prišla v Avstralijo skoraj naravnost pred poročni olta»'-Dne 11. marca. Franc Nagode, doma iz Gornjega Logatca, >n Julka Kariž iz Tomaja. Dne 8. aprila. Stanko Salobir, doma iz Dobja pri Celju, *n Marica Jezernik iz Celja. Dne 8. aprila. Albin Kranjc, doma iz Budanj pri Vipavi, Ema Vatovec iz Gornjega Vremena. Dne 8. apr'1*' Rafael Koren, doma Budanj pri Vipavi, ,n Zora Kaitelic iz Ilirske Bistrice. Dne 8. aprila. Vsem novim zakonskim parom iskrene čestitk® in Bog daj vse dobro!' VVOLLONGONG! Letos ima april pet nedelj, ne pozabite: Slovenska služba božja bo spet na peto nedeljo 30. aprila! Bo še tudi čas za velikonočno dolžnost, zato bo duhovnik eno uro pred mašo v spovednici — pridite pravočasno! Kriti Jožek je ime prvorojencu družine Maksa Gei'b' ca in Agate r. Connovo. Pri krstu dne 19. mai'c® sta mu botrovala Leo Robar in Branislava KolsUt- Irmo smo pa krstili na veliko soboto kot drU' gorojenko družine Pavla Barba in Hermine r. Pen' ko. Za botra sta bila Franc in Marija Zadnik. Iskrene čestitke! ^'*e o sebi sydney8ki kardinal Emincnca Gilrojj KAKO. DA SEM POSTAL DUHOVNIK ? Ko nec ŠKOP SE PA NI TAKO HITRO navdušil za-J^e. Seveda! Star sem bil že dvajset let, iz šole že avno. gest let svetne zaposlitve sem imel za sabo. 0 nie ni posebno priporočalo. In je škof samo re-e*> da bo premislil. Rad sem mu dal časa za premislek, koristi pa tega ni bilo. Ostal je pri svojem. Končno mi je svetoval, naj vzamem dopust za 12 mesecev in topim v semenišče samo za poskus. Če bi se iz-2alo, da ni nič z mano, se lahko kadarkoli vr-1,61,1 nazaj k pošti in telegrafu. Na to sem mu dejal: če me sprejemete tudi SatHo 2a p0Si{US) bodite prepričani, da bom tudi °8tal. Nikoli ne bom silil proč. Menda sem mu zatrdil to s tako ihto, da je an’l v smeh in se podal, in ?’v^enJe v semenišču se mi je zdelo kot varno ^irno zavetišče v pristanu po dolgi vožnji preko Urkanega morja. Ljubeznivost in obzirnost edstojnikov, prijaznost in postrežljivost dijakov °boje me je priganjalo dan za dnem k največ-da naP°rom Pr* učenju. Najbolj sem se bal tega, ,a študij za duhovnika sploh pretežak. Težak Je bil res, vendar ne — pretežak! Moral sem pa biti Ja? 'as J*Prestano pri knjigah. Drugi dijaki, po večini skn, m^ajši od mene toda brez prekinitve šol-t. let, so si lahko privoščili precej razvedrila. Sem si pa bil od vsega začetka svest, da bo moj 2a oddih le o počitnicah. *as ^ePrestano pr'dno učenje je rodilo en sad: ja mineval kot bi ga kdo podil. Dve leti študiji.’ me je pripravljal za vstop v filozofijo, sta mimo kot bi mignil. i|(0, sem bil sredi prvega leta filozofije, mi je Žer Pos*al odlok, ki je pomenil višek vseh mojih senl v Rim in tam skončati predpi e študije. S kakšnim veseljem! p^^stih pet let učenja v kolegiju propagande, jjvj. v srcu Rima, to je bila najlepša doba mojega g. Jenja. Polna visokih navdihov in načrtov. Kole-ie K,am’ častitljiv že po svoji starodavnosti, v svoji preteklosti Alma Mater premnogih mučencev in spoznavalcev. Tovariše pri študiju sem imel od vseh štirih vetrov sveta. Bili smo si tako različni, ali eno je bilo vsem skupno: vera in versko prepričanje. Kaj je moglo biti lepšega za razvidnost, da je Cerkev res ena in vesoljna? Naši obiski v katakombah, v bazilikah in drugih slavnih svetiščih so nam živo kazali, da je Cerkev tildi apostolska in sveta. Vsakovrstni liturgični obredi — od križevega pota v postnem času do kanonizacij novih svetnikov — so naprestano dvigali in priganjali k bolj globoki pobožnosti in duhovnosti. Priložnost, da