LES wood Revija za lesno gospodarstvo Wood Industry & Economy Journal 11/2000 Revija za lesno gospodarstvoWood Industry & Economy Journal november 2000 Letnik 52 {t. 11 str. 365-412 UDK 630 / ISSN 0024-1067 Revija LES Glavni urednik: prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli Odgovorni urednik: Ciril Mrak, dipl. ing. Urednik: Stane Ko~ar, dipl. ing. Slika na naslovni strani: Lektor: Andrej ^esen, prof. NOVOLES, lesna industrija Stra`a, d.d. Uredni{ki svet: Predsednik: Peter Tom{i~, dipl. oec. ^lani: Jo`e Bobi~, Asto Dvornik, univ. dipl. ing., Nedeljko Gregori~, Novi cilji in nove poti Jo`e KUŠAR 365 univ. dipl. ing., mag. Andrej Mate, univ. dipl. oec., Zvone Novina, univ. dipl. ing., mag. Miroslav [trajhar, dipl. ing., Bojan Pogorevc, univ. dipl. ing., Jakob Repe, univ. dipl. ing., Daniela Rus, univ, dipl. Termiti - nevarni škodljivci tudi v Sloveniji? Franc POHLEVEN oec., Stanislav Škali~, univ. dipl. ing., Janez Zalar, ing., Franc Miha HUMAR 369 Zupanc, univ. dipl. ing., prof. dr. Jo`e Kova~, dr. mag. Jo`e Korber, pT rraotfn. idkr,. Adlre. {h H. uc.s,N ui knoi v T. odrieplll.i,inpgro.,f.V dinr.k Vo e Vsnelau {T~i{elke,r ,u pnriov.f.d dipr.l.M inirgk.o, Kako se lotiti gradnje informatike v lesnoindustrijskem Jo`e KROPIVŠEK doc. dr. @eljko Gori{ek projektu (predlog) Leon OBLAK 374 Uprorfe. edmn. id{r.k dir. oh.d c.b mourlt:. Walter Liese (Hamburg), Ro`i~evec (Ceratonia siliquaL.) in njegov les. Po sledi nekega imena Niko TORELLI 378 prof. dr. Helmuth Resch (Dunaj), doc. dr. Bojan Bu~ar, Maja Cimerman, univ. dipl. soc., Janez Gril, univ. dipl. ing., doc. dr. @eljko Gori{ek, mag. Toma` Za bistre glave 380 Klop~i~, Fani Poto~nik, univ. dipl. oec., prof. dr. Franci Pohleven, mag. Branko Knehtl, mag. Stojan Koko{ar, prof. dr. Razvojna vizija slovenske lesne panoge Janez LESAR 381 Vinko Rozman, prof. dr. Vesna Ti{ler, prof. dr. Mirko Tratnik, prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli Novosti iz programa LESNINE IN@ENIRING d.d. 383 Direktor: Motivacija in absentizem - kako so se tega lotili v JAVORU dr. mag. Jo`e Korber Pivka d.d. Valter URBAN^I^ 385 Ustanovitelj in izdajatelj: Zveza lesarjev Slovenije Ciljno vodenje kot mo`en postopek za pove1evanje dodane vrednosti na zaposlenega v slovenskih podjetjih Henrik DOV@AN 386 v sodelovanju z GZS-Zdru`enjem lesarstva Uredni{tvo in uprava: Informacije GZS št. 9/2000 387 1000 Ljubljana, Karlov{ka cesta 3, Slovenija tEell.. p0o1š/ta4:2 r1e-v4ij6a.-l6e0s@, faskiso:l.0n1e/t421-46-64 Kako bomo projektirali v tretjem tiso~letju Ciril MRAK 392 http://www.zls-zveza.si Intervju z Brunom Gri~arjem, prokuristom podjetja TOM Naro~nina: oblazinjeno pohištvo d.o.o. Mokronog Fani POTO^NIK 393 Dijaki in {tudenti (polletna) ........ 1.750 SIT Posamezniki (polletna) ............ 3.500 SIT Sestanek proizvajalcev strojne odreme in tehnologije za Podjetja in ustanove (letna) ....... 38.000 SIT obdelavo lesa Ciril MRAK 396 Obrtniki in {ole (letna) ........... 19.000 SIT Tujina (letna) ................... 100 USD Obsejemske prireditve na 11. Ljubljanskem pohištvenem @iro ra~un: sejmu Ciril MRAK 397 Zveza lesarjev Slovenije-LES, Ljubljana, Karlov{ka 3, 50101-678-62889 Lakirne naprave podjetja Finitura Ciril MRAK 403 Revija izhaja v dveh dvojnih in osmih enojnih {tevilkah letno Slovenska lesna industrija v lu~i okoljevarstvenih zahtev Nada Marija SLOVNIK 405 Tisk: Bavant, Marko Krem`ar s.p. BREST uresni~uje ideje... Mitja PONIKVAR 406 Za izdajanje prispevata Ministrstvo za {olstvo in {port Republike Slovenije in Ministrstvo za znanost in tehnologijo Kratke vesti 407 Republike Slovenije. Hišni sejem podjetja Vovko Ciril MRAK 409 Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost spada revija LES po 43. ~lenu pravilnika med nosilce besede, za katere se Borzne vesti 410 pla~uje DDV po stopnji 8 %. Vsi znanstveni ~lanki so dvojno recenzirani. Diplomske naloge BF-Oddelka za lesarstvo 411 Izvle~ki iz revije LES so objavljeni v AGRIS, Cab International - TREECD ter v drugih informacijskih sistemih. Bilten INDOK slu`be Oddelka za lesarstvo Biotehniške 412 fakultete LES wood 52 (2000) 11 Contents 366 LES wood Wood Technology & Economy Journal Volume 52, No 11/2000 Editor’s Office: 1000 Ljubljana, Karlov{ka 3, Slovenia Phone: + 386 1 421-46-60 Fax No.: + 386 1 421-46-64 E-mail.: revija.les@ siol.net http://www.zls-zveza.si Contents Termites - dangerous pests also in Slovenia? How to start building information system in woodworking factory (proposal) Carob tree (Ceratonia siliqua L. and its wood. On the trail of a name Franc POHLEVEN Miha HUMAR Jo`e KROPIVŠEK Leon OBLAK Niko TORELLI 367 374 378 ZVEZA LESARJEV SLOVENIJE Karlovška 3, 1000 Ljubljana, tel.: (061) 121-46-60, fax.: (061) 121-46-64 el. pošta: revija.les@ siol.net http://www.zls-zveza.si POSYETI NA ZAČETKU LETA 2001 -RAČUNALNIŠTVO V LESARSTVU ■MONTAŽNE HIŠE V SLOVENIJI Zveza lesarjev Slovenije pripravlja: • tretji posvet Računalništvo v lesarstvu meseca januarja 2001 in • tretji posvet Montažne hiše v Sloveniji v času sejma Dom na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani meseca marca 2001. Glede na to, da na letošnjem pohištvenem sejmu v Ljubljani nismo organizirali posveta o računalništvu v lesarstvu, novosti na tem področju pa sunkovito napredujejo, pripravljamo predstavitev računalniške priprave dokumentacije za proizvodnjo in prodajo, s posebnim poudarkom na vodenju poslovanja. Gradivo bodo pripravila usposobljena računalniška podjetja CSI iz Ljubljane, ARHINOVA iz Škofje Loke in Intertrade ITS iz Ljubljane. Analizirali bomo sedanje stanje uporabe računalništva v lesarstvu, novosti programske opreme Pro Lignum 3D AR na bazi autoCADa, kot univerzalnega programskega paketa za pripravo proizvodne dokumentacije (konstrukcija, izdelavni načrti, povezava s CNC stroji, materialna lista, kosovnica ...), prodajne dokumentacije (ponudba, virtualna vizualizacija - navidezna upodobitev - ambienta, elektronska pošta, internet kot medij za trgovanje) in vodenja poslovanja. O obeh posvetih bomo lesarsko javnost pravočasno obvestili s posebnimi vabili. Informacije: Ciril MRAK LES wood 52 (2000) 11 Uvodnik 367 Novi cilji in nove poti Vsakoletni ljubljanski pohi{tveni sejem je osrednja slovenska pohi{tvena prireditev in kot taka najbolj{i prikaz dose`kov slovenske lesne stroke. Sejem je skupna promocija oblikovalcev in lesarjev, ko ti slovenski javnosti prika`ejo, kaj zmorejo in znajo. Tudi leto{nji 11. Ljubljanski pohi{tveni sejem je pokazal zgodbe o uspehih slovenskih oblikovalcev in proizvajalcev, hkrati pa tudi opozoril na vse zahtevnej{e okuse kupcev in vse o~itnej{o navzo~nost tuje konkurence. Nemogo~e je prikazati - tudi samo pregledno - vse najnovej{e dose`ke v oblikovanju in proizvodnji pohi{tva, ki smo jih videli na tem sejmu, prav tako bi te`ko orisali poglavitne smeri v svetovnih prizadevanjih. Mogo~e pa je pogledati na ta prizadevanja iz enega zornega kota, opozoriti na trenutni trend, ki danes spremlja pohi{tveni razvoj v razvitih evropskih dr`avah. Odve~ je ponovno ugotoviti, da je oblikovanje in proizvodnja pohi{tva skupinski pojem, ki zajema razli~ne dejavnosti, od katerih ima vsaka svoje specifi~no raziskovalno podro~je in specifi~no metodologijo. Sejem ni prikazal samo tradicionalne razvrstitve posameznih vrst pohi{tva temve~ tudi {ir{o in razvidnej{o predstavitev vseh vrst lesnih izdelkov, ki izhajajo iz ~lovekovega razmerja do bivalnih potreb ter iz dejstev, ki opredeljujejo ~lovekovo razmerje do zadovoljitve teh potreb. Menim, da se morajo pohi{tvena industrija in obrt kot naro~nik oblikovalskih storitev otresti zasebni{tva in na {iroko odpreti vrata strokovnim pobudam z vseh mogo~nih smeri. Odpreti se morajo novim tokovom ustvarjalnosti, ki naj bodo osnova za kakovosten oblikovalski in funkcionalni program pohi{tva. Dalje se morajo odpreti {irokemu toku sodobnih oblikovalskih usmeritev in med njimi izbrati tiste, ki lahko najbolje ustre`ejo aktualni nalogi. Skratka, gre za na~elno odprtost do vsega novega, sve`ega, neobremenjenega, kar more, vpeto v tradicijo na Slovenskem uveljavljene predstave o pohi{tvu, nositi sodobno sporo~ilo o opremi prostora. Poglavitno vodilo bi moralo biti: odprto in na {iroko sprejemati izzive sedanjosti in zavra~ati vsakr{ne okostenele obrazce. Te`nje po bistvenih spremembah v oblikovanju pohi{tva so danes vidne povsod, kjer je v obravnavi razmerje do ~loveka. Naj gre za les, kovino ali plastiko, povsod odkrivamo zahteve po globljem oblikovalskem, tehnolo{kem in ergonomskem znanju ter utemeljitvah, zlasti pa po tem, da je treba vede na novo preu~iti, jim dati novo vsebino, nov smoter. Poleg ~isto strokovnega znanja je ta ~as najbolj v ospredju medijska znanost ali komunikologija glede na to, da postajajo vedno bolj vplivna avdio-vizualna sredstva, ki pomenijo pravo revolucijo v moderni informacijski tehniki. Raba te tehnike je temeljni pogoj za najsodobnej{e metode tr`enja. Slovenska lesna in z njo tudi pohi{tvena industrija se je glede tujega kapitala odlo~ila za previdno investicijsko politiko. Nenadzorovan vdor tujega kapitala v lesno industrijo in obrt bi lahko imel za Slovenijo hude posledice, zaradi katerih bi lahko bilo na{e lesno gospodarstvo popolnoma odvisno od tujega odlo~anja in tuje volje. Majhno slovensko gospodarstvo, ki ga lahko v celoti kupi en sam svetovni bogata{, mora biti previdno pri svojem odpiranju v smislu globalnega gospodarstva. Kar je lahko veliki dr`avi v korist, lahko na majhno slovensko lesno gospodarstvo vpliva izredno negativno. Ne glede na izredno dinamiko svetovnega gospodarskega razvoja, ki lahko `e jutri preseneti z povsem novimi ugotovitvami in pogoji, je lahko strate{ka usmeritev na relativno majhen priliv tujega kapitala ve~plastno pravilna. Slovenci imamo dovolj znanja in dovolj kvalitetnega doma~ega lesa, da se postavimo na svoje noge predvsem z lastnimi mo~mi in svojim znanjem ter tako vzpostavimo razmerje med tujim in na{im kapitalom v slovensko korist. Zelo va`na je globalna posodobitev pohi{tvene industrije in obrti prek tesnej{ih povezav z razvitimi dr`avami. Nekatera slovenska podjetja `e imajo dobre stike s podjetji ali trgovino razvitih dr`av in se pri njih u~ijo, kako jih po ~im kraj{i poti dose~i. Po ugotovitvah uspe{ne industrije v razvitih dr`avah, da je aplikacija znanstveno- raziskovalnega dela nujna sestavina tehnolo{kega razvoja in najvi{ja stopnja kapitala, bo morala tudi Univerza v Ljubljani, predvsem njena Oddelka za oblikovanje in lesarstvo ter Fakulteta za arhitekturo, pokazati ve~ ustvarjalnega duha in volje, da pove`e pedago{ko in raziskovalno delo na Univerzi v funkciji razvoja gospodarstva, plemenitenja duha ter osmi{ljanja ~lovekovega dela. Ambicije slovenskih lesarjev so daljnose`ne in tudi izvedljive. Razvojnoraziskovalno delo je treba iz in{titutov in fakultet spraviti v `ivljenje, prek tehnolo{kih parkov v slovensko industrijo in obrt. Samo nove tehnologije skupaj z izvirnim oblikovanjem bodo s konkuren~nimi proizvodi na doma~em in svetovnem pohi{tvenem trgu dale novo vrednost. Odprla se bodo nova delovna mesta tako za delavce kot za projektante. Da bomo zahtevnim nalogam kos, moramo skupaj na Univerzi in in{titutih ustvariti pogoje in mehanizme, ki bodo omogo~ali kvaliteten in u~inkovit {tudij ter znanstvenoraziskovalno delo. Le tako bo skupnost {tudentov in u~iteljev z industrijo in obrtjo lahko razvijala ustvarjalne cilje ter odstranjevala ovire, ki hrome bodo~e delo. dr. Jo`e KUŠAR Oglas Lesnina 10/2000 - popravljen LES wood 52 (2000) 11 Raziskave in razvoj 369 UDK: 630*845.3 Pregledni znanstveni ~lanek (Review Scientific Paper) Termiti - nevarni {kodljivci tudi v Sloveniji? Termites - dangerous pests also in Slovenia? Franc POHLEVEN*, Miha HUMAR** Povzetek Termiti so socialni insekti. Samosvoje `ivijo v kolonijah v termitnjakih. Najbolj so raz{irjeni v tropih in subtropih, kjer so pomembni dekompozitorji odpadnega lesa. Posebej neza`eleno pa je njihovo pojavljanje na tehni~nem lesu, kjer povzro~ijo ogromno {kodo. Tudi na obalnem delu Slovenije jih najdemo, vendar ne povzro~ajo ve~je ekonomske {kode. Najdemo pa jih v naravi, kjer so pomembni razkrojevalci lesa, {e posebej na podrtih drevesih in lesnih odpadkih. Klju~ne besede: termiti, Slovensko primorje Abstract Termites are social insects that live an unusual life in colonies. They populate in tropic and subtropics areas. In these regions, they are the most important decomposers of waste wood. Particularly discarded is damage on construction timber, caused by termites. Termites are present in Slovenia too, but caused damage is not economically important. We can found them as important decomposers of fallen trees and waste wood. Keywords: termites, Slovenian coast region Uvod Zelo redko najdemo na svetu tako nebogljena bitja kot so termiti. Toda kljub temu se jim je s prilagoditvijo, instinktom in prirojeno