Toča in neurje v lenarškem okraju. Dne 22. junija popoldne je pribrunnela od severozahodne strani nad Slovenske gorice v smeri od Lipnice in Cmurelca velika nevihta s točo in nalivom. Velik del Slovenskih goric je bil prizadet. Unieeno je žito, komza, fižol, vinogradi, saidonosniki, da, celo krompir. Stari ljudje ne pomnijo tako hude nevibte. Naši žutBani in drugi naši pristaši (č. g. Lasbaber, dr. Kramlb^gar, notar Štupica) se me takoj obvestili o nesreei. Kot poslanec za okraj Sv. Lenart in Maribor sem takoj obiskal ministre: financ, za kmetijstvo in za notranje zadeve. Opisal sem jim strašno nesrečo, ki je zad«la veli!ki del Slovenskih goric ter sem prosil za nujno pomoč. Vsi trije ministri so me prijazno sprejeli, vzeli moje poročilo na znanje in so obljubilli, da bodo pri kr. vladi predlagali nujno pomoč za semenje in denarno podporo iiajihuje prizadetim. Obenem sem skupno s tovariši poslanci vložil potom narodne skuptščine na ministre sledečo interpelacijo: Vprašanje narodnega poslanca Franjo 2 e b o t a na g. ministra poljoprhrede, na g. ministra financ in na g. ministra notranjih del v zadevi velilie elementarne ne- zgode v okrajih Sv. Lenart—JMaribor. Dne 22. junija 1925 je strašno neurje z vibarjem in točo ugonobilo 50 do 100 odstotkov vseh poJjskib pri delkov ˇ velikem delu oktaja Sv. Lenart v Slov. gor. Suba toča je padala cele pol ure. Šlkoda znaša več milijonov dinarjev. Najtiuje so prirzadete sledeče dbčdne: Zgornji žerjavci, Spodnji 2erjavci, Porčič, Velka, Sčavirica, Trate, Lokavec, Ročica, Žitce in deli občin v župnijah Sv. Benedikt, Sv. Jurij, Sv. Jakob, Sv. Trojica, Sv. Lenart, Marija Snežna, Sv. Ana in Št. Ilj. Strašen naliv je odnesel z hribovitih njiv rodovitao zemljo, zalil je doline, tako da so ugonobljeni poleg njiv tudi travniki. Voda je odhesla pokošeno seno, a z blatom in peskam je pokončala napokošeno travo. Na njivah so uničeni vsi posadki, celo lirompir in kojruza. Vinogradi in sadonosniki so posebno v Žerjavcib goli. Ljudstvo obupuje! Uničen jim je živež, hrana za ži•»iino ter pridelki, iz kojih bi dabili Ijudje sredstva za davke. G. minister! Prosim Vas, blagovolite s svojimi sre* stTi, ki jib imate na razpolago, nakazati najhuje prizadetim občinam okraja Sv. Lenart primerno denaraa podporo; blagovolite odrediti pomoč kmetovalcem y semenju ter povzročiti odpis in odlog plačevanja predpisanih davkov. Z ozirom na veliko bedo, ki je nastala vsled strašne toče v prizadetih občinah — prav posebno pa v občini Spodnji in Zgornji žerjavci — si dovoljujem vprašati: 1. G. minister financ: Ali ste pripravljeni, v imenovanih oibčinah odrediti, da se ustavi izterjevanje pr«d-< pisanih in še ne plačanih davkov? 2. Ali hoče g. minister finarac nujno odrediti in naročiti okrajnemu davčnemu ofolastvu v Mariboru in dar čnemu uradu v Sv. Lenartu in Mariboru, da se da priiadetim davkoplačevakem takoj odlog, ozirama daljši rok za plačevanje davkov za leto 1925? 3. Je-li g. minister financ pripravljen dati iz razpoložljivih in drugib fondov nujno podporo v denarju za najbolj prizadete občane imenovanih občin (posestnikom in viničarjem)? 4. Je-li minister financ voljan predlagati ministrskemu svetu izvanredno podporo v denarju za najhuje prizadete? 5. G. minister poljoprivrede! Je-li ste pripravljeni, podpirati pri g. ministru financ in v ministrskem svetu predlog, da se izvrši odpis davkov in se da takojšnji odlog, oziroma rok za plačevanje predpisanih davkov za leto 1925? 6. Ali ste voljni preskrbeti prizadetiim nujno pomoč v žitu, posebno semenju (ajdo, rž, pšenico itd.)? 