smo mogli videti papežev dvor in sv. Očeta samega, nam je dajala zavest, koliko življenja in večne mladosti je v naši Cerkvi. Kako bi bilo mogoče, da bi si človek ne rekel: ponosen sem, da sem katoličan. še več! Strmeti smo morali nad božjo dobroto, ki se je sklonila do nas in nas pozvala k sodelovanju z vsemi narodi pri vršitvi najbolj vzvišene službe, ki je na zemlji mogoča — sveče-ništvo. Tudi na visoki šoli v Rimu sem bil zmerom v skrbeh, prav kakor poprej v malem semenišču v Avstraliji, če bom res mogel zmagati težke študije. Dobri profesorji, jasne učne knjige, postrežljivost sodijakov — vse to je pomagalo, da sem zmogel. Krona mojih naporov je bil doktorat iz bogoslovja. Prejem mašniškega posvečenja je do konca izpolnil najbolj plemenito stremljenje, ki ga more imeti umrljiv človek na zemlji. Da sem dosegel ta cilj, je bilo potrebno troje: neutrudljiv napor pri učenju, zvestoba do hišnih predpisov in postav, pa neprestana molitev — zlasti k Materi božji. Vse to je pomenilo dosti napornega dela. Toda Bog je ljubeč Oče in z veseljem blagoslavlja napore svojih otrok. Zato moram reči s sv. Pavlom: po božji milosti sem to, kar sem. BOLIVIJA je od vseh držav v Južni Ameriki najbolj siromašna. Pod zemljo ima sicer mne-go bogastva, a od tega imajo koristi le nekateri. Majhno število bogatašev izžema tisoče in tisoče Indijancev, ki delajo v rudnikih. Odstotek nepismenih med temi delavci je silno visok. Plače za delo v rudnikih so jako nizke, z njimi si delavci ne morejo ustvariti dostojnega življenja. Toda še tisto, kar med tednom zaslužijo, ob nedeljah zapijejo. V takih okoliščinah komunisti nimajo težkega dela. Cerkev je v veliki zadregi, ker ni domačega duhovniškega naraščaja. Ljudstvo je prerevno in preveč zaostalo. Duhovniki prihajajo iz tujih dežel, kot tujci pa nimajo veliko vpliva na zboljšanje žalostnih domačih razmer. POGOVOR u ^ naročnikom v Mt. Isa tdmo Cenjeno uredništvo: — Po dolgem času sem se tudi jaz spomnil, da sem prejel poslani mi KOLEDARČEK, ki je zelo zanimiv in poučljiv. Tako posebno za družine, pa tudi samcu, kot sem jaz, je ostala ena kost za glodanje. Zanima me namreč, kdaj je pridobila sv. maša, oziroma izgubila na svoji svetosti do take mere, da nima več nekdaj točno določene cene. Se še dobro spominjam, da je stala sv. maša (v predvojnem času v Sloveniji) “dvajset dinarčkov” in nikakor ne: kolikor daš, neglede na gmotno stanje naročnika. Tudi se spominjam, da mi je teta dala dvajset dinarjev, naj grem v župnišče plačat mašo za pokojno mojo mamo, odnosno njeno sestro. Poskusil sem, kako bi naredil, da bi meni nekaj ostalo od te vsote, pa je mož kar zahteval vseh 20 din. Ker sem mnenja, da bi bila ta “kost” še komu v slast, bi želel, da bi nas poučili. Bralcem MISLI pa lep pozdravi' — Mirko Brenčič. Odgovor. Dragi Mirko: — KOLEDARČEK na prvem mesta poudarja, tla izraz “plačati” za sv. mašo ni na mestu. Zakaj ne? Sami govorite v svojem pismu o SVETOSTI maše. Tako sveta reč, kot je sv. maša, v resnici ne more imeti svetne ali zemeljske “cene”. Nič lepo ni, da je prišlo v slovenščini v navado, da ljudje sprašujejo, koliko maša “stane” in potem mašo “plačajo”. Ne gredo pa tako daleč, da bi rekli: Mašo sem šel “kupit”. To se našemu jeziku le upira. Vendar je nazadnje v izrazu “plačal sem mašo” že samo po sebi vključeno, da je bila “na prodaj” in si jo plačal, ker si jo pač — kupil... Zato skušamo v zvezi s sv. mašo odpraviti te neprimerne izraze in se rajši ravnati po drugih narodih in jezikih, ki