inteligenco posre~ilo skovati oro`je, kakr{nega od vsega za~etka niso imeli niti sami niti ga nimajo druge `ivali. Ustvarili so si organizacijo, si zgradili neosvojljive trdnjave in vso skrb posvetili potomstvu. S selekcijo prilagojene vrste so se strahotno razmno`ili in se polagoma izoblikovali v najbolj `ilave prebivalce in osvajalce na{ega planeta (Maeterlinck, 1952). Termiti (Isoptera) so insekti malih in srednjih velikosti z mehko prosojno kutikulo, ki je ve~inoma belkasta, prof. dr., Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Ro`na dolina, C. VIII/34, 1000 Ljubljana, Slove- nija dipl. in`., Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Ro`na dolina, C. VIII/34, 1000 Ljubljana, Slovenija umazano bela ali rumenkaste barve. Na prvi pogled so podobni mravljam, zato jih pogosto nestrokovno imenujejo “bele mravlje”. Vendar so le po videzu in na~inu `ivljenju podobni mravljam, ne pa po sorodnosti. Termite namre~ uvr{~amo med ni`je razvite insekte, za katere je zna~ilen nepopoln razvoj in razmeroma enostavna telesna zgradba. Glava je prosta in dobro gibljiva. Na glavi imajo dobro razvit ustni aparat za grizenje, koni~aste tipalke in reducirane o~i. Noge so prilagojene hoji. Podalj{ana opnasta para kril sta enake oblike, zgradbe, barve in velikosti. Zaradi tega jih imenujemo enakokrilci ali Isoptera. Pri nekaterih vrstah se pri nimfah pojavijo zametki kril zelo zgodaj in se {ele tik pred rojenjem (izleta-vanjem) popolnoma razvijejo. Po kon~anem svatbenem plesu pa jih samec in samica (“`enin in nevesta”) odvr`eta in si ustvarita novo kolonijo, ki si zgradi svoj termitnjak (Pohleven in Garafol 1999). @ivljenje termitov Termiti `ivijo socialno `ivljenje v ter-mitnjakih. Zaradi tak{nega na~ina `ivljenja je pri{lo do delitve dela in socialnega polimorfizma. Socialni polimorfizem se pojavlja tudi pri drugih socialnih insektih (mravlje, ~ebe-le). Tako se v kolonijah pojavljajo raz-li~ne oblike osebkov, specializiranih za posamezna opravila. Pri termitih so poleg samca in samice (kralja in kraljice) v termitnjakih {e delavci in vojaki pa tudi li~inke na razli~nih stopnjah razvoja. Termiti imajo nepopoln (himi-metabolni) razvoj brez stadija bube. Tako so `e li~inke podobne odraslim osebkom. V dolo~enem letnem ~asu pa se pojavljajo brezkrilate in krilate nimfe. ^e kraljica pogine, se lahko nimfa razvije v samico in nadomesti kraljico. Delavci s {ibkimi ~eljustmi so precej manj{i od spolnih insektov. Opravljajo vsa dela v koloniji. Gradijo termitnjake, skrbijo in negujejo potomstvo, oskrbujejo in prebavljajo hrano za odra{~ajo~e li~inke, vojake, nimfe ter kralja in kraljico. Vojaki skr- LES wood 52 (2000) 11 Raziskave in razvoj 370 Slika 1. @ivljenski krog termitov z razli~nimi oblikami osebkov (prirejeno po Shupe in Dunn, 2000) iz li~ink razvijejo pravi delavci in vojaki, pa kralj in kraljica skrbita le za rodnost oz. produkcijo potomstva. Delavci prevzamejo oskrbovalno funkcijo in celotna kolonija je sedaj odvisna od njih. Seveda pomenijo glavni del kolonije in jih je okoli 95 %. ^e jih primerjamo s ~love{ko zdru`bo, imajo termiti nedvomno prednost. Veliko ve~ je ustvarjalcev kot porabnikov. S svojimi izlo~ki ne hranijo le li~ink temve~ tudi vojake in seveda kraljico in kralja (trofalaksija). Gradijo tudi termitnjak. Iz skromne za~etne kamrice kmalu vznikne mogo~na, dobro organizirana zgradba. Termitnjaki bijo za obrambo kolonije, prav tako pa tudi varujejo kralja in kraljico (“telesna stra`a”). Pri nekaterih vrstah tropskih termitov zasledimo dve vrsti vojakov; manj{i skrbijo za notranji red (“policija”), ve~ji in obilnej{i z mo~-nimi ~eljustmi pa branijo vrstnike pred vdorom zunanjih sovra`nikov (“vojska”). Vojaki se namre~ od drugih osebkov bistveno razlikujejo po mo~-no razviti glavi, na kateri so dolge, ostre in z zobci opremljene ~eljusti (Archer s sodelavci, 1991). V ~asu rojenja se iz termitnjaka dvigne gosti roj krilatih nimf (svatbeni let). V zraku se sre~ata `enin in nevesta, zaple{eta svatbeni ples ter se spustita na zemljo. Odvr`eta krila in si poi{~eta ustrezno votlinico za zasnovanje nove kolonije oz. izgradnjo novega termit-njaka. Obi~ajno je to vla`no mesto pod kak{nim kamnom. Tu si zgradita poro~no kamrico in {ele ko je ta izdelana, kopulirata. Kmalu nato samica za~ne izlegati jaj~eca. Samica je neverjetno plodna in se ji kasneje mo~no pove~a zadek, ki je poln jaj~ec. Pri nekaterih vrstah lahko vsake dve do tri minute izle`e jaj~ece, `ivi pa pribli`no deset let. Ko se iz jaj~ec razvijejo prve li~inke, zanje skrbita oba. Hranita jih s svojo predelano hrano. Kasneje, ko se Ker se termiti nikoli ne poka`ejo na prostem (razen nimfe med rojenjem), jih opazimo le po zna~ilnih termitnja-kih. Od termitnjaka vodijo k izvoru hrane in vlage podzemni rovi in nadzemni pokriti hodniki (galerije). Nekatere vrste imajo le podzemne termit-njake, spet druge jih gradijo v drevesnih kro{njah ali v {torih. Najbolj im-pozantni pa so nadzemni termitnjaki v tropih in subtropih, kjer lahko dose-`ejo tudi do nekaj metrov vi{ine. Pogosto je znaten del termitnjaka {e pod zemljo. V tak{ni zgradbi `ivi na milijone osebkov. Termitnjakih so svojevrstne gradbene mojstrovine. S svojimi izlo~ki zlepijo del~ke zemlje med seboj v ~vrsto strukturo, ki je pri nekaterih tropskih vrstah tr{a kot beton. Termitnjaki jih {~itijo pred vremenskimi vplivi in tudi pred sovra`niki. Razli~no od mravlji{~, termitnjaki nimajo zunanjih izhodov, ampak se {tevilni hodniki raz{irjajo pod zemljo ali v lesu. ^e se pojavijo odprtine, jih delavci nemudoma zatesnijo. Tudi na povr{ini napadenega lesa ni odprtin. Termiti nikoli ne prihajajo na povr{ino, razen v dobi parjenja (svatbeni ples spolnih osebkov). V termitnjaku lahko nekatere vrste termitov uravnavajo celo klimo. Prehrana termitov Hrana termitov je zelo raznovrstna, vendar je ve~inoma rastlinska. Znatno {tevilo vrst se hrani z lesom. Napadajo lahko tudi stoje~a drevesa ter druge materiale, ki vsebujejo celulozo, kot so papir, platno, bomba`, juta... Nekateri tropski termiti se hranijo celo z `ivalsko hrano. Avstralski termit Ma-stotermes darwiniensis se poleg lesa na primer prehranjuje celo s slonovi-no, keratinskimi snovmi in ko`o. Spet druge vrste se hranijo s humusom ali pa v termitnjakih na gredicah gojijo posebne vrste gliv. Znani so primeri, ko je bila rast micelija glive tako intenzivna, da so iz termitnjaka pognali celo trosnjaki (gobe). Izolirali so kulturo micelija glive Termitomyces letestui, ki jo sedaj, podobno kot {ampinjone, za prehrano gojijo celo na farmah. Nekatere lesojede vrste posebno cenijo deloma strohnel les, ki je zanje prava poslastica (Pereni~, 1991, Kra{o-vec, 1991). Ne glede na vrsto hrane pa delavci zau`ite hrane ne morejo sami prebaviti. To namesto njih opravijo pra`ivali (Protozoa) iz skupine bi~karjev (Flagel-lata), ki kot endosimbionti `ivijo v vre~asto raz{irjenem delu zadnjega ~revesa, tik pred analno odprtino (rectum). Simbionti drobno zdrobljene del~ke hrane absorbirajo in celulozo presnovijo do sladkorja. Bi~karji in nastali sladkorji v obliki proktodealne ka{e se kot iztrebek izlo~ijo prek anal-ne odprtine in pomenijo obrok hrane sodelavcu, vojaku, nimfi, li~inki ali spolnemu osebku. Vsi ti, razen delavcev, so nesposobni prebavljati hrano, pa ~etudi je ta na razpolago v izobilju. Tako na primer bi vojaki ob obilici hrane poginili od gladu, ~e bi jih delavci ne bi hranili. S svojimi tipalkami potrepljajo delavca po zadku in ta jim izlo~i obrok hrane. Prek prehrane naj bi se prena{ale tudi druge informacije, ki so pomembne za razvoj in organizacijo celotne kolonije. Koristnost in {kodljivost termitov V tropskih predelih so termiti nedvomno glavni dekompozitorji lesa. V gozdovih povzro~ijo hitro razgradnjo LES wood 52 (2000) 11 Raziskave in razvoj 371 podrtih strohnelih dreves. Glede na ogromno {tevilo osebkov, opravijo svoje delo zelo hitro in u~inkovito. Prav tako na stoje~ih drevesih osu{ene in trhle veje po`rejo do zdravega dela in na ta na~in zaustavijo prodiranje trohnobe v notranjost vitalnega dela drevesa (Grace in Yamamoto, 1994). Slika 2. Po{kodbe ki so jih na lesu povzro~ili termiti (Foto: F. Pohleven) Vsekakor pa so termiti na uporabnem lesu ekonomsko pomembni {kodljivci (poslopja, drogovi, pragovi) (Hickin, 1968, Kervina, 1976, Kervina-Hamo-vi}, 1989, Creffield s sodelavci, 1998) (slika 2). Gospodarska {koda je {e toliko ve~ja, ker jih je zelo te`ko pravo~asno odkriti. V les prodrejo na mestu, kjer se ta dotika ali pa je vgrajen v zemljo. Po {kodi, ki jo povzro~ijo termiti, jih na termitskih obmo~jih (tropih in subtropih) uvr{~amo med naj-huj{e {kodljivce lesa. Ob gradnji cest, ali ~e se preve~ pribli`ajo vasem in obdelovalnim povr{inam, kjer delajo na posevkih in hi{ah preveliko {kodo, jih po predhodnem dovoljenju dr`av-nih naravovarstvenih institucij odstranijo. Ker so termitnjaki mo~no zbiti, pa to ni ravno enostavno. Najprej jih polijejo z bencinom in se`gejo, strukturo pa poru{ijo z miniranjem (razstre-litvijo) (Borgen, 1999). Nekatera plemena v Centralni Afriki se hranijo s termiti. Ker imajo velike zaloge rezervnih snovi, pomenijo hrano visoke kalori~ne vrednosti (Maeterlinck, 1952). Sistematska opredelitev termitov in najzna~ilnej{e evropske vrste Do danes je opisanih okoli 2000 vrst termitov. Delijo se v {est dru`in, in sicer so to: Mastotermitidae, Calotermi- tidae, Termopsidae, Hodotermitidae, Rhinotermitidae in Termitidae (Hickin, 1968, Krishna in Weesner, 1969). V Evropi `ivijo le tri vrste termitov, od katerih sta dve avtohtoni, in sicer: Reticulitermes lucifugus in Kalotermes flavicollis. V Italiji, predvsem pa v Franciji, `ivi Reticulitermes santonnen-sis, ki naj bi bil po trditvah nekaterih strokovnjakov podvrsta R. lucifugus. Avtohtoni vrsti s podvrsto sta omejeni na podro~je Sredozemlja in jih seveda najdemo tudi ob na{i obali. Terenska opazovanja so pokazala, da napravijo na{i termiti precej {kode, ki pa ostane dalj ~asa neopa`ena ali pa se jo pripisuje drugim vrstam `u`elk, predvsem mravljam ([tirn, 1963, Kervina, 1976, 1981). Uvo`ena (alohtona) evropska vrsta Kalotermes flavipes (rumenonogi termit) pa je omejena na podro~ja dr`av z atlantsko klimo. Ta termit je pov-zro~il pred desetletji ogromno {kodo v Hamburgu ter ga zato nekateri imenujejo hambur{ki termit. Po nekaterih virih se je pojavil pred leti tudi na Dunaju in v Salzburgu (Vasi}, 1971), vendar so ga po navedbah kolegov iz Avstrije sedaj tam izkoreninili, v predmestjih Hamburga pa je {e vedno strah in trepet tamkaj{njih prebivalcev. Termiti v Sloveniji V Sloveniji se v ozkem obalnem pasu pojavljata dve vrsti termitov, in sicer: termit vla`nega lesa ali zemeljski termit (Reticulitermes lucifugus Rossi) ter rumenovrati termit ali termit suhega lesa (Kaloterrmes flavicollis Fab.). Termit vla`nega lesa ali zemeljski termit (Reticulitermes lucifugus Rossi) Raz{irjen je v toplej{ih predelih Evrope, predvsem v celotnem Sredozemlju. Pojavlja se v Mali Aziji, Severni Afriki, Gr~iji, na Portugalskem, v [paniji, Italiji, Franciji, Dalmaciji in tudi pri nas v ozkem pasu ob morju. Najdemo ga pa tudi na obalah ^rnega morja in v Izraelu ter Palestini. V Makedoniji, ju`no od Skopja ob Vardarju, ga je prvi~ opisal Gradojevi}, v Dalmaciji in na nekaterih otokih ter v Istri in Slovenskem primorju pa [tirn (1963) in Kervinova (1976). V velikem obsegu se termiti vla`nega lesa pojavljajo tudi v Piranu. Termit vla`nega lesa je velik od {est do osem milimetrov, odvisno od oblike. Delavci so najmanj{i in merijo do pet milimetrov. So mle~nobele barve s cilindri~no glavo. Vojaki so nekoliko ve~ji in temnej{e barve. Od delavcev se najbolj razlikujejo po glavi, ki ima v kle{~e podalj{ane rjave mandibule (slika 3). Nimfe so ~rne barve, tudi krila so ~rna. So precej ve~je kot dru-gii osebki v termitnjaku in merijo pri-bli`no centimeter. [e ve~jo dol`ino pa na ra~un podalj{anega in raz{irjenega zadka dose`e kraljica (13 mm). % X Slika 3. Termita suhega lesa [Reticulitermes luciiugus). Na sredini je vojak z močnimi čeljustmi, obkrožajo pa ga delavci. [Foto: F. Pohleven). Razvoj zemeljskega termita je dokaj kompliciran. Iz jajčeca se razvijejo ličinke I. stopnje, ki so med seboj popolnoma enake. Po prvi levitvi pa se pri ličinkah II. stopnje pojavijo razlike; razvijejo se ličinke z majhno in veliko glavo. Iz slednjih se razvijejo le nespolni osebki - delavci in vojaki. Iz ličink z majhno glavo pa v nadaljnjem razvoju nastanejo delavci, vojaki in nimfe z manjšimi ali pa z že razvitimi krili, ki po zadnji levitvi postanejo spolno zrele. Nimfe z manjšimi krili pa lahko postanejo spolno zrele le z ne-otenijo. Tako so v kolonijah R. lucifu-gus naslednje oblike osebkov: jajčeca, ličinke v različnih razvojnih stadijih, delavci, vojaki, nimfe s kratkimi in dolgimi krili ter spolni osebki (kralj in kraljica). V koloniji živi nekaj tisoč osebkov, od tega je več kot 90 % delavcev in