7. G. minister notranjifb delf Je-li ste pripravljeni z vsemi sredstvi in vsemi silami priskočiti težke prizadetim na pamoč? 8. Hočete-Li v manistrskem svetu in splah podpirati g. mtnistra financ in g. ministra poljoprivrede, da se doseže primerna podipora v denarjui semenju in odpk davkov? Ker je zadeva silno nujma in važna, prosi ninujnega pismenega odgovora. Beograd, dne 1. julija 1925. Franjo Žebot s. r., narodni poslanec in tovariši.« Na to interpelacijo mi j^ minister poljoprivi ed»: (za kmetijstvo) obljuibil dati odigovor tekona prihodnj*ga tedna. Sestandc z župani. Ko sem izvršil vse te korake za potmoč, sem brzojavno sklical za soboto, dne 4. julija, ko sem se vrnil za nekaj dni iz Beograda, v Št. Lenart sestanek žttpanov in dbčinskih odbornikov priizadetib. občin. Sestanka so se udeležili skoro vsi žulpani in lepo število občinskih odboniikov. Pojasnil sem vsem, kaj morajo storiti glede odpisa davfka in glede drugih vlog. Grdi nastop samostojniih deiookratov. Vse, kar sem storil za prizadete otočine, sem starih ker smatram, da je moža sveta dolžnost, pobrigati se za blagor volilcev in Ijudstva sploh. Nisem imel pri tem prav nobenih drugib namenov. Ko so prispele moje brzojavke v št. Lenart, je takoj »nekdo« o teh brzojavkah obvtstil advokata dr. Gorišeka. Dr. Milan Gorišek je obvestil o tem uredništvo »Tabora.« In v »Taboru« sa -pnobčili lažnjivi dopis z napisom: »Žebot je zoipet prišel prepozno.« Dopisnik laie, da Disciu takoj: vsega storil 2a pomoč, pač pa da je df. Gorišekova stranika storila vse potrebno. Pravi, da je dr. iPivlko posredoval v ministrstvih. Da Vas ni sram, da tako grdo lažote! Ko sem bil pri mlnistru za 'kmetijslvo (30. junija) in sem mu opisal celo nesrečo ter izročil spomenico, se je g. mmister Krsta Miletič za&udil. Rekel je, da mu ni bilo o tej nesreči prav nič znanega. To je dokaz, da »Tabdr« laže. Tudi finančni minister dr. Stojadinovič do mojega poročiia ni bi'1 prav nič pončen o neurju in toči v Slov. goricah. Grdo, desetkrat grdo je, da liberalci tudi nesrečo, ki je zadela ubogo Ijudstvo, izrabljajo na tako ogafoeii način. Nikdar nisem vprašal liberalnega advokata dr. Gorišeka, dr. Pivka ali »Tabor«, kaj naj storim za ljudstvo. Tudi v bodoče ne bom hodil k tem ljudem po dovoljenja za svoja dela ali pa po recepte. Izjavljam pa še enkrat, da je laž, ikar »Ta>bor« piše. Jaz sem takoj, ko sem dobil poročilo o nesreči, posredoval za pomoč. Predno pa se je zgodila nesreča, tega nisem mogel storiti. Čudno! Liberalec je strašen modrijan. Če ne bi bjl za težko prizadete nič storil, bi »Tabor« pisal, da nisem ievnšil svoje dolžnosti. Ko pa sem vse storil, kar se da, za ponesrečence, pa me advdkat dr. Gorišek v »Taboru« grdo napada. Dr. Pivko pa sploh koraka ni storil za težko prizadete, ker o nesreči sploh nič vedel ni. Da, da! Liberalne laži imajo kratke noge! Franjo Žebot, nar. poslanec. prireditve. Orlovski tabor v Ptuju dne 2. avgusta 1925. Živo so nam še v spominu lanski mladinski dnevi, ko so tisočere množice naših fantov in deklet zborovale in se navdusevale za svoje vzore v MarifocTu. Vsa mlada štajerska je bila po kancu. Leto« pa se bo zbrala ta mladina zopet na velikem orlovskem taiboru, ki se vrši dne 2. avgusta v staTodavnem Ptuju. Na teh zgodovinskih tleh si (bomo zopet podali roke in brali drug drugemu Lz oči, da smo ostali »enega'duha, ene krvi«, vneti in navdušeni za Baga in za narod svoj. Prefledalii bomo svoje vrste in mogli ugotoviti, da rasteino in je ni sile, ki ibi nas mogla nmičiti. Na tdboru §e bomo zopet navdušili za veselo dek> v prihodnje, z javnim nastopom pa pokaeaii naše dosedanje uspeh§. In vsi se moramo vlcletl v Phifu: tratje