se v tem pogledu vse lepše izražajo. Avstralski katoličan, ki govori angleški, ne bo rekel, da je mašo plačal, rekel bo( da je za mašo dal svoj “offering” — dar. če stopite k avstralskemu duhovniku in mu rečete: I want to pay a Mass — bo takoj vedel, da ste tujec in da vaši katoliški vzgoji nekaj manjka. Verjetno bo cel« popravil vaš izraz in vas poučil. Zakaj pa doma niso duhovniki skušali odpr®" viti te neprimerne izraze? O, saj so! V pridigi in v tisku, tega se prav dobro spominjam. Toda le s težavo se ljudje odvadijo, kar jim je zašlo v jezik v teku dolge dobe. Ta ali oni bo rekel: Saj beseda ni konj. To jc res — po eni strani. Toda ko v tujini vidimo, da se drugod katoličani bolj pravilno izražajo, zakaJ ne bi ob lepem zgledu tudi mi popravili neprimer" ne izraze v svojem jeziku? In zdaj: koliko? Kakšen “offering” ali dar s« da za mašo? Škof ima pravico določiti, če hoče in se Wu zdi potrebno, najnižjo mero tega “daru”. In da le največkrat potrebno, je razvidno že iz tega, kal' Vi pripovedujete o sebi: “da bi meni nekaj ostalo” ... Marsikdo bi rad “glilial”, kakor da (pridem0 spet na isto) za mašo baranta na trgu.... Duhovnik mora pač živeti in mu za uslugo, da opravi sv-mašo po gotovem namenu, po pravici gre neka na' grada. In tako so pač doma (pred vojno) ime^ predpisano, da se za mašo da najmanj “dvajs**1 dinarčkov”. Ne vem, koliko je danes. KOLEDARČEK je glede Avstralije zapisi (za leto 1960), da “v Avstraliji ni nič predpisano”' Tega letošnji ni ponovil debesedno, ker je urednik prav takrat slišal, da prihaja nekak “predpis”. Tudi je zvedel, da ponekod ljudje dajejo za mašo samo po pet šilingov. To se je škofom zdelo le premalo, ko draginja iz leta v leto raste, pa s° na skupni seji za vso Avstralijo določili, da Av hovniki niso dolžni sprejemati za mašo manj k0* deset šilingov. Niso pa rekli, da maša toliko “stane”. Še vedno pa se bodo našli verniki, ki Iahk° več dajo, da bodo tudi res več dali. To se pravi: Kar kdo da za mašo, je še vedno “offering” dar, ne plačilo — čeprav je dolečeno, da naj bo manj kot 10 šilingov. — Ur. * ' -! ► VEČNI VZDIHI 4! J “ . i •* ► Kili hvalijo poletje, < 4 ■* * •< ► drugi jesen, zimo. 4 4 ► Tretji: Eh, da le živimo! * 4 o Vse to, ko v mojem vrtu prvo cvetje - 4 ► omrznjeno drhti - ■* - iv si želi: i - 4 ► •* ► ■> ► Pomlad, pomlad! - « ► A A A A TT + + Misli, April, 19(51- Mil,Si ponuja pomoč POZVONILO JE. KO SEM ODPRL, je vstopil JUden Avstralec in se predstavil: Moje ime B.T. i more. Prihajam od M.I.S. Ali veste, kaj ie "»•I-S.? Seveda vem, že dolgo vem. Kai pa želite od niene? Priporočajte svojim ljudem, naj se zatekajo k kadar imajo kakšne potrebe. Povejte jim, da •^s- pomeni MIGRANT INFORMATION SER- **• Kako se to pove v vašem jeziku? Informacijska postrežba novim naseljencem, p Tako bo menda prav, se je smejal. Vi že veste. °yejte svojim ljudem iz Slovenije, da imamo se-2e/ ^ ^U*’0s^0vane nastavljenega Slovenca, ki je tej{ ,^>0s^režljiv in zmožen. Naj se z zaupanjem za-aJ° k njemu po pomoč. Po kakšno pomoč pa, prav za prav? g P° vsak°i takorekoč. Kadar so v taki ali dru- Zadregi, kar k nam naj pridejo. Naš uradnik k bo prevedel ražne dokumente, jim pomagal v sv. !zni’ napotil v odgovarjajoče urade, bo po- oval zanje pri oblasteh... Pa če iščejo zaposlitve? . Tudi v tem bo pomagal, kar bo mogel. Vsa-jee®’ ki Je v potrebi, napotite k nam. Vsa pomoč smo r0Zp*a®na- NaJ se ne ustrašijo, ko vidijo, da 0 BANKA. Naš urad je V Sydneyu na George je *etui kjer jo križa Market St. Kot že omenjeno, tak ° ^an^no poslopje- Ko vstopijo, naj zavijejo . °J na levo in po stopnicah navzdol. Se bodo ta- J znašli, nič skrbi. Pa imate tak urad samo v Sydneyu? šest drugih imamo. Jih bom kar naštel: "'ollongong: 243 Crown Street; •Melbourne: 227 Bourke St.; Brisbane: 259 Queen St.; Adelaide. 