ličink. R. lucifugus ljubi tople in vlažne predele. Termitnjake gradi deloma v lesu in deloma v zemlji iz krhke sivkaste mase, ki jo izloča. S to maso obloži LES wood 52 (2000) 11 Raziskave in razvoj 372 tudi napadeni les. Zaradi potrebe po vlagi je navezan na zemljo, od tukaj pa po rovih in galerijah prodira v les, kjer v mehkej{em delu branike dolbe bolj ali manj urejene koncentri~ne rove. Napada stoje~a drevesa listavcev in iglavcev pa tudi tehni~ni les in zgradbe, posebno {e v zemljo vgrajeni les (drogove, pragove, stebre, manj{e kole...). Skupine delavcev pa so bile najdene tudi na koreninah trav in drugih zeljnatih rastlin ter grmov ([tirn, 1963, Adams, 1998). Hrano delavci prebavljajo s pomo~jo simbiontov -bi~karjev (Flagellata). Ko se v koloniji razvije veliko {tevilo osebkov ali pa ko za~ne primanjkovati hrane, se v ter-mitnjaku razvije ve~je {tevilo krilatih nimf, ki v maju ali v za~etku junija izletijo iz termitnjaka. Pred tem se vsaka namesti v posebno vzletno ni{o oziroma rov, po katerem bo zapustila termitnjak. Izhodi so pred rojenjem {e popolnoma zadelani in jih {ele pri izletu prebijejo. Takoj zatem pa jih delavci temeljito in kompaktno zatesnijo. Termita vla`nega lesa najdemo v Sloveniji le v ozkem pasu ob morju. Ker v tem predelu gradijo hi{e iz opeke in kamna, ne povzro~a ve~ tako velike {kode kot neko~. Ve~ina ljudi v Pri-morju ga sploh ne pozna. Morda mu prav zaradi nepoznavanja ne pripisujejo pomembne gospodarske {kode, ki jo morda povzro~a na rastlinah, pripisujejo pa jo drugim {kodljivcem. Vsekakor pa je v naravi zelo koristen in pomemben za razgradnjo organskega materiala oz. dekompoziciji. Les jedrovine je bistveno odpornej{i proti termitom vla`nega lesa kot belja-va. Razkrojen ali delno razkrojen les termitom bistveno bolj ustreza. Jedro-vina evkaliptusa (Eucalyptus saligna Sm.) je odporna proti napadom termita. ^e pa je bila jedrovina izpostavljena oku`bi z lesno glivo pisano plosko-cevko (Trametes versicolor) so termiti povzro~ili bistveno ve~jo izgubo mase 17 % kot pri neoku`enem lesu 7 %. Razkrojenost beljave ni bistveno vplivala na izgubo mase zaradi delovanja termitov (Pereni~, 1991) (slika 4). Slika 4. Po{kodbe, ki jih je povzro~il termit vla`nega lesa na jedrovini, z glivo oku`eni jedrovini, beljavi in oku`eni beljavi evkaliptusa. Za primerjavo so v spodnji vrsti kontrolni vzorci beljave bora. (Foto: F. Pohleven) Pomemben kazalec odpornosti lesa je tudi dele` pre`ivelih termitov. Pri tem moramo vedeti, da je v laboratorijskih pogojih smrtnost termitov ve~ja, ker so ti v umetno ustvarjenih razmerah veliko bolj ob~utljivi kot v naravi. Termiti vla`nega lesa `ivijo v naravi v velikih skupinah. Majhne skupine so velikokrat obsojene na smrt (Becker, 1965). Vsi termiti, ki so se prehranjevali z nerazkrojeno jedrovino, so `e po dveh mesecih poginili, v primerjavi s 65 % pre`ivelimi termiti na razkrojeni jedrovini evkaliptusa. Po {tirih mesecih izpostavitve razkrojenega lesa termitom, je bilo `ivih le {e 16 % termitov. Tudi globina in intenziteta po{kodb je bila na razkrojenem lesu bistveno ve~ja kot na neoku`enem lesu Verjetno so termiti porabili ves razkrojeni les in nato za~eli odmirati (Pereni~, 1991). ^e je les preve~ strohnel, postane neu`iten tudi za termite. (Becker, 1965) Vendar vse glive ne napravijo lesa enako privla~nega za termite. Les, oku`en z nekaterimi vrstami plesni Aspergilus sp., je za termite neu`iten (Lenz, 1969). Glive iz rodu Aspergilus lesa ne razkrajajo, zato bi ga lahko namenoma izpostavili oku`bi s to glivo in ga na tak na~in za{~itili pred napadom termitov, ne da bi uporabili kemi~na sredstva.. Termit suhega lesa ali rume-novrati termit (Kaloterrmes fla-vicollis Fab.) Rumenovrati termit je raz{irjen na istih podro~jih kot zemeljski termit, tudi v Sloveniji. Vendar se vrsti jasno razlikujeta. K. flavicollis so ve~ji, robustnej{i in manj okretni. Njihovo telo je po vsej dol`ini enako {iroko in so rumenkaste barve. Delavci so veliki do osem milimetrov, vojaki z mo~nimi ~eljustmi pa dose`ejo celo 10,5 milimetrov. Osebki `ivijo v manj{ih kolonijah od 50 do 100 osebkov. V tak{ni koloniji sta spolna osebka (samec in samica) li~inke, nimfe in la`ni delavci, ki so dejansko starej{e li~inke. ^rne nimfe s krili pa imajo na vratni regiji rumen obro~ek. Po tem obro~ku je ta vrsta termitov dobila tudi ime (slika 5). Slika 5. Krilate nimfe rumenoglavega termita (Kaloterrmes flavicollis)z zna~ilnim rumenim vratnim {~itom (Foto: F. Pohleven) ^eprav ga imenujemo termit suhega lesa, se predvsem pojavlja na rasto~ih drevesih, zelo redko pa na tehni~nem lesu ([tirn, 1963). Napada vse vrste lesa, predvsem pa ima rad suh les. Na drevesih ga tako najdemo na po-su{enih delih stebla, {trcljih suhih od-lomljenih vej in koreninah. Ogromno {kodo lahko povzro~ijo tudi na lesenih muzejskih eksponatih. Iztrebki imajo zna~ilno obliko podolgovatih valjev s {esterokotnimi stranicami. LES wood 52 (2000) 11 Tudi rumenoglavi termit ne mara jed-rovine. Z laboratorijskimi poskusi so ugotovili, da je v {tirih tednih poginilo kar 50 % termitov, ki so se prehranjevali z jedrovine robinje. Na povr{ini vzorcev so bile opa`ene komaj vidne po{kodbe kot posledice delovanja termitov. Termiti, ki pa so se prehranjevali z beljavo robinje, so povzro~ili hude povr{inske in globinske po{kod-be na povr{ini vzorcev. Med poskusom je pre`ivelo kar 82 % vseh termitov (Kra{ovec, 1991). Les robinje, predhodno izpostavljen oku`bi z glivo pisano ploskocevko, je postal bistveno manj odporen proti termitom kot neoku`en les. Na vzorcih iz delno razkrojene jedrovine robinje so se `e po {tirih tednih opazile povr-{inske po{kodbe. Pre`ivel je tudi ve~ji dele` termitov (68 %) kot na nerazkrojenem lesu (50 %). Na razkrojenem lesu beljave pa so termiti povzro~ili najve~je globinske po{kodbe. Za termite je torej mnogo bolj dovzeten delno natrohleni les kot neoku`eni. Celo jedrovina, ki je sicer odporna proti termitom, po izpostavitvi glivam postane neodporna. (Kra{ovec, 1991). Ker je na~in `ivljenja rumenovratega termita slabo raziskan, {e ni dovolj poznan njegov pomen pri razgradnji oziroma dekompoziciji odpadnega materiala. Prav tako pa mu ne pripisujejo ve~jega gospodarskega pomena, ~eprav vedno pogosteje ugotavljajo su{enje sadnega drevja, ki je morda posledica njegovih napadov (Kervina-Hamovi}, 1989). Zahvala Avtorja se zahvaljujeta prof. dr Ljerki Kervina-Hamovi} za bogato posredovanje znanja o termitih v Sloveniji, ki jih je vrsto let uspe{no preu~evala in jim je posvetila svoje raziskovalno delovanje. Literatura: 1. Adams A.: Subterranean termite control. Pesticide-Outlook, 1998, 9: 21-25 2. Archer KJ, Fowlie DA, Preston AF.: A termite field test with diffusion treated timber. Internation Research Group for Wood Preservation, Stockholm, IRG/WP Raziskave in razvoj 3648, 1991, 13 3. Becker, G.: Über Haltung von Termiten im Laboratorium. Zeitschhrift für angewandte Zoologie, 1965, 52, 385-398 4. Borgen R.: Termite detection system on its way to your home. Louisiana Agriculture 1999, 42: 42-49 5. Creffield JW, Thornton JD, Johnson GC.: Occurrence of termite species on decaying heartwood specimens exposed 18 to 23 years at an Australian site. Internation Research Group for Wood Preservation, Stockholm, IRG/WP/98-10270, 1998, 13 6. Doi S, Kurimoto Y, Ohmura W, Aoyama M, Ohara S.: Attractive factors of steam-treated larch wood to termite feeding. Internation Research Group for Wood Preservation, Stockholm, IRG/WP/98-10256, 1998, 9 7. Grace JK, Yamamoto RT.: Natural resistance of Alaska-cedar, redwod and teak to formosian subterranean termites. Forest products Journal, 1994, 44: 41-45 8. Hickin, E. N.: The Insect Factor in Wood Decay. Hutchinson of London, London, 1968, 344 9. Kervina, Lj.: Reticulitermes lucifugus(Rossi) i Kalo-termes flavicollis(Fab.) - {tetnici u Slovenskem pri-morju. Acta entomologica Jugoslavica, 1976, 12, 103-107. 10. Kervina, Lj.: Unsere Termite Reticulitermes lucifugus (Rossi), ihre Begleiter und Feinde. Acta entomologi-ca Jugoslavica, 1981, 17, 127-130. 11. Kervina-Hamovi}, Lj.: Patologija lesa - lesna etomo-logija. Biotehni{ka fakulteta, Oddelek za lesarstvo, 373 Ljubljana, 1989, 173 12. Kra{ovec, M.: Odpornost nepoškodovanega in z glivo napadenega lesa robinje (Robinia pseudoacacia) na rumenovratega termita (Kalotermes flavicollis) . Vi{je{olska diplomska naloga, Biotehni{ka fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Ljubljana, 1991, 37 13. Krishna, K. in Weesner F. M.: Biology of Termites. Academic Press, New Jork and London, 1969, 598 14. Lenz, M.: Zur schadigende Wirkung einiger Schimmelpilze auf Termiten. Materila und Organismen, 1969, 4, 109-122 15. Maeterlinck, M.: @ivljenje termitov (La vie des termites - prevod Bo`idar Borko). Slovenski knji`ni zavod - Mala knji`nica, Ljubljana, 1952, 155 16. Pereni~, A.: Naravna odpornost evkaliptusovega lesa (Eucalyptus saligna) na termita vla`nega lesa (Rec-ticultermes lucifugus) , Vi{je{olska diplomska naloga, Biotehni{ka fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Ljubljana, 1991, 36 17. Pohleven F, Garafol P.: Kovinski karboksilati za za{~ito lesa pred insekti = Metal carboxylates for preservation of wood against insects. Les 1999, 51: 45-48 18. Shupe TF, Dunn MA.: The formosan subterranean termite in Louisianna. Forest products journal, 50, 2000, 10-18 19. [tirn, J.: Zoogeografija in gospodarski pomen termitov v Jugoslaviji. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Ljubljana, 1963, 239-269 20. Vasi}, K.: Za{tita drveta I. deo (Ksilofagni insekti). Nau~na knjiga, Beograd, 1971, 335 LES wood 52 (2000) 11 Raziskave in razvoj 374 UDK: 659.2:674 Pregledni znanstveni ~lanek (Review Scientific Paper) Kako se lotiti gradnje informatike v lesnoindustrijskem podjetju (predlog) How to start building information system in wood working factory (proposal) J. KROPIVŠEK*; L. OBLAK** Povzetek Abstract V lesnoindustrijskem podjetju je, kot predstavniku delovno In a wood industry company as a representative of labour-intensive intenzivne panoge, uvajanje informatike zelo zapleteno in industrial branch, the implementation of informatics is highly complex hkrati zelo nujno opravilo. ^e ho~e lesnoindustrijsko podjetje and also very urgent task. To be successful on the market, the wood uspeti oziroma celo obstati na konkuren~nem trgu, mora za- industry company must provide quality products while ensuring low gotavljati kvalitetne proizvode, nizke stro{ke izdelave in konku- costs of production and competitive terms of delivery. All of the above ren~no kratke roke dobave. Vsi na{teti momenti pa so rezultat mentioned, however, results from an improved level of business orga-bolj{e organiziranosti poslovanja, ki mora biti podprta z infor- nisation, which must be supported by information technology. This is macijsko tehnologijo. Zato je treba, da je poslovni sistem sez- why it is necessary for the business system to be acquainted with organi-nanjen z organizacijskimi, tehnolo{kimi in drugimi lastnostmi, sational, technological and other features made available by a modern ki jih nudi sodoben informacijski sistem. K u~inkoviti rabi infor- information system. It is the company itself, which can contribute grea-matike v svojem poslovanju pa lahko veliko prispeva podjetje tly to the efficient use of informatics in its business operations. In this samo. V ~lanku so prikazane aktivnosti, ki jih lahko in jih mora article the activities, which the company (especially wood industry com-opravljati podjetje samo. Algoritem in aktivnosti so na~rtovani panies) can and should carry out itself, are presented. za uporabo v lesnoindustrijskih proizvodnih podjetjih. Klju~ne besede: informatika, lesnoindustrijsko podjetje, infor- Keywords: informatics, wood industry company, information system macijski sistem 1. UVOD IN POSTAVITEV PRO- deljena kot veda, katere tehnolo{ki ni~nih prednosti, ki jih omogo~a sodo-BLEMA temelj je sodobna informacijska in tele- bna informacijska in telekomunikacij-komunikacijska tehnologija (ITT). Infor- ska tehnologija. Ker pa je razvoj na Cilj vsakega (proizvodnega) poslovne- matika je z razvojem ITT postala v tem podro~ju izredno hiter, moramo ga sistema je doseganje ~im ve~jega poslovnem svetu strate{ko pomembno biti v poslovnih sistemih zelo aktivni, ~e dobi~ka. Le-tega podjetje lahko dose`e podro~je, predvsem zaradi strate{kih ho~emo slediti svetovnim trendom. med drugim tudi in predvsem z dobro prednosti (=lastnosti), ki jih ta tehnolo-organizirano prodajo, kvalitetnimi pro- gija omogo~a. Informatika v poslov- Z vidika poslovnega sistema je potrebno izvodi, nizkimi izdelavnimi stro{ki in nem svetu pomeni implementacijo predvsem, da je seznanjen s svetovnimi kratkimi odzivnimi ~asi v odnosu s kup- sodobnega organizacijskega, tehno- trendi na podro~ju informatike in da v cem (izdelava kvalitetne ponudbe, od- lo{kega in