kl šeštre k Koro ške, k zelenega Pohorja, h. Dfavs^kega polja in Dravinjske doline, Slovenskih gioric tn Murskega polja ter Slovenske Krajine-^Prekmurja. Po vseh teh krajih naj se pripravlja vsa mladina še teh 14 dni, da bo njen praznik dne 2. avgmsta v Ptufu res veličasten. Na taibor pa vabimo že sedaj naše voditelje, naše starše in vse, ki jiin je piri srcu naša Ibodočnostl Ob pogledu na dolge vrste naših zdravih, krep>kih in navdušenih famtov in deldet, ki prevzamejo enkrat Vaše naloge in sveto dedščino Vašo, boste doživeli rvajslajše veselje in tolažbo, zavest: Bodočnost je jasna, ker iinaTno mladimo zdravih lic, jasnega čela, vedriih oči in nepokvarjeniih src! Po v»em severnem delu Sloven^ce Štajerske naj gre te dni le en glas: Dne 2. avgusta gremo vsi na mladinski praznik v Ptujl — Spored tabora je sledeč: Dupoldam mantfestaeijlski dbihod po mestu, nato služba božfa na Mtnoritskem t^gfu. Po sknzt>i bodrjji slavnostno «4>oro ¦vanje istotam. Govorijo naši najboljši govornrkk Popoldan ob treh velik telovaidni nastcip peterih okrožij na športnem prostoru db Dravi. Sodeluje godlba Kat. Omladine \z Marn boia. Podrobni spored o4>j,avimo v prihodnjih števiUcah »Gospodarja« in »Straže.« — Pevskim zborom, ki bodo sodelovali pri sliržbi božji, naznanjamo, da se bodo pri SV. maši pele sledeče pesmi: Fabjan: IX. Maša (Cecilija L). Ign. HladniJt: Marrja Pomočnica (Slava Brezmadežni &tey. 15). Vavken: K Tebi, Jezus. (Slava Brezmadežni št. 67.). Note je treba priinesti s sebof! — Konjeniki, kolesarji, Mrodne noše, prihitite na naš praiznik v idbilnem števiki, da bo nastop pesterin živ, kakor naši mladi! — Pripravljalni odbor. Loterija v Ptuju. Zadnji čas je, da si kupi srečke, kdor hoče biti deležen krasnih dobitkov naše velike efelrtne loterije v Ptuju. Vsak najposeduje vsaj par srečk in nifoče naj ne bo brez n',je. Ako je pa še iiimaš, piši nemudoma v Ptuj na žujpni urad, naj ti jo dctpošlje. Tedaj boš šele miren. Stane samo 5 dinarjev. 'Dcbitkov je pa 250 v skupni vrednosti 50.000 dinarjev. Dobitki so razstavljeni javnosti v vpogled v Konzumnem društvu uradništva v Ptupu. Zrebanje se vrši nepreklicno v nedeljo, dne 26 .julija 1929, popoldan rjb treh na vrln pri »Zamorcu.« Razprodajald sreok naj vrnejo nerazipricdane srečke vsaj do 23. julija>, ker dnugače se smatrajo za razprodane. Nilvče od naših bralcev naj nikar ne zamudi te ugodne prilike! Sv. Ana v Slov. gor. Kat. prosvetno društvo pri Sv. Ani v Slov. gor. priredi v nedeljo, dne 19. t. m., pri Sv^ Lenartu v dvorani g. Arnuša gledališko igro »Junaška d^klica« in »Piskrovez.« Vsi prijatelji katoliških društev prJsrčno vabljeni! Ljutomer. Kat. prosvetno društvo v Ljutomeru vprizori v nedeljo, dne 19. t. m., oib pol štirih popoldne v telo vadnici Narodne šcle igri »Bele vrtnics« v §tWh dejanjifc in enodejansko šaloigro »Napoleonov samovar.« ftijaiteJji lepe igTe, pridite! Orlovski odsek Sv. Marjeta niže Ptuja priredi na šmarjetsko nedeljo, dne 19. t m. javen nastop. Ob pol 10. uri dopoldne pohod z godbo k sv. maši, popoldne po v*černicah javna telovadba z mnogimi točkamii o(b sviran|u ,godbe na vrtu g. Mikla Po telovadbi licitacija. Vstopniina: sedeži po 6, 5 in 4 dinarjev, stx>|i§ča po 2 dkiarja Vsi priJatelji in samiišljenikii tudi iz sosednih župnij \iljudno vafoIjenil Bog živil Sv. Tomaž pri Ormožu. Na splošno željo občinstvB ponovi orlovski odsek v nedeljo, dne 19. t. m., v prostoi* g. Šlcrleca gledališko predstavo »Ne pričaj po krivem.