135 Rundle St.; Pe*-tH: 55 VVilliam St.; Hobart: 81 Elizabeth St. J*1 prav res pomagate? Vsakemu? Vča • °sltušamo Prav gotovo. To pa sami veste, da lfa)551*1 človek pri najboljši volji ne more pomagati, kor bi rad. In vse zastonj? Iz same ljubezni do do novih Vsti'a]cev? pogledal je v tla in nekoliko pogrknil. Sam'2 ^ubezni... iz ljubezni... To se pravi, poma-tr ,°; ker vemo, da so mnogi ljudje pomoči po-]j0v *"• Računamo pa na to, da bodo ti ljudje ne-v e’ ko bodo imeli denar, svoje prihranke nalagali na®i banki. Ali je v tem kaj narobe? Nasmehnil sem se in rekel, da nič. Bil je zadovoljen. Zahvalil se mi je, ko sem mu obljubil, da bom o njegovem obisku napisal v MISLI. Drugi dan sem šel sam pogledat, če je res kak Slovenec tam nastavljen. Našel sem ga in videl, da je moj dober znanec. Kdo je, tega ne bom pravil, kar sami ga pojdite pogledat. Pokazal mi je knjigo, kjer ima popisane vse, ki so se zatekli k njemu. Videti je bila precejšnja zbirka. Res pomagate, sem vprašal. Kolikor pač morem, je rekel, naj le prihajajo. Voščim srečo in na svidenje, sem dejal in se poslovil. — Ur. ^ <~Uetrov “OBOROŽEN MIR’’. Podobno je, da si je predsednik Kennedy te besede zapisal na čelo svojega delovnega programa v zadevah svetovne politike. Močne morajo biti zahodne demokracije, toda ne izzivati vojno, popuščati pa tudi ne. Ker pa komunistom ni zaupati, je treba, da razne dogovore in sporazume dvomljive vrednosti podpre oborožena sila — za vsak primer. Zdi se, da je to Kennedy-jevo stališče že rodilo neke sadove, recimo v Laosu. Imata pa Hruščev in Mao seveda tudi v lastnih hišah svoje težave, ki ne dopuščajo prevelike smelosti v odnosih do zunanjih sil. NOVA GVINEJA — njena zahodna polovica — je živ primer, kako zapletena lahko postane svetovna politika. Tisti del Nove Gvineje zahteva zase Indonizija in žuga z oboroženim navalom. Holandija, ki upravlja dotični kos Nove Gvineje, išč«? zaveznikov in kar izjavlja, da bodo razne države, med njimi Avstralija, z orožjem pognale Indoni-zijce nazaj čez morje. Toda Avstralija skuša vzdrževati z Indonizijo kar najboljše prijateljstvo, z rdečo Kitajsko pa ne. In vendar prav nič ne mara, da bi Holandija izgubila mandat nad Novo Gvinejo, ker bi potem tudi njen del Nove Gvineje postal sporna točka. Zapletene reči so to. KUBA IN CASTRO sta zadnje čase stopila v svetovni politiki nekoliko v ozadje. Bilo je videti, da niti Ameriki ne povzročata več toliko živčnosti kot pred meseci. Prav zdaj pa poročajo, da so v Washingtonu izdali poluradno izjavo, ki napolnuje majhno knjigo in pred vsem svetom obtožuje Castrov režim mnogih grdobij. Kar je pa še bolj pomembno, je to, da Amerika obeta ljudstvu na Kubi osvoboditev izpod Castra, njega samega pa pozi vij e, naj pretrga svoje stike s svetovnim komunizmom, ali pa — kaj? NEW SOUTH WALES Annandale: — Naj za Mirkom Rakuščkom tudi jaz rečem svoje o povesti TONČE S SLOMA, katere avtor je p. Bernard. To ni navadna povest, ki bi si jo avtor izmislil od začetka do konca. Je dokumentaren roman, realistično podan iz življenja prejšnjega stoletja, ki v njem nastopa Tonče, poznejši slovenski vladika Anton Martin Slomšek. Mladostne dogodke Tonča pač avtor v svoji živi do mišljiji sam