tehni~nega znanja in dose`- svoje strate{ke plane vklju~i tudi infor-prema izdelka, odprava eventualne re- kov v poslovne procese. [4] matizacijo poslovanja. Ugotoviti mora klamacije,...). Vsi na{teti momenti so v svoje kriti~ne faktorje uspeha s podro~ja osnovi pogojeni z dobro organizacijo Osnovna zna~ilnost sodobnih poslov- informatike in zagotoviti njihovo ures-poslovanja, uporabo sodobnega infor- nih sistemov je njihova usmerjenost na ni~itev. Zato je nujno, da sta predvsem macijskega orodja in tehnologij, z upo- trg, saj le-ta pogojuje njihov obstoj. strate{ki in takti~ni management sezna-{tevanjem sodobnega znanja o poslov- Sodobna globalna dru`ba in s tem glo- njena z osnovnimi postopki in metoda-nih procesih itd. Vsa ta podro~ja pa so balni trg od poslovnih sistemov zahte- mi, ki se uporabljajo pri na~rtovanju in zajeta v okviru informatike, ki je opre- vata predvsem uporabniku (eventualne- uvajanju informatike v poslovne sisteme, mu kupcu) prijaznej{i in kvalitetnej{i ker je vizija uvajanja informatike v po-servis. Pri tem sodobna proizvodna teh- slovanje (zelo) trdno povezana s celotno * mag., Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo, nologija, intenzivni nastop na trgu vizijo poslovnega sistema. Ro`na dolina, C. VIII/34, Ljubljana (marketing), visoko lete~i poslovni stra-** dr., Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo, te{ki plani ipd. niso dovolj. Zagotoviti Izkazalo se je, da lesnoindustrijski po-Ro`na dolina, C. VIII/34, Ljubljana je treba izrabo vseh tehnolo{kih in teh- slovni sistemi pri tem niso nikakr{na LES wood 52 (2000) 11 izjema in da jih trg sili v sistemati~no uvajanje informatike v poslovanje. Pri tem moramo dati poseben poudarek sistemati~nosti uvajanja informatike, ki mora vedno imeti svoj jasen cilj (ta mora biti usklajen s strate{kimi poslovnimi na~rti), svoj (natan~no definiran) potek dela in opredeljene najpomemb-nej{e aktivnosti uvajanja. Vsak poslovni sistem mora poiskati tiste strate{ke posebnosti, ki jih je pri informatizaciji vsekakor treba upo{tevati in jim dati posebno mesto. Vsak poslovni sistem mora aktivno delati tudi pri pripravljalnih aktivnostih na~rtovanja in gradnje informatike, katerih algoritem je podrobneje predstavljen v nadaljevanju. Raziskava in njen predlog v o`ji obliki sta predmet dela v ve~jem slovenskem lesnoindustrijskem podjetju. 2. INFORMATIKA V POSLOVNEM SVETU Uporabna informatika je tisti del informatike kot znanstvene discipline, “ki raziskuje sestavo, funkcije, oblikovanje, izvedbo in delovanje ra~unalni{ko podprtih informacijskih sistemov”. V poslovnih sistemih pa sre~amo t.i. poslovno informatiko, ki pa jo lahko opredelimo kot “dejavnost oblikovanja, uvajanja in izvajanja poslovnih informacijskih sistemov” [1]. V prvem delu se informatika ukvarja predvsem z organizacijo poslovanja in modeliranjem poslovnih procesov, v drugem delu je njeno delo uporaba (in razvoj) metodologij uvajanja informacijskih sistemov v poslovanje, pri ~emer so zajete razne metode rein`eniringa (prenove poslovnih procesov), metode zagotavljanja odzivnosti strojne opreme (na~rtovanje strojne opreme...) in razni drugi na~ini, ki se ukvarjajo z uvajanjem informatike v poslovanje (izobra`evanje uporabnikov, razvijanje posebnih modulov programske opreme...). V tretjem delu pa so zajete predvsem aktivnosti v zvezi z izvajanjem poslovnega informacijskega sistema, ki se osredoto~ajo na njegovo vzdr`evanje in nadgradnje. Razvoj informatike je povzro~il tretjo veliko revolucijo v ~love{ki zgodovini. ^love{ka dru`ba je tako prek agrarne in industrijske pre{la v informacijsko dru`bo. Osnovna razlika med industrijsko in informacijsko dru`bo je v tem, Raziskave in razvoj da te`i{~e ekonomskih aktivnosti in teh-nolo{kih sprememb ni ve~ proizvodnja materialnih dobrin, ampak obdelava informacij. Industrijska dru`ba preide v informacijsko takrat, kadar vsi vidiki narodnega gospodarstva postanejo popolnoma odvisni od informacijske tehnologije in tehnike. Ta proces lahko imenujemo informatizacija. Na izredno hiter razvoj informatike, njen strate{ki pomen v poslovnem svetu in nujnost izvajanja procesa informatizacije vplivajo nekateri poslovni trendi [3]: * ve~ja dostopnost ra~unalni{ke tehnologije, * povezovanje ra~unalni{ke in komunikacijske tehnologije, * ve~ja stopnja avtomatizacije dela, * ve~ja vrednost v obliki informacij, * nove oblike organizacije in upravljanja poslovnih sistemov (management), * kraj{i poslovni cikli, * ve~ja svetovna konkurenca, * postopno uveljavljanje svetovnih standardov. ^e smo informatiko opredelili kot znanstveno disciplino, potem so informacijskimi sistemi predmet njene obravnave, ra~unalni{tvo (tehnolo{ka in programska oprema) pa je pripomo~ek (orodje) za dosego cilja. Informacija je za poslovne sisteme ravno tako pomembna dobrina, kot sta material in energija. Informacijski sistem je po neki definiciji v splo{nem izraz za “ra~una-lni{ko osnovane storitve, ki dajejo informacijo na specifi~ne zahteve uporabnikov” [2]. Poslovni informacijski sistem (IS) je grajen z namenom, da oskrbuje uporabnike z informacijami, potrebnimi za upravljanje mati~nega poslovnega sistema, torej sistema, v katerega je IS vgrajen. Ta IS mora biti sposoben, da spremlja procese v poslovnem sistemu in tiste spremembe v okolju, ki lahko vplivajo na delovanje in obstoj ma-ti~nega poslovnega sistema. Osnovni namen poslovnega informacijskega sistema je, da oskrbuje uporabnike o preteklem in trenutnem delovanju ter predvidenem obna{anju poslovnega sistema in njegovega okolja. Tako se zmanj{uje stopnja negotovosti pri kontroli in usmerjanju delovanja organiza- 375 cije. Lo~imo ve~ tipov informacijskih sistemov (IS): izvajalni, upravljalni, direktorski, IS za podporo odlo~anju itd. IS mora biti selektiven, kar pomeni, da mora poslati samo pravo informacijo na pravo mesto. 3. GRADNJA INFORMATIKE V LESNOINDUSTRIJSKEM PODJETJU (predlog za~etka) S strate{kega vidika je za poslovni sistem pomembno predvsem, da sam sistemati~no spremlja in ugotavlja svoje potrebe (ki ponavadi nastanejo zaradi zahtev trga) in jih sprotno realizira v informacijskem sistemu. Pri posodabljanju obstoje~ega informacijskega sistema, pa tudi pri gradnji novega, je poleg uvajanja sodobne tehnolo{ke in tehni~ne podpore obstoje~im procesom, treba zagotoviti tudi njihovo prenovo [2]. V splo{nem velja, da informatika oz. njena tehnologija omo-go~ata izvajanje dolo~enih procesov na popolnoma druga~en, hitrej{i in bolj ekonomi~en na~in (nekateri procesi celo odpadejo), vendar so zato potrebni temeljite organizacijske in teh-ni~ne prenove. [koda bi bilo, da bi dolo~ene procese, ki v bistvu za poslovni sistem po uvedbi sodobnega informacijskega sistema niso ve~ potrebni, {e vedno opravljamo, saj na ta na-~in delamo nepotrebne stvari samo {e hitreje; to pa ni~ ne prispeva k na{i konkuren~nosti. Zaradi tega je za poslovni sistem bistvenega pomena, da aktivno sodeluje predvsem v fazi na-~rtovanja informacijskega sistema oz. z drugimi besedami povedano, pri na~r-tovanju posodobitve poslovanja zaradi uvedbe informatike. Pri uvajanju informatike v poslovanje je treba razlikovati ve~ faz: na~rtovanje in gradnja IS, uvajanje IS ter uporaba in vzdr`evanje IS. Faza na~rtovanja in gradnje informacijskega sistema zahteva od poslovnega sistema, ki bo uporabljal (nov) informacijski sistem, bistveno ve~jo anga`ira-nost. V tej fazi lahko podjetje (samo ali s strokovnimi sodelavci) poleg metodologij, s katerimi pridemo do podatkovnih (osnova za bazo podatkov) in procesnih modelov (osnova za aplikacije) in ki jih ponavadi opravljajo za to usposobljene ekipe (zunanjih) strokovnjakov, naredi {tevilne korake, ki zagotavljajo kvalitet- LES wood 52 (2000) 11 nej{i, dejanskim potrebam prilagojen informacijski sistem. Drugi dve fazi so bolj ali manj domena dobavitelja informacijske re{itve in uporabnik nanje nima bistvenega vpliva (razen z disciplino in aktivno pomo~jo pri uvajanju informacijskega sistema). V fazi na~rtovanja in gradnje informacijskega sistema je aktivna vloga bodo~ih uporabnikov zelo potrebna. Sami lahko z majhnim {tevilom enostavnih metodologij kriti~no analizirajo obstoje~e stanje, ugotovijo dejanske informacijske potrebe v sistemu, izvedejo prenovo kri-ti~nih delov (procesov) sistema ter po-i{~ejo in argumentirano izberejo naj-ustreznej{ega dobavitelja informacijske re{itve, ki bo ugodil vsem njihovim potrebam, ki jih na tej stopnji `e natan~no poznajo. Glede na to, koliko njihovim posebnostim bo dobavitelj moral prilagoditi standardno aplikacijo informacij- Raziskave in razvoj skega sistema, lahko z njim izdelajo na-tan~en terminski plan realizacije gradnje in uvajanja informacijskega sistema v teko~e poslovanje. Poleg tega je z na-tan~no analizo trenutnega in predvidenega poslovanja mo~ ugotoviti tista kri-ti~na podro~ja poslovanja, ki so za podjetje klju~nega pomena in mu zagotavljajo konkuren~no prednost na trgu ter jim je v informacijskem sistemu treba nameniti posebno pozornost. Informacijskemu sistemu tako zagotovimo realne mo`nosti za uspeh pri implementaciji v poslovni sistem. Komentar k preglednici 1: 1. Ugotavljanje kriti~nih faktorjev uspeha z metodo CSF (Critical Success Factors) [3], kjer z vpra{anjem “Uspe{no delovanje va{e organizacije je odvisno od majhnega {tevila faktorjev. Ali lahko opi{ete kriti~ne 376 faktorje, ki so najbolj pomembni za va{o organizacijo?”, ki ga zastavimo vodilnim delavcem v podjetju (top in midle management), ugotovimo, katera so tista podro~ja, ki jim moramo pri gradnji informacijskega sistema posvetiti posebno pozornost. Na enak na~in pridemo tudi do stra-te{kih ciljev organizacije. 2. Z DFD (Data Flows Diagrams) ugotovimo procese in relacijo proces-do-kument; matrika “proces/dokumenti” rabi za pregled nad tem, kaj dolo~en proces z dokumentom iz DFD diagrama po~ne (kreira, bere, dopolnjuje); procesni diagrami pa prika`e zaporednost izvajanja procesov, kar je potem temelj za njihovo prenovo. 3. Z organigrami ugotovimo organizacijsko strukturo; matrika “proces/organizacija” pove`e procese iz DFD diagramov s strukturo iz organigra-ma; matrika “organizacija/dokumenti” opredeli vsakemu nivoju v organizacijski strukturi delo z do-lo~enimi dokumenti. 4. Ozka grla ugotavljamo s posebej za ta namen oblikovanimi vpra{alniki, s katerimi pridobimo podatke za matriko “proces/proces”, ki prikazuje pogostnost pojava ozkega grla in ozna~i stanje odnosa med povezanima procesoma; za kriti~na ozka grla izdelamo posebno analizo le-teh in tako oblikujemo tabelo, ki jo moramo posebej temeljito upo{tevati pri prenovi poslovnih procesov. 5., 6. Z metodo CSF in drugimi vpra-{alniki definiramo informacijske potrebe po delovnih mestih in po procesih ter tako oblikujemo matriko “organizacija/dokumenti/ podatki” in matriko “proces/dokumenti/podatki”, ki dajeta informacije o tem, kateri podatki na dolo~enem dokumentu so kakorkoli povezani z delovnim mestom (oz. procesom). 7., 8., 9. Po metodologiji prenove poslovnih procesov opravimo korekcije na posameznih diagramih in matrikah, ki so opisani v prej{njih to~kah 10. Izdelava ve~kriterialnega odlo~itve-nega drevesa, pri ~emer moramo Slika 1. Algoritem izvajanja za poslovni sistem pomembnih korakov v fazah na~rtovanja in gradnje informacijskega sistema LES wood 52 (2000) 11 Raziskave in razvoj 377 Preglednica 1. Prikaz metodolo{ko podprtih aktivnosti v fazi na~rtovanja in gradnje informacijskega sistema _____korak_________________aktivnosti______________________metoda___________ / analiza ciljev in kritičnih faktorjev uspeha CSF (Critical Success Factors)_____________ 2 analiza dokumentacijskih tokov in procesov DFD (Data Hows Diagrams), matrika _______________________________________________»proces/dokumenti«, procesni diagrami analiza obstoječega 3 analiza organizacijske strukture z vidika orgamgrami, matrika stanja odgovornosti in dokumentacijskih tokov >>P™es/organizac,ja<<, matrika ________________________________________»organizacija/dokumenti «______________ 4 ugotavljanje informacijskih ozkih grl vprašalniki za ozka grla, matrika (časovne, količinske, vsebinske, kvalitetne »proces/proces«, tabela detajlne analize ________________________ovire)_______________________________kritičnih ozkih grl_____________________ ugotavljanje 5 po delovnih mestih CSF metoda, vprašalniki informacijskih potreb------------------------------------------------------------matrika »organizacija/dokumenti/podatki« v podjetju 6 po procesih CSF metoda, vprašalniki, ________________________________________________________matrika »proces/dokumenti/podatki«______ 7 organizacijska prenova poslovnega procesa organigrami, DFD, procesni diagrami_____ prenova obstoječega 8 informacijska prenova poslovnega procesa DFD, procesni diagrami _______________ poslovnega procesa 9 analiza spremenjenih (zaradi prenove) ., , . . ________________________informacijskih potreb v podjetju___________matrike (spremenjene in dopolnjene) priprava odločitvenega 10 odločitveni model za izbiro ponudnika v, . . , „ . modela__________________informacijske rešitve___________________večkntenalno odločitveno drevo ., . 