« K dbilni udeležbi vabi — odbor. Svetmje pri Ormožu. Katoliško slovensko prosvetno društvo pri Svetinjaih bo na splošno že^o ljudstva ponovilo v nedeljo, dne 19. t. in. ilgro »Bafoilon« pri g. Francu Weberju, trgovcu v Ivanjkovcih. Začetek točno ob treli popoldne. Med odmori svira domaiča svetinjSka godfca. Sosedje, prijatelji in znanci, pridite v olbilnein številul R obflni udeležbi vas uljudho vaibi — odbor. SrecBšče ob Dravi. Za vse one, ki vsled oddaljenostt ali h kateriii koli druglh ozirov ne morejo posečati v&Čei^ nih prireditev tukajšnjega Ljiidskega odra, in za one, W se hočejo prav od srca nasmejatiy vprizori središki Orel v nedeljo, dhe 19. t m., db pol štiiih popoldne v Dru§tveneni domu Nušioevo šaoligro v tr-eli dejanjih »Navaden človek.« Vsfopnina in predprodap vstoprvic kot crbičajna. Za številen obisk se priporoča od^bor. Bog živil Griže pri Celju. Tukajšnji telovadni odsek Orel vpr»V zori v nedeljo, dne 19. t. m., 'db štirih j>opoldne v dvorani g. Novak predstavo: »Sirvovo maščevanje« ali1 »Spoštuj očeta«, igrokats v treh dejanlJh, in »Za letovišče«, burka T enem dejanju. Prijatelji mladine in poštenega raz\'«drila* pridite polnoštevilno! Nazarje pri Mozirju. Prostovoljno gasilno društvo v Nazarjih pri Mozirju ima v nedeljo, dne 19. t. m., ab 3. uH popoldne svojo prvo veselico na prostem. Čisti dot>iček se bo porabil za zgradibo gasilnega doma. Za pijačo in jedSa bo preskrbljeno, kafoor tudi ne bo manjkalo plesa, in druge zalbave. Na sporedu je tudi srečdov. Vsi uljudno vaHjenM Napomoč! ¦ . Iz Gomje Sv. Kungote. Da tudi tukaj na meji ne sp*mo, diokaz je dan 5. jidija t. I. Gornjia Sv. Kungota še ni videla talco veličastne gledaliske igre, kakor se je ta dan igrala na krasnem velikem prostoru »Devica Orleanska«, ob mogočni udeležbi. Dekleta m deMiške Mari)ine drvŁt» in Kat. Prosvetnega društva so svoje vloge izborno ješil«^ posetbno glavna junakinja Pavla Flakus> ki je igrala hrano, je svojo težko vlogo mojstrsko izpeljala. Gregorčičevo »Oljflco« je nenavadno lej)o deklamirala Marija Robič « Gaja. Da je igra žela obilo pohvale, gre v prvi vrsti zaslu> ga blagorodni gospej grofinji Pachta-Rayhofen, komtesi Rieneok-Nostiz in g. grofu Paohta, ki so velikodušno pripomogli k tako veličastni predstavi s tem, da so dali n graščine dragocene dbleke iz same svile in ibaržuna na rafzpolago, kar je na ijudstvo napravilo čaroben utis. P<v šuben ohls za gledališko umetnost je pokazala blaga gospa grofinja, ko je igralke sama dblačila in kostumirala ter je z dekleti nenavadno ljirj>ezn|ivo občevala. Bog ji plačaj tisočkrat! Srčno zaihvalo izreka Kat. Prosvetno društvo bla gemu gospodu in giospej Gamser, lesotržcu, za Ijufoeznivo odstopitev prekrasnih prostorov za %ro! -, Kako silno potrebno je, da si zgradimo svoj lastni Katoliški dom! Naj foi se našel kak ddbra^nik ali di&brotnica, ki Ibi velikodušno priskočil na pomoč tukajšnjemu Kat. Prosvetnemu društvu z denarno podporo, da si zamoremo postaviti gledališki odeT in dvorano. Če Vam je kaj ze to, da se tiikaj na nemško-slovenski meji ¦narod kulturno dvigne in narodno pro(budi, ne zadostuje samo beseda in ljubezen na jeziku, ampaik dejanska pomoč in gotov denar v roki. Blagohotni darovi na) se pošiljajo na župnijski urad v Gomji Sv. Kumrgoti. Laško. Prireditev celjskega orlovskega okrožja, ki je vzbmiAa v na&etn okoliSu splošno pozornost, je za nanii. l^pamo, da smo izpolnili svoje obljube in da smo pokazali našemu vrlemu kmetsk. Ijudstvu, da J€ naše delo smotreno. Štejemo si v prijetno dolžnost, da se javno zahvalimo vsem posetnikom, posebno pa icnim, ki so nam podarili, ozkoma vozili les. Iskreno zahvalo smo dolžni tudi gospem in gospodičnam, ki so žrtvovale marsikatero uro in tako pripomogle k sijajnejši manifestaciji naše imisli.