slika in jih po vsej verjetnosti prepla-ta z resničnimi okoliščinami iz življenja velikega moža. Pisatelj je moral vložiti veliko truda in sposobnosti, da je našel resnične zgodovinske osebnosti na Ponikvi pri Grobelnem in v okolici. Opis iri oris krajev, kakor tudi imena nastopajočih, je točen. Pa tudi značaj kmeta se še do danes ni veliko spremenil. Vredno je omeniti, da je pisatelju dobro znano družbeno — politično vzdušje tistega časa, kakor tudi nrav slovenskega kmeta in izobraženca. S tem ne mislim reči. da je povest klasičnega pomena, a vendar je način pripovedovanja živ, slog izredno lep, snov vsestransko zanimiva in poučna. Sleherni bralec jo z lahkoto zagrabi. Pisatelj mi je osebno izjavil, da ne pozna krajev, ki jih opisuje, iz lastnega opazovanja, a vendar se mi zdi, kot da je rasel v neposredni bližini Sloma. Dovoljujem si pripomniti, da me je povest izredno zanimala že zato, ker so mi kraji dobro znani in pisatelj omenja celo nekaj oseb, iz katerih potomstva je izšla moja žena. Ob branju knjige mi je prišlo v spomin marsikaj, kar sem sam slišal iz ust starih ljudi. Moram reči, da se lepo ujema z dogodki v knjigi. Sem pa tudi sam zbiral snov iz tistih krajev za neko nameravano knjižno delo, zato sem med branjem TONČA S SLOMA toliko laže doživljal s pisateljem vse dogodke, kot da bi živel v njegovim Tončetom v njegovih časih in v neposredni bližini. škoda, da rojaki v domovini nimajo možnosti dobiti v roke tega lepega književnega dela — ali pa so ga vsaj nekateri morda le dobili? — Koman Perko. Canberra, ACT. — Ob prebiranju MISLI sem ugotovil, da mora biti kar precej Slovencev v Avstraliji, toda jaz skoraj nimam prilike, da uporabljam slovenščino. V Avstraliji še nisem leto dni, po- prej sem se pa potikal 3 leta po taboriščih zahod' ne Evrope. Najprej sem živel v Astenu pri Linz"1 od tam sem šel v Belgijo in hodil v šolo v zavod*1 DON BOSCO. Zaradi nekega nezasluženega prež8' njanja sem odšel v Francijo, kjer mi pa sreča n’ bila mila. Zaposlitve nisem dobil, ostal sem na c®' sti. Končno sem se vrnil v Avstrijo, kjer se mi po dolgem iskanju in stradanju posrečilo dobiti de lo in stanovanje. Registriral sem se za Avstral*J° in končno našel zadovoljivo novo domovino, čepi-8V daleč na tujih tleh. S pomočjo nemščine in fr®n’ coščine mi angleščina ne dela težav. V kratkem c8' su sem se spoznal z dobrim holandskim dekleto18 v katoliškem klubu. Vlila mi je spet ljubezen d° Cerkve. Celo do tega me je pripravila, da sem za Božič šel k zakramentom. Lahko Vam zatrdim> d8 se počutim srečnega. Zdaj pa naročam nekaj sf°‘ venskih knjig, posebno izpod peresa pisatelja F’n' žgarja, da se spet uživim v slovensko čitanje. Janez Tadina. VICTORIA Porenpunkah. — V neki številki MISLI sel'1 brala, da avstralska oblast svari priseljence, naj n' kar ne uničujejo tukajšnje divjačine, če bi jaz i*°f la besedo, bi rekla: Italijanom poberite puške in frače, potem bo tu dosti več zajčkov, papig in ce_ vrabčkov ostalo pri življenju. Razne tičke pobij8Jtf kar s fračo. No, saj to je njihova stara navad*’ Bila sem v južni Italiji okoli štiri leta in vem, ko so pobijali ptice selivke, ki so iz naših ki'8JeV letele na jug in nazaj preko njihovih dežel. O teI!l je bilo dosti slišati in tudi v tisku je bilo. Mend8 jim je v krvi, da morajo tudi v tej deželi tako de lati. — V zadnji številki MISLI sem z zanimanj*1’1 brala urednikovo sodbo o velikonočni pesmi ?' Krivca. Meni se pesem dopade, res je pa, da nisem študirala tako globoko kot sem brala MISLIH. Zase