11 ugotavljanje ustreznosti ponudb iskanje izdelanemu modelu primerjalna analiza »zahtevano/dobljeno« naj ustreznej sega —r-—rpn-----:------TT~-------~:------:-----—,-----------------------------------------—-------------------- n„„„j •. 12 pridobivanje, usklajevanje in primerjalna . . „ ST^Sap r^tvP «»tea konkretnih ponudb zaSW in HW °CC^T- P°^ * tOČkovanJem P° informacijske rešitve opremo različnih kriterijih izbor dobavitelja 13 izdelava odločitvenega modela z ,. ., informacijske rešitve obrazložitvijo______________________________večkitenalna odločitvena analiza___________ 14 določitev zaporedja aktivnosti projekta priprava plana projekta informatizacije____________________________mrežno planiranje________________________ informatizacije 15 terminska opredelitev projekta , . ________________________1 informatizacije _____________| mrežno planiranje________________________ dati poseben poudarek posebnim zahtevam uporabnikov bodo~ega informacijskega sistema; vsak kriterij je potrebno tudi ustrezno ovrednotiti in postaviti odlo~itvena pravila. 11., 12., 13. Na podlagi informacijskih zahtev ocenimo pridobljene ponudbe in njihovo primerjalno analizo po metodi ve~kriterialne odlo~itvene analize. 14., 15. S tehniko mre`nega planiranja dolo~imo zaporedje izvajanja aktivnosti gradnje in uvajanja informacijskega sistema v poslovanje, njihovo ~asovno zaporedje in trajanje celotnega projekta; s tem tako sebi kot dobavitelju informacijske re{itve dolo~imo potek dela projekta. 4. SKLEP Na~rtovanje in gradnja informacijskega sistema (IS) ima razli~no od strogega metodolo{kega na~ina, ki se dotika podatkovne in procesne strukture poslovnega sistema, tudi ve~ korakov in aktivnosti, katerih rezultat je bolj{a organizacija poslovanja, smotrnej{a izraba informacijske tehnologije in kvalitetnej{i informacijski sistem. Te aktivnosti lahko oz. mora izvesti podjetje samo. Zato smo v povezavi s prakso izdelali algoritem izvajanja teh aktivnosti, katerih ve~ji del smo tudi metodolo{ko podprli. Algoritem se je v ve~jem lesnoindustrijskem podjetju izkazal za zelo primernega. Pri tem pa je potrebno opozoriti {e na aktivnosti, ki jih mora podjetje opraviti tudi v kasnej{ih fazah gradnje in uvajanja IS. Slednje so omejene predvsem na disciplino, izobra`evanje uporabnikov in prilagajanjem organizacije poslovanja novim zahtevam. Ker te aktivnosti vodi dobavitelj informacijske re{itve, mu na tem mestu nismo posve~ali posebne pozornosti. REFERENCE 1. Gradi{ar, M., Resinovi~, G. 1994. Informatika. Moderna organizacija, Kranj. 427 s. 2. Griffiths, G.H. et al. 1997. Strategic Information Systems Planing: towards the derivation of method for evaluating business utilisation of the Internet. Proceedings - 10th International Bled Electronic commerce conference, June 1997. Moderna organizacija, Kranj. s. 438 - 449 3. Kova~i~, A., Vintar, M. 1994. Na~rtovanje in gradnja informacijskih sistemov. DZS, Ljubljana. 316 s. 4. Kropiv{ek, J., Tratnik, M., Oblak, L. 1999. Characteristics regarding the designing and implementing of informatics in a wood industry company. V: Jela~i}, Denis (ur.). Development trends in production management for forestry and wood processing : scientific book. Zagreb: University of Zagreb, Faculty of Forestry, p. 155-160 LES wood 52 (2000) 11 Raziskave in razvoj 378 UDK: 630*176.1 (Ceratonia siliquaL.) Strokovni ~lanek (Professional Paper) Ro`i~evec (Ceratonia siliqua L.) in njegov les. Po sledi nekega imena Carob tree (Ceratonia siliqua L.) and its wood. On the trail of a name Niko TORELLI* Izvle~ek Abstract Opisana je etimologija znanstvenega in lokalnih imen, bi- Etymology of the scientific and common names, life history, wood ologija, lesna anatomija, lesne lastnosti in raba ro`i~evca. anatomy, wood properties and uses of the carob tree are described Klju~ne besede: Ceratonia siliqua L., ro`i~evec, etimologi- Keywords: Ceratonia siliqua L., carob tree, etimology, life history, ja, biologija, lesna anatomija, lesne lastnosti wood anatomy, wood properties Ro`i~evec sodi poleg oljke k najbolj Znanstveno ime je drevo dobilo po Beseda karat prihaja iz arabskega iz-zna~ilnim drevesom spodnje vegeta- svojem plodu - ~lenastem stroku, “ro- raza qirat “majhna te`a” (Wahrig, cijske stopnje vzhodnega Mediterana. `i~u”. Gr{ko keras, gen. keratos po- 1974). V tem in prej{njih izrazih ni meni “rog” in pomanj{evalnica kerati- te`ko zaznati gr{kih korenin: keras oz. Uvr{~amo ga v dru`ino stro~nic (Legu- on “ro`i~ek” (Bertelsmann, 1994). keration. Zaradi presenetljive kon-minosae ali Fabaceae) in poddru`ino Latinsko siliqua je “strok”, tudi “so- stantne mase so posu{ena semena ro`i~evk (Caesalpinioideae/Caesalpi- ~ivje”. Seveda je znanstveno gr{ko- ro`i~evca uporabljali in {e uporablja-niaceae). Gosto olistanega, zimzele- latinsko ime staro “le” 250 let (Linné, mo kot mero za dolo~evanje mase nega, do 12 metrov visokega drevesa 1753). Teofrast (390 - 305 pr.n.{.) je (“te`e”) diamantov in drugih dragih z mogo~no okroglo, temnozeleno poznal ro`i~evec pod imenom keronia. kamnov ter vsebnosti oziroma ~istosti kro{njo, preprosto ni mogo~e zgre{iti. Drevo je bilo tudi na rastlinski listi ali finosti zlata. Internacionalni karat Listi so parno pernati, izmeni~ni, trdi, vrtov babilonskega kralja Nebukadne- predstavlja maso 0,200 g. 14-karat-usnjati, svetle~i se, {iroko jaj~asti, {i- zarja (604 - 561 pr.n.{.). O njem no zlato, npr., vsebuje 14 delov zlata roki do 6 cm in dolgi do 8 cm, celo- poro~a kasneje Ben Sira (11. stol n.{.) v 24 delih legure. 24-karatno zlato je robi, zgoraj temno zeleni, spodaj ne- v svojem Alfabetu. Imenuje ga z ara- potemtakem ~isto zlato. koliko svetlej{i (slika 1a). Drevo do- mejskim imenom charuba (Knopf, se`e obseg do 3 m. Izjemoma tudi 1997). Ro`i~evec je z imenom charuv Ro`i~evec cveti predvsem v septembru ve~. Tako ima ro`i~evec v Moulay ve~krat omenjen tudi v Mi{ni in Talmu- in oktobru. Neugledni cvetovi so brez Idrissu v Maroku obseg kar 7,5 m du (hebr. “navodilo”; zbirka judovskih ven~nih listov (petala). Poleg dvospol-([umarska enciklopedija, 1963). Zna- civilnih in verskih zakonov, verske in nih se pojavljajo tudi `enski (slika 1~) ni so tudi zelo zajetni ro`i~evci na moralne doktrine ter rituala). Angle{ko in mo{ki (slika 1c) cvetovi v gino- oz. ciprskem polotoku Akamas (Knopf, ime carob (tree) in nem{ko ime Karo- andromoneci~ni porazdelitvi. Vsi cve-1997). Od vseh sredozemskih dreves benbaum in Karoben (ro`i~i) je nastalo tovi so sicer zasnovani dvospolno, potrebuje najve~ toplote. Zaradi iz- iz arabskega al kharrubah, prek sred- vendar nastanejo s potla~itvijo najemno obse`nega in globokega (do 9 njeve{kega latinskega carrubium in sprotnega spola, funkcionalno `enski m!) koreninskega sistema odli~no pre- podobnega starofrancoskega izraza oz. mo{ki cvetovi. Ve~inoma dvodom-na{a toploto in su{o. Zaradi u`itnih (Collins, 1995, str. 166). Podobnost no porazdeljena, do 25 cm dolga, plodov ga gojijo predvsem v [paniji, aramejskega, hebrejskega in gr{kega racemozna ali cimozna socvetja (sliki Italiji, Maroku, Portugalski, Gr~iji in imena za ro`i~evec ni naklju~na. Izo- 1a, b), izra{~ajo posamez ali v {opih na Cipru, nekaj tudi v Dalmaciji v bra`eni ljudje (tudi Kristus in njegovi kot grozdasti navidezni klasi iz stare-okolici Dubrovnika in na otokih. Je prvi u~enci) so v biblijskih ~asih govori- ga lesa (kauliflorija!). Najve~krat zelo primerna vrsta za pogozdovanje li tri jezike: aramejsko, hebrejsko in se- sestoje iz 20-50 posameznih cvetov. opustelih povr{in v su{nih predelih veda gr{ko - jezik Novega testamenta. Plodovi ro`i~evca, ro`i~i (“karobi”), so (Izrael). Nasploh se je gr{~ina govorila po 2-3 cm {iroki in do 25 cm dolgi vsem rimskem imperiju (Joung, 1996, ~rnorjavi ~lenasti stroki, ki dozorijo * prof. dr. dr. h. c., Gozdarski inštitut Slovenije, Ve~na pot 2, str. 60) zato je diaspora gr{kega ime- avgusta ali septembra naslednjega 1000 Ljubljana, Slovenija na povsem razumljiva. leta (slika 1d). Zrelenje torej sovpada LES wood 52 (2000) 11 Raziskave in razvoj 379 z naslednjim cvetenjem! ^lenasti stroki, ro`i~i, vselej ne razpadejo, temve~ se lahko oddvojijo kot celotni plodovi. Osemenje (perikarp) je ve~plastno. Sestoji iz komaj 0,1 mm debelega temnorja-vega, trdovlaknenega eks-okarpa, so~nega, mesnatega, medenorumenega mezokarpa (“pulpe”) in zelo tankega (0,1 mm) pergamentastega endo-karpa (Knopf, 1997). Izvor pulpe ni povsem jasen. Tako navajajo Sitte et al. (str. 143), da “endokarp razvije navznoter med semeni mesnato tkivo -pulpo”. Tudi Franke, 1997, str. 118), navaja, da je v vsakem predelku seme, vklju~eno v perikarpovo “ka{o” (nem. Fruchtschalenmus /endo-karp/). Osemenje vsebuje 30-40 % sladkorja, pribli`no 35 Slika 1. Ro`i~evec (Ceratonia siliqua L.). (A) Vejica z listi in mo{kim socvetjem. (B) `ensko socvetje. (C) Mo{ki cvet. (^) @enski cvet. (D) Plod (strok, “ro`i~”) (Risba po Schmeil & Seybold, 1958, str. 87) Pan de San Giovanni, {pansko Pan de San Juan. Nekateri menijo, da se je sv. Janez Krstnik v pu{~avi hranil s plodovi ro`i~evca in ne s kobilicami (The Wadsworth Guide to Edible Plants & Animals, 1997). Manj verjetna se zdi domneva, da so se na ro`i~ih hranile kobilice, ki jih je potem u`ival sv. Janez Krst-nik (prim. Rushforth, 1999, str. 594). Ta razlaga je blizu Evangeliju po Marku, 1:7: “Janez je bil oble~en v kameljo dlako in imel usnjen pas okrog ledij. Jedel je kobilice in divji med”. (Sveto pismo, str. 1528). Danes se vse bolj nagibajo k mnenju, da Janez Krstnik morda ni jedel kobilic, pa~ pa plodove ro`i~evca, ki so ga Angle`i zato poslej za-% {kroba, 7 % beljakovin ter 0,5 % V medicini se uporabljajo na soncu ~eli imenovati locust. Ko so globoko ma{~ob in taninov. Iz njega izstiskajo su{eni plodovi (Fructus Ceratoniae) verni angle{ki naseljenci prispeli v kaftan, ki ga uprabljajo kot sladko kot ekspektorans (sredstvo za izka{lje- Ameriko, so z imenom locust poime-pija~o ali pa za izdelavo alkohola. Z vanje) in obstipans (sredstvo za zapi- novali dve drevesni vrsti s stroki, ki sta nezrelimi plodovi krmijo pra{i~e in ranje). spominjali na stroke locusta: robinijo konje. Mlete pra`ene ro`i~e so v Av- (Robinia pseudoacaciaL.), angl. black striji uporabljali kot kavni nadomestek Zdaj lahko nadaljujemo s terminologi- locust in gledi~ijo (Gleditsia triacant-(“Karobkaffee”) (Franke, 1997, str. jo! Na{ega imena ro`i~evec in hr- hos L.), angl. honey-locust (prim. 118). V vsakem prekatu je ovalno va{kega roga~ ni treba posebej pojas- Johnson, 1973, str. 208). Namigi na plo{~ato rjavo seme presenetljivo njevati, saj gre v obeh primerih za ne- rabo ro`i~evca kot pomembnega vira konstantne mase. Trda semenska lu- posreden prevod gr{kega imena. Tudi prehrane segajo o~itno v Sveto pismo pina (testa) obdaja siv endosperm in v angle{kem imenu carob tree, nem{- (Weitz 1974 iz Knopfa 1997). V peti kal~ek z {irokimi, rumenimi kli~nimi kem Karobenbaum, francoskem caro- Mojzesovi knjigi (deteronomij), 20:19 listi. Po odstranitvi semenske lupine in ubier, italijanskem carrubo in carroba, (Sveto pismo, str. 250), beremo: kal~ka iz enodosperma zrelih semen {panskem algarrobo, portugalskem “Kadar bo{ kako mesto oblegal veliko meljejo ro`i~evo moko. Ta vsebuje alfarrobeira in gr{kem charoupia dni, da bi ga premagal in zavzel, ne poleg 5 % beljakovin {e 88 % poli- (Knopf, 1997) slutimo gr{ki izvor ime- uni~uj njegovega drevja, da bi vihtel sahridov galaktomananskega tipa na, ki se je v nekoliko spremenjeni sekiro proti njemu! Od drevja raje (karubin) (20 % galaktoze in 80 % obliki vrnil prek arab{~ine. u`ivaj, nikar ga ne sekaj! Je mar dre- manoze), ki imajo petkrat ve~jo spo- vo na polju ~lovek, da bi ga moral sobnost nabrekanja kot {krob. Zato Drugo angle{ko ime za ro`i~evec je oblegati. Samo tisto drevje, o katerem uporabljajo sivobelo moko kot sred- locust ali locust bean. Ime prihaja iz ve{, da ni za jed, sme{ uni~iti in posestvo za zgo{~evanje in stabilizator za lat. locusta “kobilica”. Tak{no ime kati, da postavi{ oblegovalne naprave pecivo, sladoled in mle~ne proizvode. odtod, ker naj bi plodovi spominjali zoper mesto, ki se bojuje s teboj, dok-Ker je karubin komajda prebavljiv, se na kobilice! (Collins, 1995, str. ler ne podle`e.” moka iz ro`i~evih semen uporablja 671). Ro`i~evca omenja tudi Evan-tudi za pripravo nizkokalori~nih jedil gelij po Luku, 15:16 (Sveto pismo, Difuzno- do polven~asto porozen les za shuj{evalne kure. V papirni indu- str. 1585): “@elel se je nasititi z ro- ro`i~evca je zelo atraktiven. @al so striji jo uporabljajo kot apreturno `i~i, ki so jih jedle svinje, pa mu jih dimenzije praviloma zelo majhne. sredstvo (Franke, 