lahko rečem, da nisem ena tistijj’ ki samo jokajo v Avstraliji, če je res toliko tak' tu. Ne, nič ne jokam, pač pa pojem, kadar se1” sama doma, razne pesmi, pa vse v čast božjo. nova domovina mi kar dopade, čeprav sem tu S' nova in vem, da je prvo leto najtežje. Kraji * eie tod okoli lepi. Posebno sta mi všeč Wodonga in Wangaratta. Tudi Bright je lepo mestece. V °*{0 Misli, April, 1^' lc* ne manjka gozdov in turističnih krajev. Pozimi P®de tudi sneg. če bi le še do slovenskih božjih uzb mogla z možem, bi bilo vse kar lepo. Žal va morala vsaj letos še praznovati veliko noc lez tega. Lep pozdrav vsem! — Matilda Vrh. Brunswick: — Vljudno prosim, da mi začnete P°šiljati MISLI na novi naslov. Nočem izgubiti no- ene številke. MISLI so mi jako pri srcu. Po pravi- P°vem, da jih vsak mesec težko čakam in če le goce, preberem vse še isti večer, — Franc Pete-•in. TASMANIA Wyatinah. — Dobil sem v roke že nekaj številk MISLI, sam pa dozdaj nisem bil naročnik. List se mi je priljubil zaradi svoje pestre vsebine, zato sem se odločil, da se tudi sam nanj naročim. Pošiljam naročnino in prilagam za SKLAD. Prosim, da mi pošljete tudi vse zaostale številke tega leta. Pozdrav rojakom vsepovsod. — Alojz Korošec. POD VAŠKO LIPO po ^°**°nson2- — Počasi in zamišljen sem stopal 0 bulvarju. Sem od morja je prihajal šum valov, kisalo je po cvetočih lipah in po divjih kosta- o, po pomladi in v soncu razorani domači grudi, v mojih očeh tako ginljivo idealizirana. Kdo ’ bo vedno ostalo to vzdušje domotožja v . ni> ta ljubezen, ki me trdno veže na mlada leta ” m°je ljudi? j Zašel sem v tok. množic, ki me je zanašal na g v° in desno. Tipal sem in iskal v vrsti obrazov, j ne bi morda zagledal profil, ki sliči Slovencu. uganke in beležil: Ta je Grk, oni Poljak, ^Vizgovec pa najbrž Italijan. Slovenca ni bilo. Stopam mimo avtobusne postaje in nenadoma 2 j .m: “No, se pa vidimo jutri, saj veste kje.” (],. !'žal sem korak. Poznal nisem nikogar. Majhna se je razšla, jaz sem pa dolgo stal na ploč-ko U. 'n U8'ba'. kam naj krenem. Počutil sem se *.a-,j ,Samega. Oni so se vsaj dogovorili, kje se sni-v .0,v jaz sem odšel z grenkim občutjem skozi zi-°ce se morje bitij — grenko sam. Zadnji hip sem zvedel: Slovensko društvo Da-čet pr'reja družabni večer v Pioneer dvorani, za-k nocoj ob sedmih!1 Razveseljiva novica. Ni-to' Osebno povabljen, nočem pa izostati. Pod cve-^ost ^ro®n^° zavI-šalo: Družba bo, domač- bo, samote se bom otresel. Toda — kakšno razočaranje! Našel sem kakih — od stotin rojakov, ki žive v Wollongon- gu. Vzdušje je bilo leno, brez življenja. Orkester se ni znal razživeti, bobnar je zaspano tolkel po nakovalu. Naj bo krivda kjerkoli, prav ni. Vse premalo je razumevanja in kar nič se ne zavedamo, kakšne važnosti je naša povezava v tujini. Primanjkuje volje, zavednosti in poguma. Ali ne bi bilo veselje, če bi Slovenci v Wollongongu imeli močno društvo, ki naj bi ohranjalo svetlo narodno izročilo in tradicijo? Z dobro voljo bi se brez dvoma lahko uresničilo. Samo potom organizacije bomo Slovenci v emigraciji ostali Slovenci. Brez nje ras bo odnesel že prvi val. Veliko se je trudil za društvo bivši predsednik Danice Anton Dermota. Dolga in mučna bolezen ga je ustavila. Bodimo mu hvaležni za ves njegov napor v prid naroda. Naj bi mu bilo dano, da bo spet poprijel in to čimprej! Da bo družabni večer vendar ostal prisotnim v živem spominu, je zasluga novega predsednika Pavla Arharja. S svojo majhno harmoniko, z vencem narodnih je občuteno razvedril vse, male in velike, da je vse vriskalo in smeha ni manjkalo. Kljub pičli udeležbi smo se počutili kot nekdaj pod domačo vaško lipo. Prirediteljem vse priznanje! Drugim rojakom in rojakinjam pa priporočam: Prihodnjič pridite tudi vi, ne bo vam žal! I. Burnik. BARON MUNCHAUSEN NA POLETIH V VSEMIRJE Poroča Vampec TOLIKO JE V NAŠIH ČASIH govorjenja in ugibanja o vsemirju, da je vse že nekam zastarelo. Ena ameriška raketa je “afno poguncala” nekam tja gor, kaj posebnega novega pa guncanje ni prineslo. Dokler ne odfrči kak današnji človek v veseljstvo, je vredno poslušati, kako je baron Mitnchhausen že pred 200 leti jadral po vsemirju ali vesoljstvu. Ne mislite, da sem se jaz izmislil, vse to je dobri mož pripovedoval sam in je zvesto zapisano v znanstvenih knjigah. Le čitajmo: Kljub moji hrabrosti in premetenosti, kljub moji hitrosti in brzini mojega konja, mi je v turški vojni trda predla. Primerila se mi je celo nesreča. Sovražnik me je premagal — bilo ga je več kot naših — in postal sem vojni ujetnik. In kar je bilo še hujše, kar je pa pri Turkih navada, prodali so me za sužnja. Res sem bil ponižan, toda moje delo ni bilo trdo in težko. Moral sem namreč gnati vsako jutro sultanove čebele na pašo, varovati jih ves dan in jih zvečer spet prignati v njihove panje. Nekega večera pogrešim čebelo, opazim pa takoj, da sta se je lotila dva medveda, ki sta jo hotela raztrgati zaradi medu. Ker nisem imel nič drugega orožju podobnega v roki razen srebrne sekire, ki je bila znak vseh sultanovih sužnjev, sem jo vrgel proti roparjema, da ju odpodim. Ubogo čebelo sem res osvobodil, ker sem bil pa le preveč zamahnil, je letela sekira kvišku in ni nehala leteti, dokler ni padla na luno. Kako naj pridem zopet do nje? S katero lestvico naj grem ponjo? Tedaj se spomnim, da raste turški bob zelo hitro in čudovito visoko. Takoj vsadim tak bob, ki je rasel in rasel, dokler se ni ovil okoli luninega roga. Po tem bobu splezam v višino, plezam in plezam, dokler ne priplezam na luno. Vendar me je stalo precej truda, preden sem našel svojo srebrno sekiro, saj se na luni bleste vse reči prav tako kakor srebro. Slednjjič jo najdem na kupu plev in rezanice. Hotel sem se takoj vrniti na zemljo, toda — o joj! Sončna vročina je bila med tem izsušila moj bob, da mi kratko in malo ni bilo mogoče spustiti se po njem navzdol. Kaj mi je bilo storiti? Spletem si iz rezanice vrv, kolikor m°£oce močno in dolgo. Pritrdim jo na lunin rogljič m spustim po nji dol. Z desnico se oprijemljem vrV1’ v levici držim sekiro. Kakor hitro spolznem dobf šen kos navzdol, odsečem s sekiro gornji del vr^ j ki mi zdaj ni bil več potreben, saj sem ga im, že za sabo. Privozlam ga k spodnjemu koncu tako vrv ni postala prekratka. Počasi pa gotov° sem se bližal zemlji. Toda ponovno odsekavanJ in zopetno privozljanje vrvi ni zboljšalo vrvi me tudi ni spravilo na sultanovo posestvo. j Visel sem menda še nekaj milj nad oblaki, 15 se mi vrv nenadoma utrga in jaz telebnem s tak° silo na božjo zemljo, da takoj omedlim. Ker sen' padel iz take višine, so se tla pod težo mojega ^e lesa udrla najmanj devet sežnjev globoko. Zave del sem se slednjič, a zdaj nisem vedel, kako n pridem iz jame. Toda česa človek ne stori v 3’ ' Izkopal sem si z nohti, ki so mi dotlej rasli 40 let, nekake stopnice ter tako srečno pril®2 na dan. * * . j 20® To, vidite, dragi rojaki, se je godilo pred leti. Imenitno, kaj? V primeri z uspehi, ki jih ^ dosegel gospod baron, je vse dandanašnje p°$ ^ sanje pod luno in nad njo golo otročje