1997, str. 118). Pri nih~e ni dal.” Beljava je slonoko{~ene barve. ^rnja- 25 letih da ro`i~evec 20 kg plodov va je rde~kasta s temnorde~imi pro- na leto. Pri kulturnih sortah je donos Odtod {e tretje ime za ro`i~evec: kruh gami. Med beljavo in ~rnjavo je sivka-nekajkrat ve~ji, {e zlasti, ~e drevje sv. Janeza (Krstnika) (ime pri nas ni storo`nato obmo~je (prehodna co-namakajo (do 80 kg na leto in do obi~ajno), nem{ko Johannisbrottbaum, na?). Razmeroma velike pore (100 -3,5 t na leto/hektar (Droste, 1993). angle{ko St. John’s Bread, italijansko 200 mm) so razporejene posamez, v LES wood 52 (2000) 11 gnezdih ali v kraj{ih ali dalj{h radialnih nizih ter dokaj enakomerno porazdeljene po braniki. Stene trahej so zelo debele. Trahejni ~leni imajo enostavne odprtine in so brez helikalnih odebelitev. Tile so {tevilne. V trahejah so pogosto obarvani depoziti. Letnice so komajda zaznavne. Nakazuje jih nekaj plasti ozkih celic v kasnem lesu in pas parenhimskih celic v ranem lesu. Osnovno tkivo je iz debelostenih septiranih libriformskih vlaken. Aksial-ni parenhim je inicialen, terminalen in vazicentri~en. Trakovi so 1- do 4- redni, s heterogenim tkivom, z 1 do 2 vrstama kvadratastih ali pokon~nih marginalnih celic in visoki 200 - 450 mm. Intervaskularne piknje so zelo {tevilne in drobne ter z re`astimi odprtinami in izrastki (piknje z izrastki, angl. vestured pits, nem. verzierte Tüpfel). V parenhimskih celicah so dolge verige prizmatskih kristalov. Ob vzdol`nih stenah parenhimskih celic so re`asti intercelulariji (Greguss, 1945, str. 113; Huber & Rouschal, 1954, str. 43; Schweingruber, 1990, str. 485, [umarska enciklopedija II 1963, str. 390). Tekstura je fina in rast dokaj razgibana. Gostota lesa v sve`em stanju rsv = 740...820...980 kg/m³. Normalna gostota rN (tj. z U»12 %) = 620...750...830 kg/m³. Trdota srednja do velika. Les se dobro obdeluje. Dobro se lepi, `eblja in vija~i. Kr~i se zmerno. Pri su{enju poka in se ve`i. Naravna trajnost je zmerna. Dobro se stru`i, re`e, skoblja, cepi in polira (Giordano III, 1976, str. 404). Prvi~ je ro`i~evec omenjen v ~asu faraona Tutmozisa III., pribli`no 500 let pr.n.{. Njegov prvi minister Rek-hama opisuje umetnost pohi{tvenih mizarjev pri izdelavi skrinj med drugim tudi iz lesa ro`i~evca. Na seznamu vojnega plena iz Sirije so poleg plodov tudi stoli in mize iz lesa ro-`i~evca (Meiggs, R. 1982). Zelo verjetno je bilo mogo~e tedaj dobiti ro`i~evce ve~jih dimenzij. Skorja je dolgo ~asa tanka, gladka in pepelaste barve, saj prvi felogen deluje do 40 let! (Arzee et al., 1977). Kasneje postane skorja (lubje) razpoka-na, rde~kasta ali siva. Raziskave in razvoj Literatura 1. Arzee, T.E., D.Kamir & L. Cohen, 1977. Ontogeny of periderm and phellogen activity in Ceratonia siliqua L. Bot. Gaz. 138:329-333. 2. Bertelsmann Herkunfswörterbuch 1994. Bertelsmann lexikon Verlag, Lexikographisches Institut, München. 3. Collins English Dictionary and Thesaurus 1995. Harper Collins Publisher, London 4. Droste, R. 1993. Möglichkeiten und Grenzen des Anbaus von Johannisbrot (Ceratonia siliquaL.) als Berstandteil eines traditionellen Anbausystems im Algarve, Portugal. Göttinger Beitr. Land- und Forstw. in den Tropen und Subtropen, 87. 5. Franke, W. 1997. Nutzpflanzenkunde. Georg Thieme Verlag, Stuttgart, New York. 6. Giordano, G. 1976. Tecnologia del legno, III. zv . Unione Tipografico - Editrice Torinense. 7. Greguss, P. 1945. Bestimmung der mitteleuropäischen Laubhölzer und Sträucher. Verlag des ungarischen naturwissenschaftlichen Museums, Budapest. 8. Huber, B. & Ch. Rouschal 1954. Mikrophotograp-hischer Atlas mediterraner Hölzer. Fritz Haller Verlag, Berlin, Grunewald. 9. Johnson, H.1973. The international book of trees. Mitchell Beazlej, London. 10. Joung, J. 1996. Christianity. Hodder & Stoughton, London. 11. Knopf, H.E. 1977. Ceratonia siliquaL . V: Enzyklopädie der Holzgewächse, Handbuch und Atlas der Dendrologie. (izd. Schütt, P., H.J. Schuck, U.M. Lang 380 & A. Roloff). Ecomed. 12. Meiggs, R. 1982. Trees and timber in the ancient mediterranean world. Oxford. 13. Rushforth, K. 1999. Trees of Britain & Europe. Collins Wildlife Trust Guide Trees. Harper Collins Publishers, London. 14. Schmeil, O. & A. Seybold 1958. Lehrbuch der Botanik. 1. Zv. Das Pflanzenreich in systematischer Anordnung. Quelle & Meyer, Heidelberg. 15. Schweingruber, F.H. 1990. Anatomie europäischer Hölzer. WSL/FNP. Verlag Paul Haupt, Bern, Stuttgart. 16. Sitte, P., H. Ziegler, F. Ehrendorfer & A. Bresinsky 1991. Lehrbuch der Botanik für Hochschulen (“Strasburger”). Gustav Fischer Verlag, Stuttgart, jena, New York. 17. Sveto pismo Stare in Nove zaveze. Slovenski standardni prevod 1997. SDS, Ljubljana. 18. [umarska enciklopedija 1963, II. del. Jugoslavenski leksikografski zavod, Zagreb. 19. Wahrig, G. 1974. Deutsches Wörterbuch. Bertelsmann Lexikon-Verlag, Gütersloh, Berlin, München, Wien. LES wood 52 (2000) 11 Raziskave in razvoj 381 Razvojna vizija slovenske lesne panoge Izdelana primerjalna analiza konku-ren~ne u~inkovitosti lesne panoge v Sloveniji in EU in iz tega izvedena vizija, cilji in strategija slovenske lesne panoge, je vsekakor pohvale vreden sistemski pristop, k obravnavi zadevne problematike. Hkrati je opravljeno delo koristna za~etna podlaga, za spoznavanje realnega stanja in za formiranje jasne predstave - vizije o bo-do~nosti slovenske lesne panoge. Pregled opredeljene vizije, ciljev in strategije, oz. zamisli bodo~ega delovanja - `ivljenja slovenske lesne panoge, pa daje ob~utek defenzivnega raz-mi{ljanja. V opredelitvah je ~utiti (pre)mo~an vpliv sedanjih pomanjkljivosti panoge, oz. se premalo ~uti ambicija krepitve eventualnih prednosti slovenske lesne panoge ter ambicija uporabe prilo`nosti, ki se panogi nudijo v internem in eksternem poslovnem okolju. Ob~utek defenzivnega razmi{ljanja potrjuje npr. plan nadaljnjega mo-~nega zmanj{evanja {tevila delovnih mest v slovenski lesni panogi. Logiko tak{ne zamisli sicer lahko najdemo v potrebi po bistveno pove~ani (sedaj zelo nizki) produktivnosti poslovanja, kar je eden od prvih pogojev za doseganje primerne ekonomske donosnosti in s tem za zadovoljevanje interesov lastnikov... Na prvi pogled je tak{na logika raz-mi{ljanja pravilna. V kontekstu sodobne logike poslovnega sveta, pa je, za zagotavljanje u~in-kovitega bodo~ega poslovanja imperativ: razvoj in na tej osnovi rast po- slovanja vseh relevantnih poslovnih parametrov in tudi {tevila delovnih mest. Samo ofenzivna vizija in strategija zagotavljata rezultate v poslovnem konkuren~nem boju. Seveda je potrebno predhodno realno in kvantificirano oceniti razpolo`ljivost in (razvojno) dosegljivost poslovnih resursov, ki so potrebni za izvajanje opredeljene ofenzivne vizije in / ali poiskati tisto vsebino ofenzivne vizije in strategije, ki jo bomo lahko realno podprli s potrebnimi (razpolo`ljivimi ali dosegljivimi) poslovnimi resursi. V konkretnih razmerah slovenske lesne panoge namre~ ni mesta za defenzivno strategijo bodo~ega poslovanja tudi zaradi izrazito mo~ne izvozne naravnanosti panoge. Na mednarodnih prodajnih trgih si bodo zagotovili bo-do~nost samo ofenzivni poslovni subjekti, drugi si bodo morali poiskati mesto poslovnega pre`ivetja na drugih (poslovnih) podro~jih, ali pa bodo propadli. Model defenzivnega razmi{ljanja je verjetno botroval tudi {e nedavnemu progla{anju neperspektivnosti slovenske lesne panoge, kar ne ustreza dejanskim mo`nostim te panoge, ne nazadnje tudi zaradi dejstva, da lesna panoga v velikem dele`u predeluje oz. vrednoti les, ki je eden redkih slovenskih obnovljivih naravnih resursov. V nadaljevanju podajam (v sicer poenostavljeni obliki) nekatere elemente, za varianto ofenzivne vizije in strategije poslovanja s slovenskimi izdelki stavbnega pohi{tva. ^e je zamisel relevantna tudi za druge segmente slo- venske lesne panoge, naj to presodijo specialisti za ta področja. NEKATERE POMEMBNE ZNA^ILNOSTI LESNE PANOGE V EU 1. Lesna panoga tudi v razvitem delu EU: * ni visoko donosna panoga in * ni posebej konkurenčno učinkovita. 2. Kljub temu lesno panogo EU uvršča v skupino RELEVANTNIH panog, ker je pomembna iz vidika: * zaposlovanja - del tudi delavcev nižjega kvalifikacijskega nivoja, * regionalne poseljenosti, * kultiviranosti krajine prek gozdarstva, * predelovanja oz. uporabe obnovljivega naravnega resursa - lesa. 3. EU nudi lesni panogi t.im. HORIZONTALE PODPORE na področjih: * R & R, * ekologije, * energetike, * izvoza, * zaposlovanja, * pomoči manjšim, srednjim in velikim podjetjem. 4. Bistveni elementi STRATEGIJE lesne panoge v EU so predvsem: KONCENTRACIJA, SPECIALIZACIJA, SODELOVANJE specialistov, višanje nivoja IZDELKOV in storitev, zmanjševanje STROŠKOV POSLOVANJA, OUTSURSING, GLOBALI-ZACIJA, PROFESIONALIZACIJA, ELEKTRONSKA PODPORA poslovanja ... LES wood 52 (2000) 11 Raziskave in razvoj 382 ELEMENTI OFENZIVNE VIZIJE RAZVOJA slovenske panoge izdelkov stavbnega pohi{tva 1. Slovenska lesna panoga lahko u~inkovito in perspektivno posluje SAMO na visoko zahtevnih POD-RO^JIH in na NA^IN (strategija poslovanja), ki je domena poslovanja na{e konkurence iz razvitih dr-`av EU, ker: * slovenska lesna panoga, samo na teh podro~jih in na tak{en na-~in lahko ustvarja za Slovenijo sprejemljivi nivo dodane vrednosti, * slovenska lesna panoga to lahko obvladuje in je pri tem poslovanju (primerjalno z EU) lahko kon-kuren~no u~inkovita. 2. Slovenska lesna panoga ne more in ne sme poslovati na podro~jih nizkega nivoja izdelkov in storitev, ki so domena prete`nega dela konkurence iz cenej{ih dr`av (Vzhodne Evrope), ker le-tej ni mogo~e in tudi ni smotrno "parirati". Slovenska lesna panoga mora imeti pred temi konstantno in pomembno razvojno prednost. 3. Mednarodno anga`iranje slovenske lesne panoge izdelkov stavbnega pohi{tva je in bo klju~nega pomena in mora v prete`nem delu zajemati poslovanje, ki ima naslednje zna~ilnosti: * NARO^NI[KO, KOSOVNO, INDUSTRIJSKO poslovanje; * izdelki in storitve VISOKEGA nivoja za zahtevne ZNANE KUPCE in porabnike; * prodaja po sistemu DIREKTNE PRODAJE zadnjim preprodajalcem izdelkov; * INSIDER prodajna pozicija na IZVOZNIH PRODAJNIH TRGIH; * nujen prehod od prodaje izdelkov na ponudbo in prodajo re{itev potreb porabnikov izdelkov. 4. Da je to za slovenske lesno panogo izdelkov stavbnega pohi{tva realno in mogo~e, je v praksi slovenske lesne panoge, do pomembnega nivoja, PREIZKU[ENO in DOKAZANO oz. POTRJENO. 5. Slovenska podjetja lesne panoge se bodo morala odlo~iti in zastaviti izbrani na~in nadaljnjega vklju~e-vanja v tokove globalizacije: * ali na osnovi zdru`enih slovenskih poslovnih resursov * ali skupaj s tujimi poslovnimi resursi oz. poslovnimi partnerji. ELEMENTI OPERACIONALIZACIJE RAZVOJNE VIZIJE 1. Gledano v lu~i razvojne perspektive, moramo pri operacionalizaciji VIZIJE (poleg drugih parametrov) nujno upo{tevati tudi fenomen MINIMALNE POTREBNE KRITI^NE MASE (obsega, vsebine, strukture ...) IZVOZNEGA POSLOVANJA, ki je predpogoj za ekonomsko opra-vi~enost, nujno POTREBNE (obse`-ne, strukturirane, strokovno zahtevne ...) DRAGE PRODAJNE INFRASTRUKTURE (prodajni, dobavni, podobavni, ... servis ...) za "INSIDER" (izvozno) prodajno pozicijo. 2. Pogoj za operacionalizacijo poslovne vizije je PREOKRET sedanje poslovne MISELNOSTI, ki nekri-ti~no zasleduje samostojnost in neodvisnost posameznih podjetij, v NOVO MISELNOST, ki bo spremljala sodelovanje slovenskih poslovno relevantnih in kompatibilnih podjetij, po principu poslovnega povezovanja (oblika ni klju~ni moment) specialistov, v vsebinsko za-okro`ene poslovne enote - celote, ki zagotavljajo konkuren~no u~in-kovito izvajanje nakazane vizije mednarodnega poslovanja. 3. Ob upo{tevanju fenomena nujne minimalne kriti~ne mase izvoznega poslovanja, bi {ele zdru`itev vseh relevantnih potencialov slovenske panoge izdelkov stavbnega pohi{t-va, (ki so `e - ali so potencialno relevantni za skupno izvozno poslovanje), lahko zagotovila kriti~no maso za konkuren~no u~inkovito mednarodno poslovanje. 4. Za zastavitev in izvajanje opredeljene poslovne vizije, je treba postopno zagotoviti specialisti~no, u~inko-vito in usmerjeno obvladovanje predvsem naslednjih poslovnih -vsebinskih sklopov; ti so: * strategija in razvoj skupnega prodajnega tr`enja, * koncept, izvajanje in razvoj skupne operativne prodaje, * kompatibilna specializirana proizvodnja in operativni razvoj izdelkov ter tehnologij, * podporna pano`na strokovna infrastruktura, na podro~jih raziskave, razvoja, izobra`evanja. 5. Slovenska lesna panoga za zastavitev in izvajanje nakazane vizije poslovanja `e ima pomemben del potrebnih poslovnih resursov. Preostali, manjkajo~i del, je mogo~e zagotoviti, vendar samo po principu sodelovanja specialistov. Ravno to pa je verjetno najtr{i oreh, ki ga bodo morali streti in{titucionalni lastniki slovenskih lesnoindustrijskih podjetjih. 6. Nujni sestavni del operacionalizacije poslovne vizije je tudi aktivna gospodarska politika dr`ave Slovenije po vzoru EU. Janez LESAR, univ. dipl. in`. LES wood 52 (2000) 11 Raziskave in razvoj 383 Novosti iz programa Lesnine in`eniring d.d. Lesnina in`eniring d.d. iz Ljubljane je `e desetletja znana po svojem zastop-ni{kem programu investicijske opreme za lesnoobdelovalno industrijo, ki ga je letos uspe{no predstavila na sejmu Lesma v Ljubljani in Ambienta v Zagrebu. Vsaka od priznanih zastopanih firm kontinuirano razvija novo tehnologijo in se zato vsaka zase uvr{~a v sam kvalitetni vrh na svojem podro~ju. Pomembno je, da se z dose`ki sodobne tehnologije seznanijo tisti, ki jim je namenjena, uporabniki v lesni stroki. Zato `elimo v tej in naslednjih {tevil-kah revije Les na-{im bralcem predstaviti nekatere novosti iz zastop-ni{kega programa Lesnine in`eniring d.d. Razstavni prostor Lesnine in`eniring d.d. na sejmu Lesma 2000 v Ljubljani Skupinska slika predstavnikov zastopanih firm Lesnine in`eniring d.d. na sejmu Lesma 2000 HEESEMANN - kvaliteta industrijskega bru{enja zdaj tudi za manj{a podjetja Firma Heesemann GmbH iz Bad Oeyenhausna v Nem~iji je za potrebe manj{ih in srednjih obratov lesne industrije konstruirala {irokotra~ni brusilni stroj MFA 3, opremljen z znano, svetovno patentirano CSD(r) tehniko, ki je vnesel kvaliteto bru{enja, prej rezervirano le za industrijske stroje, tudi v manj{a podjetja. CSD(r) sistem bru{enja je osnovan na segmentirani pritisni gredi s posami~-no zvezno nastavljivimi elektromagnetnimi pritisnimi elementi. Omogo~a natan~no bru{enje brez prebru{enja na celotni povr{ini, posebno na okro- glih delih in vogalih. Velika prednost CSD(r) sistema v primerjavi s pnevmatsko tehniko bru{enja je tudi ta, da ni ob~utljiv na nabiranje nesnage in ga prakti~no ni potrebno vzdr`evati. Najmanj{i brusilni stroj MFA 3 z delovno {irino bru{enja 1100 mm in vz-dol`nim agregatom za bru{enje z brusilnim trakom dol`ine 1900 mm je Heesemannov patentirani CSD(r) sistem bru{enja Brusilni stroj Heesemann MFA 3 osnovni model serije MFA. Stroj je mogo~e s kalibrirnim valjem, ki ga upravljamo prek komandne ploš~e, uporabljati tudi za la`je operacije. Model MFA 3 in ve~ji model MFA 5 z dvema agregatoma za kalibriranje in vzdol`no bru{enje je mogo~e opremiti s frekven~no reguliranim pogonom brusilnega traku z zveznim nastavljanjem hitrosti, ki omogo~a tudi bru{enje laka. Grafi~ni „touch-screen” terminal s programskim pomnilnikom in sistemom diagnoze napak nudi optimalno in udobno upravljanje s strojem, kot je npr. NC krmiljeno nastavljanje vi{ine. U~inkovit in energijsko var~en sistem odsesovanja ohranja nizke stro{ke. HEESEMANN GmbH & Co. KG Reuterstraße 15 DE-32505 BAD OEYENHAUSEN Telefon: +49 5731 188-0 Telefax: +49 5731 188-129 Zastopa: Lesnina in`eniring d.d. Ljubljana LES wood 52 (2000) 11 Raziskave in razvoj 384 HYMMEN-HACKEMACK - popolna povr{inska obdelava „iz ene roke” V januarju 2000 so vodilni proizvajalci tehnike lakiranja, transporta in su-{enja (Hymmen, Hackemack, Rippert in Venjakob) osnovali novo firmo Hymmen-Hackemack GmbH z namenom proizvodnje kompletne tehnike povr{inske obdelave „iz ene roke“. V praksi se je kot zelo priljubljen izkazal stroj za povr{insko obdelavo Profi-Coater z integriranim strojem za glaje- nje SiegelCoaterjem, ki ga upravlja samo en delavec. Osnovni stroj ProfiCoater omogo~a u~inkovito obdelavo lesenih materialov z UV sistemom lakiranja. V primerjavi s postopkom brizganja je s ProfiCoater-jem mogo~ do 70 % prihranek pri stro{kih lakiranja. Pomembno prednost pomeni enostavno upravljanje s strojem s programsko avtomatiko in su{enjem laka v nekaj sekundah. To omogo~a takoj{njo nadaljnjo obdelavo elementov po su{enju in doseganje vrhunske kvalitete povr{ine brez razpok. V kombinaciji s SiegelCoaterjem je mo~ dose~i povsem zaprte povr{ine tudi na materialih z odprtimi porami, kot so npr. iverne plo{~e, bukov furnir itd. Izredno precizni kromirani jekleni valj nanese ustrezno koli~ino materiala natan~no tja, kjer je to potrebno: v fuge, razpoke in pore. Hkratni gladilni u~inek se po-ka`e v posebno gladki povr{ini, ki zahteva malo ali ni~ bru{enja, kar pomeni znaten prihranek laka v primerjavi z obi~ajnim postopkom grundiranja. HYMMEN-HACKEMACK GmbH Gewerbestraße DE-33818 Leopoldshöhe Telefon: +49 5202 9817-0 Telefax: +49 5202 9817-90 Generalni zastopnik: Lesnina in`eni-ring d.d. Ljubljana Linija za za povr{insko obdelavo v sestavi: ProfiCoater s SiegelCoaterjem, brusilni stroj, stroj za nanos laka in UV sevala Zastopniški program LESNINE IN@ENIRING d.d. HEESEMANN brusilni stroji HOLZMA CNC `agalni stroji za krojenje plo{~ HÖFER hidravli~ne mizarske stiskalnice, korpusne stiskalnice, `agalni stroji za obrez furnirja in drugi mizarski stroji r*nm»M*»>«*HYMMEN - HACKEMACK linije za kaširanje, stroji za nanos laka, lužila in lepila HARBS CNC linije za proizvodnjo oken, 4-stranski skobeljni stroji IMA CNC obdelovalni centri, stroji za obdelavo robov KRAFT MAWEG okvirne hidravlične stiskalnice, stroji za širinsko spajanje lesa, parketne linije KUPER vse vrste strojev za spajanje furnirja in pakiranje s folijo Fl LEHBRINK stroji za rezkanje pod kotom, I I MltltlMv centri za obdelavo vrat in vratnih podbojev NOLTING pe~i za ogrevanje VT TROCKENTECHNIK sušilnice, parilnice, naprave za merjenje vlažnosti lesa VVEEKE stroji za mozničenje, CNC obdelovalni centri VVEIMA stroji za drobljenje in briketiranje VVEMHOENER PRESSEN pretočne stiskalnice, linije za oplemenitenje plošč BARBERAN stroji za opla{~anje JOSTING {karje za razrez furnirja Schiele elementov SCHIELE stroji za lakiranje profiliranih STEGHERR stroji za izdelavo kri`nih spojev, stroji za obdelavo oken in masivnih vrat ™"™"WINTERSTEIGER tankorezni polnojar-meniki Za nadaljnje informacije o predstavljeni opremi se obrnite Lesnina in`eniring d.d., Parmova 53, 1000 Ljubljana - Slovenija na: LES wood 52 (2000) 11 Znanje za prakso 385 ZNANJE za prakso Motivacija in absentizem - kako so se tega lotili v JAVORU Pivka d.d. S problemom absentizma (odsotnosti z dela) se ukvarja vse ve~ podjetij. Spoznanje o resnosti tega problema pa je marsikje botrovalo ustrezni strokovni obravnavi tudi na tem podro~ju. Zdravstvene analize so pokazale, da je za delo nezmo`nih 2 do 3 odstotke vseh zaposlenih. Ta {tevilka se lahko pove~a le ob epidemijah gripe ali v podobnih primerih. Poznamo situacije, ko se v ~asu ko{nje ali drugih poljedelskih opravil pove~a bolni{ka odsotnost prek razumnih meja. Obstajajo pa tudi notranji razlogi, saj se bolni{ka odsotnost lahko pove~a, ko je v podjetju ve~ dela kot obi~ajno, ali ko vodje neustrezno reagirajo v dolo~enih situacijah. Pri dolo~enih delavcih tudi ugotavljamo sleherno odsotnost motivacije za delo, saj bodisi nimajo ustreznega znanja za svoje delo ali je delo prete`ko ali so neustrezno razporejeni glede na svoje zdravstveno stanje oziroma na svoje psihofizi~ne lastnosti. Obstajajo tudi poskusi zlorabe bolni{kega dopusta, ko delavci potrebujejo dodatne proste dni, vendar so ti pojavi redki. Stopnja bolni{ke odsotnosti, ki se giblje nad tremi odstotki, vsekakor ni le bolezenski pojav. Med notranje dejavnike, ki vplivajo na nizko motivacijo, sodijo: stil vodenja ljudi, slaba informiranost, neustrezna razporeditev glede na sposobnosti, znanje in zmo`nosti, premajhen vpliv na rezultate dela in kakovost izdelkov, odtujenost od bistva dela, prenizka stopnja izobrazbe glede na potrebe, monotonost, neustreznost delovnih pogojev in {e marsikaj. Stil vodenja je pogosto neustrezen dana{njim potrebam. Vodje v proizvodnji se vse preve~ posve~ajo organizacijskim, tehni~nim in logisti~nim problemom, mnogo premalo pa delavcem. Zahteve sodobne proizvodnje pa so tako obse`ne, da vodje vsega dela sami ne morejo opraviti. Delavcem v proizvodnji moramo nalagati dodatna dela, ki so vezana na kakovost in doseganje rezultatov. Vodje pogosto niso dovolj izobra`eni, da bi znali delegirati delovne naloge, u~iti svoje podrejene, jih pravilno organizirati, da bi zaposleni dosegali bolj{e delovne rezultate, ob tem pa ~utili zadovoljstvo, da so rezultate dosegli prav oni. Pogosto ugotavljamo pomanjkanje slehernih mehanizmov za motivacijo, podeljevanje odgovornosti, timsko delo in skupno re{evanje problemov. Opa`amo tudi, da nimamo sistema za nagrajevanje, ki bi znal lo~iti dobro delo od slabega, spodbujati samoiniciativnost in pravilen odnos do kakovostnega dela. Stil vodenja, ki bazira na prisili in ukazovanju, ne more spodbuditi `elje po kakovostnem delu, `elje po sodelovanju in samoiniciativnosti ter iskanju ustreznih re{itev. Ugotavljamo tudi, da se vodje ne znajdejo v funkciji u~itel-ja, zato delavci ostajajo brez jasnih navodil in ustreznega znanja, zahtevnost dela pa se pove~uje tako reko~ iz dneva v dan. Ob pove~ani zahtevnosti dela, nejasnih navodilih in slabem sodelovanju nekateri delavci postanejo ne-u~inkoviti, zaradi ~esar se pogosto zatekajo v bolni{ko odsotnost. Zaradi vse hitrej{ih sprememb v proizvodnji potrebujejo delavci zelo veliko informacij, zlasti o delovnih procesih, spremembah pri delu, novih pravilih, orodju, pri-pomo~kih kakor tudi pojasnila o razlogih za nekakovost, zastojih, razlogih za nezgodo pri delu itd. ^e vodje ne poznajo na~inov, kako se pribli`ati delavcem, kako odkriti njihove motive za dobro delo in jih ne znajo pritegniti k sodelovanju, potem postanejo nove zahteve dela za nekatere nedosegljive, delavci pa ne morejo izpolniti pri~akovanih rezultatov. Posledica je {ibka motivacija, saj delavci ne dosegajo norme, pogosto prihajajo v konflikte, so nezadovoljni in ne vidijo smotra svojega dela. Pogost razlog za nezadovoljstvo je torej neu~inkovitost, saj delavci nimajo zadosti ustreznega znanja. Zaradi po-ve~anih potreb dela so vse pogostej{e prerazporeditve, pri ~emer delavci nimajo ustreznega novega znanja za nove naloge, ne poznajo zahtev kakovosti, morda celo niso ustrezno razporejeni glede na sposobnosti, interese in zdravstveno stanje. “Beg” v bolni{ko odsotnost je delavcu v~asih edina pot iz zagate, ko ugotovi, da je neu~inkovit in da se mu godi krivica. V nedore~enih odnosih med vodji in delavci, ob pove~anih zahtevah dela, postajajo delavci {e bolj odtujeni, kot so kdaj bili, ~utijo se nepotrebne in nimajo notranje motivacije za to, da bi delali bolje in ve~. Za tak{ne zahteve potrebujemo tudi sodobno vodenje, ki bazira na usposobljenih vodjih, ki znajo delati z ljudmi, jih znajo primerno organizirati, motivirati, nau~iti, informirati, pritegniti k sodelovanju in biti del delovne skupine. V nekaterih podjetjih so ugotovili, da klasi~ni nadzori bol-ni{ke odsotnosti ne ugotovijo prav ni~, saj so bili delavci v ~asu bolni{ke doma in so se zdravili. Odsotnosti, ki je LES wood 52 (2000) 11 Znanje za prakso 386 nastala zaradi nizke motivacije za delo, s kontrolo na domu ni mo`no kontrolirati in pojasniti. Primer: v nekem obratu so zaradi pomanjkanja dela prerazporedili 40 delavcev. Naslednji dan se na delo ni pojavilo 12 delavcev, saj so odprli bolni{ki dopust. Analiza dogodka je pokazala, da delavci niso poznali niti narave dela v novem obratu niti niso bili seznanjeni z zahtevami dela, kaj {ele, da bi delo znali opravljati. Nih~e jih predhodno ni obvestil o prerazporeditvi, se z njimi pogovoril. Niso jih izobra`evali za nove pogoje dela. Ugotovili smo tudi, da se ni nih~e zagovarjal zaradi dogodka, ne vodje ne delavci. Slovenska lesna industrija se kot delovno intenzivna panoga s problemom absentizma soo~a {e bolj kot nekatere druge panoge. Zato smo v JAVORU sprejeli projekt in dolo~ili odgovorne osebe za realizacijo zastavljenih aktivnosti. K sodelovanju smo povabili tudi zunanjega strokovnjaka, prof. Andreja Ko`arja. Dose`eni rezultati so bili razli~ni. V tistih enotah, kjer je `e prej bil opazen nekoliko bolj{i stil vodenja in bolj{i odnosi med vodji in delavci, so bili rezultati kmalu dose`eni. Tam, kjer pa je bilo treba najprej dose~i dolo~eno stopnjo zaupanja in vodje nau~iti, kako se dela z ljudmi (vodenje v proizvodnji) kakor tudi vzpostaviti timsko delo, smo potrebovali ve~ ~asa. Ne glede na te`ave z uvajanjem vodij za nove naloge in nov na~in komuniciranja, smo ugotovili, da so rezultati ugodnej{i v manj{ih delovnih enotah, tam kjer je vodja imel 30 ali manj podrejenih. Zelo po~asi pa potekajo spremembe tam, kjer ima vodja 100 ali ve~ podrejenih sodelavcev. Ugotovili smo tudi, da v delih kolektiva, kjer imajo stare nere{ene konfliktne odnose in delavci niso sprejeli dolo~ene poteze vodstva, nove motivacije ni tako enostavno ponovno vzpostaviti. Vlo`ili smo veliko truda v izobra`evanje vodij v proizvodnji in jih pripravljali na nove naloge (informiranje, u~enje, tim-sko delo), nismo pa {e pri{li do to~ke, ko naj bi vodje za~eli sistemati~no prena{ati svoje znanje in nove zahteve na podrejene. @elimo sestaviti program izobra`evanja za delavce, in sicer za tisto znanje, ki ga potrebujejo `e sedaj oziroma ga bodo potrebovali