igračkanj In koliko stane nas — uboge davkoplačevalce’ KJE TAKO GOVORIJO IN DELAJO — ČE PAČ ŠE? Fran Milčinski piše (pred 50 leti): J “Samoraslost je jim pozna tudi v jeziku. glašajo, kakor da bi se kregali. In lepe, krepke raze imajo. Nogam pravijo “bedresa’, prstom Pa 1 ji’, lasem ‘griva’. Dekle je ‘zijala*, obleko iroenU, jejo ‘cunje*. ‘Naša zijala ima nove cunje*, torej, da ima tista gospodična novo toaleto. VeC se kličejo ‘betice’; kadar pa žena govori o svojettl možu, mu spoštljivo reče ‘naš človek*. Zmerjanje je njih najslabša stran. Prišlo j*1** v** N*-» in je v navado in spada v način njih govorice, mesto ‘prijatelj’ in ‘boter* si reko ‘kmetavs ‘mule*. Pa si drug drugemu nič ne zamerijo. Zo^° trebce izdelujejo — ‘klinci* jim pravijo. Vsa žina jih dela — od petletnega frkolina naprej ; dan na dan, od zore v pozno noč, zvečer po družin skupaj pri eni luči. Ko se pa dodobra na#e^g in jih bole že vse kosti, si vmes kak dan n&*e praznik... , t/fl' Tako piše Milčinski v eni svojih povesti. **• teri slovenski kraj je imel v mislih, ko je to P'sS,^ Kdor ugane in prvi sporoči, dobi za nagi"8 lepo povest. — Ur. GOTOVO VAM JE ZNANO, DA ROJAKI PO ŠIRNI AVSTRALIJI z največjim zaupanjem naročajo DARILNE POŠILJKE živil in tehničnih predmetov (bicikli, mo tocikli, scooterji, mopedi, radijski in televizijski aparati, fridžideri itd) ZA SVOJCE V DOMOVINI pri tvrdki , STANISLAV FRANK 4'ITItl M tUKM I 68 ROSEWATER TERRACE O T T O W A Y, S. A. Telefon: 4 2777 Telefon: 4 2777 Ne glede na to, ali naročajo darilne pošiljke pri naši tvrdki, dajemo rojakom ZASTONJ navodila in nasvete v zadevah, ki spadajo v poslovanje naše ali sorodnih tvrdk. DARILNE POŠILJKE LAHKO NAROČATE TUDI V BODOČE PO VELJAVNIH CENIKIH KATEREKOLI TVRDKE Z DARILNIMI POŠILJKAMI. NA TA NAROČILA 5% POPUSTA. Poštne money ordere na ime S. Frank, P.O. Adelaide, je poslati skupno z naročilom. V vseh potrebah se obračajte na tvrdko Vašega zaupanja: STANISLAV FRANK 68 ROSEWATER TERRACE, OTTOWAY, S.A. ki je vodilna agencija za darilne pošiljke v Avstraliji SOLIDNOST — POPOLNO JAMSTVO — * BRZINA —. so značilnosti našega poslovanja. + ♦♦ +++>♦♦♦♦♦♦++♦+♦ ♦- »++♦♦♦»♦♦ + »+♦++♦♦♦♦♦♦♦+♦++♦♦♦♦+♦+ + ♦♦♦♦♦♦♦ \ VSEM SLOVENCEM ŠIROM AVSTRALIJE JE ZNANO DA JE NAJBOLJE NAROČATI DARILNE POŠILJKE PRI TVRDKI Dr. J. KOCE G.P.O., BOX 670 PERTH, W.A. KI JE NAJSTAREJŠA IN NAJ VEČ JA SLOVENSKA TVRDKA: A.) ZA DARILNE POŠILJKE VSEH VRST (HRANE IN TEHNIČNIH PREDMETOV) B.) ZA VPOKLIC DEKLET (ZAROČENK). VSEM TISTIM KI NAROČAJO PAKETE PRI NAS, DAJEMO INFORMACIJE ZASTONJ. POVDARJAMO, DA JE DR. KOCE PO TUKAJŠNJIH VELJAVNIH ZAKONSKIH PREDPISIH UPRAVIČEN DAJATI INFORMACIJE O VPOKLICU OSEB V AVSTRALIJO. ČE NIMATE PRI ROKI NAŠEGA CENIKA, LAHKO NAROČITE DARILNO POŠILJKO PO CENIKU KATEREKOLI TVRDKE Z DARILNIMI POŠILJKAMI. V TAKEM SLUČAJU VAM PRIZNAVAMO 5%ni POPUST. OBRNITE SE NA NAS GLEDE PREVODOV VSEH DOKUMENTOV NA ANGLEŠKI JEZIK, GLEDE POTNIŠKIH KART ZA LADJE IN AVIONE, GLEDE SLOVARJEV, VADNIC ANG LEŠKEGA JEZIKA, SLOVENSKIH KNJIG ITD. NAŠE GESLO JE HITRA, SOLIDNA IN POŠTENA POSTREŽBA, NE SAMO V BESEDAH AMPAK TUDI V DEJANJU, KAR LAHKO VEDNO POKAŽEMO IN DOKAŽEMO. V VSEH ZADEVAH IN POTREBAH GLEDE VAS, VAŠEGA SORODNIKA, PRIJATELJA ALI DEKLETA SE VEDNO OBRNI TE NA VAŠEGA ZAUPANJA VREDNO, VSEM ZNANO, FIRMO DR. KOCE-TA. DR. J. KOCE G.P.O. BOX 670, PERTH, W.A. Zastopnik za N.S.W. Mr. R. OLTP, 65 Moncur St., Woollalira, N.S.W. Tel. 32-4806 Zastopnik za Viktorijo. Mr. J. VAH, 2 Kodre Str., St. Albans, Vic. Tel. 65-9378 J