jutri. Delavcem moramo pri-bli`ati celotno novo znanje, nove zahteve, nove organizacijske smeri itd. S posredovanjem novega znanja delavcem `elimo dose~i dvoje: ve~jo stopnjo samostojnosti delavcev v novih pogojih (kakovost) ter z novo dinamiko odnosov pove~ati zanimanje delavcev za svoje delo, s tem pa iz-bolj{ati vodenje in motivacijo za delo. Seveda, zavedamo se, da bo izbolj{anje motivacije zmanj{alo potrebo delavcev po zatekanju v bolni{ko odsotnost, saj bodo la`e opravljali svoje delo, pri delu bodo bolj u~inkoviti in s tem bolj zadovoljni. Kar zadeva zlorabe bolni{ke odsotnosti, lahko povemo, da jih je zelo malo in jih je relativno enostavno mo`no re{iti, saj je potrebna le odlo~itev in volja vodstva, da se zlorabe prepre~ijo. Ugotovili smo, da je najte`e re{ljiva skupina delavcev, kjer obstaja so~asna popolna izguba motivacije za delo in hkrati ugotovljene spremembe zdravstvenega stanja. Potrebno je veliko volje za iskanje ustreznih re{itev (zdravju ustrezno delovno mesto in nova motivacija) za vsak primer posebej. Poleg iskanja notranjih re{itev smo se morali povezovati z osebnimi zdravniki in medicino dela. Nobeden izmed primerov ni bil re{en, ~e smo ga pustili samemu sebi oziroma ga nismo re{evali. ^isto na koncu: projekt poteka po dveh poteh. Ena pot je izbolj{anje stila vodenja, torej vzpostavljanje tak{nih odnosov med vodji in delavci, da se oboji ~utijo koristni, odgovorni in uspe{ni. V ta namen smo izobra`evali vodje za nove naloge (informiranje, timsko delo, delo z ljudmi). Druga pot pa je re{evanje individualnih primerov vseh tistih delavcev, ki so pogosteje izostajali iz dela. Tudi tu smo uporabili dva na~ina, in sicer, da so se strokovne slu`be posebej posvetile tistim primerom, kjer gre za dolgotra-jnej{o odsotnost, in razgovorov vodij z delavci, ki pogosteje v kraj{ih intervalih izostajajo z dela. V slednjih smo iskali razloge za pomanjkanje motivacije in na razloge sku{ali vplivati. Uporabili smo tudi tesnej{e kontakte z osebnimi zdravniki, strokovnimi delavci na invalidski komisiji in medicino dela. V primerih, ko smo ugotovili, da ni nikakr{ne motivacije za ustrezen prispevek podjetju, bolje re~eno, tam kjer je {lo za izkori{~anje podjetja, pa smo se odlo~ili tudi za disciplinske postopke. Valter URBAN^I^, univ. dipl. prav. Javor d.d. Ciljno vodenje kot mo`en postopek za pove~evanje dodane vrednosti na zaposlenega v slovenskih podjetjih Spremembe v gospodarstvu V svetovnem gospodarstvu se danes sre~ujemo z dvema obse`nima procesoma: prvi~, z organizacijskim spreminjanjem velikih, birokratsko vodenih podjetij, ter z uvajanjem novih oblik vodenja (managementa) in drugi~, z lastninskim preoblikovanjem podjetij. Obseg proizvodnih enot in podjetij v svetu `e dalj ~asa pada. To opa`amo predvsem v industriji. Tako se je na primer v ZDA `e v osemdesetih letih obseg industrijske proiz- LES wood 52 (2000) 11 GZS-Zdru`enje lesarstva 387 Dimi~eva 13, 1504 ljubljana Tel.: (+386 1) 58-98-284, 58-98-283, Fax.: (+386 1) 58-98-100, 58-98-200 Informacije {t. 9/2000 Iz vsebine: IZ DELA ZDRU@ENJA IZDAJA PRENOVLJENEGA KATALOGA SLOVENSKE LESNE INDUSTRIJE CARINSKA TARIFA 2001 NOVICE IZ CEI-BOIS PONUDBE IN POVPRA[EVANJA NEKAJ STATISTI^NIH PODATKOV IZ DELA ZDRU@ENJA Predstavniki slovenske lesne industrije so se 26. oktobra 2000 na pobudo Upravnega odbora GZS-Zdru`enja lesarstva udele`ili na Slovenski izvozni dru`bi (SID) posveta o temi “Dejavnost in aktivnosti SID d.d. kot podpora izvoznim prizadevanjem slovenske lesne industrije”. Na posvetu so ocenili dosedanje sodelovanje, se seznanili z nekaterimi novostmi in mo`nostmi s podro~ja dejavnosti SID ter v zvezi s tem podali konkretne pripombe in predloge za {e uspe{nej{e sodelovanje v prihodnje. V ta namen naj navedemo le nekaj novosti iz dela Slovenske izvozne dru`be, kaj ve~ pa si lahko preberete na do-ma~i strani www.sid.si. Zavarovanje doma~ih terjatev V pla~ilno nediscipliniranem okolju doma~a podjetja ~edalje te`e ohranjajo finan~no ravnote`je, z uvedbo davka na dodano vrednost in z zakonom o finan~ni disciplini pa so postali ustrezni instrumenti zavarovanja {e toliko po-membnej{i. S tem namenom je SID `e januarja letos po- nudila zavarovanje doma~ih terjatev, ki nastanejo z dobavo blaga oziroma ob opravljanju del ali storitev. Zavarovati je mogo~e denarne terjatve, ki dospejo v pla-~ilo v obdobju, kraj{em od 180 dni. V zavarovalni pogodbi lahko kot dol`niki nastopajo kupci blaga in storitev, ki so registrirani in opravljajo gospodarsko dejavnost na ozemlju Slovenije, kar pomeni, da je lahko kupec tudi samostojni podjetnik, ki ni pravna oseba ali podru`nica tujega podjetja pri nas. Da bo tveganje, ki ga prevzema nase SID, razpr{eno, lahko izvoznik praviloma zavaruje le celoten obseg svojih doma~ih poslov. S sklenjenim zavarovanjem so kriti riziki podalj{ane zamude pla~il, na `eljo zavarovanca pa lahko SID posamezne kupce zavaruje tudi zgolj za primer trajne nesolventnosti. Ker je podalj{ana zamuda praviloma verjetnej{a, je izho-di{~na premija 0,65-odstotna (kon~na premija je odvisna od vrednosti zavarovanih doma~ih terjatev in povpre~nih rokov pla~il, na ugodnej{o ceno pa vpliva tudi vi{ina zavarovanih izvoznih terjatev komitenta). ^e se komitent od-lo~i za kritje pred rizikom ste~aja, zna{a izhodi{~na premija 0,5 odstotka. Tak{na premijska stopnja je dolo~ena glede LES wood 52 (2000) 11 GZS-Zdru`enje lesarstva 388 na ocenjeno tveganje v doma~em poslovanju in je primerljiva s tistimi, ki veljajo za razred tveganosti B pri izvoznih terjatvah, le da je zmanj{ana za del, ki odpade na politi~ni riziko in na naravne nesre~e. Premija se obra~unava od neto fakturne vrednosti brez DDV. Na~in dolo~anja zavarovalnega kritja je v primeru zavarovanja doma~ih terjatev prav tak{en kot pri izvoznik terjatvah, saj SID potem, ko preveri zavarovanca, dolo~i limit kritja za posamezne kupce. Enako kot pri izvoznem zavarovanju je re{eno tudi vpra{anje avtomatskih limitov, torej manj{ih zneskov zavarovanja, za katere ni potrebna posebna presoja SID. Vi{ina avtomatskega limita je odvisna od tega, kako dolgo zavarovanec `e sodeluje s posameznim kupcem. Za partnerje, s katerimi {e ne posluje dve leti, so dolo~eni ni`ji, za tiste, s katerimi sodeluje ve~ kot dve leti, pa vi{ji. Za ve~ino terjatev pa avtomatski limiti vendarle ne zado{~ajo, saj so posli zavarovancev ponavadi precej vi{ji. V takem primeru zavarovanec izpolni obrazec, imenovan Ponudba, in prilo`i reference o dol`niku, ki ne smejo biti starej{e od treh mesecev. Te SID uporablja za dodatno preverjanje kupca, pri ~emer se opira tako na izsledke lastne bonitetne slu`be kot na zunanje vire. Po pogojih iz zavarovalne pogodbe bo lasten dele` zavarovanca ob morebitni {kodi 20-odstoten; ~e bo imel zavarovanec do kupca avtomatski limit, pa 30-odstoten. ^akalna doba za izpla~ilo od{kodnine pri zavarovanju podalj{ane zamude je devet mesecev. Program deviznega financiranja priprave za izvoz majhnih in srednjevelikih podjetij Ker pridejo najte`e do kapitala ravno majhna in srednje velika podjetja, je SID zanje v sodelovanju z nem{ko dr`avno banko Kreditanstalt für Wiederaufbau pripravila poseben program deviznega financiranja. Namen nove storitve je zagotoviti srednjero~ne in dolgoro~ne kredite za pripravo izvoza predvsem za podjetja s podro~ja trgovine, industrije in storitvenih dejavnosti, ki potrebujejo sredstva za nakup strojev, opreme, tehni~nih sredstev, gospodarskih vozil, neopredmetenih stalnih sredstev, kot so licence in patenti, in podobnega. Za to storitev lahko zaprosijo podjetja, ki imajo do 500 zaposlenih (skupaj s povezanimi podjetji) in vsaj polovico prihodkov ustvarijo z izvozom oziroma bodo tak dele` prek izvoznih projektov dosegla v dveh letih. Projekti priprave za izvoz morajo upo{tevati okoljevarstvene predpise in predpise o varstvu pri delu. Vi{ina kredita zna{a med 100.000 in 1,000.000 evrov, SID pa bo praviloma financirala do 85 odstotkov vrednosti posameznega projekta. Najve~je prednosti te storitve so: * ugodna obrestna mera, ki se dolo~a na dan ~rpanja kredita kot mar`a nad referen~no obrestno mero euri-bor (pri triletnem posojilu lahko banka ponudi izvozniku sredstva po najve~ euribor + 1,95 odstotka in najmanj po euribor + 0,95 odstotka); * do desetletna odpla~ilna doba (komitent lahko izbira med tri-, pet-, sedem- in desetletno ro~nostjo) in * 18-mese~ni moratorij na odpla~ilo glavnice. Krediti se odobravajo v devizah ali z devizno klavzulo. Ker so najeti v evrih, v tej valuti pa se tudi popla~ujejo, ni te~ajnega tveganja oziroma razlike med spremembo te~aja in inflacijo. To storitev SID praviloma opravlja prek slovenskih poslovnih bank. Le v izjemnih primerih, ko bo ocenila, da gre za dober projekt, za katerega izvozniku ni uspelo najti banke, ki bi ga financirala, ga bo finan~no podprla neposredno SID. Za celoten program ima SID na voljo 20 milijonov evrov, ki si jih je izposodila pri omenjeni nem{ki banki. Ta sredstva je ponudila vsem slovenskim bankam, ki pa lahko izvozniku zara~unajo le vnaprej dolo~eno (v razponu) obrestno mero. Ker se je SID pri Kreditanstalt für Wiederaufbau zadol`ila z dr`avnim jamstvom, to omogo~a, da imajo v o~eh banke vsi izvozniki enako boniteto, zaradi ~esar je tudi obrestna mera za vse enaka. Stro{ki kredita so za izvoznika ban~na obrestna mera in enkratna pristojbina za obdelavo zahtevka, ki ne presega 0,8 odstotka vrednosti celotnega kredita. Na odobreni, a ne~rpani del kredita banka zara~una 0,25 odstotka letne provizije, ki se pla~uje ~etrtletno. ^e `eli podjetje vrniti svoj dolg prej, mora pla~ati 0,125-odstotno provizijo od vrednosti odobrenega kredita. Za zavarovanje kredita lahko banka (ali SID, ko gre za neposredno financiranje) od komitenta zahteva eno ali ve~ od naslednjih oblik zavarovanja, ki so: * hipoteka na nepremi~nine oziroma poslovne prostore, * akceptni nalogi oz. drugo primerno zavarovanje, * menice, * zastava premi~nin, terjatev in vrednostnih papirjev, * zastava nepremi~nin, premi~nin in pravic v zvezi z osebnim premo`enjem lastnika podjetja, * druge oblike zavarovanja, ki jih dolo~i banka oziroma SID. SID pa izvoznikom priporo~a, da se zavarujejo tudi pred kreditnim tveganjem, s katerim SID, ~e izvoznikov tuji partner propade, poravna zavarovan~evo terjatev in s tem pove~a tudi varnost vra~anja kredita banki. Poleg te osnovne storitve lahko mala in srednja podjetja pod enakimi obrestnimi pogoji kot pri deviznem financiranju zaprosijo tudi za likvidnostne kredite in kredite za {iritev dejavnosti. Glavnica takega kredita zna{a najve~ 500.000 evrov oziroma 30 odstotkov bilan~ne vsote zadnjega poslovnega leta, ro~nost je do treh let, moratorij na odpla~ilo glavnice pa najve~ eno leto. Kot ste bili `e obve{~eni v na{ih informacijah {tev. 7/2000, vas ponovno obve{~amo, da v leto{njem letu obnavljamo podatke za prenovljeno izdajo Kataloga slovenske lesne industrije, ki naj bi iz{el v za~etku leta 2001. Ocenjujemo, da bo pri{lo do ve~jega {tevila sprememb (nove telefonske in fax {tevilke), kot novost pa dodajamo v anketni list {e spletno stran podjetij (homepage, http), ~e jo le-ta `e imajo. LES wood 52 (2000) 11 GZS-Zdru`enje lesarstva 389 Vpis podjetja v pano`ni katalog je za ~lanice GZS brez-pla~en. Podjetja, ki so se vklju~ila `e v prvo izdajo kataloga, napro{amo da podatke “prevetrijo”, k sodelovanju pa vabimo {e druga podjetja, ~lanice GZS-Zdru`enja lesarstva, ki `elijo uporabljati to obliko brezpla~ne promocije. Vsa, v katalogih predstavljena podjetja, bodo prejela svoj izvod brezpla~no. Kataloge pa bomo poslali (tako kot prvo izdajo) okoli 500 gospodarskim predstavni{tvom, velepo-slani{tvom in ambasadam RS v tujini in predstavni{tvom tujih gospodarskih zdru`enj pri nas. Hkrati pa so katalogi tudi informativno gradivo za razne prilo`nosti (sejmi, delavnice, tuja povpra{evanja itd.). @e vnaprej se zahavljujemo vsem tistim podjetjem, ki se bodo `eleli vklju~iti v ta projekt. Podjetja, ki so ~lani GZS-Zdru`enja lesarstva, ponovno prosimo, da pokli~ejo GZS-Zdru`enje lesarstva, tel.: 01 58 98 284. CARINSKA TARIFA 2001 S 1. januarjem 2000 za~ne veljati nova carinska tarifa, ki sicer postavlja precej druga~en sistem izvajanja trgovinskih ukrepov, kot smo jih poznali dosedaj, pa vendar za uporabnike ne bo ve~jih sprememb. Prenovljeno carinsko tarifo uvaja nov zakon o carinski tarifi, ki velja od 10. avgusta leto{njega leta, uporabljati pa se bo za~el s 1. januarjem naslednjega leta. Temeljna sprememba glede na dosedanjo ureditev je ta, da zakon ne zajema ve~ carinske tarife. Carinsko tarifo dolo~a vlada RS. Druga novost pa je ta, da bo nova carinska tarifa zajemala tudi vse avtonomne preferencialne ukrepe ter posebne uvozne dajatve. Tako bodo deloma nadome{~ene dosedanje uredbe, ki so dolo~ale zni`ano carinsko stopnjo oziroma stopnjo “prosto”, carinske kontingente, uredbe na osnovi prostotr-govinskih sporazumov in posebne uvozne dajatve. Zakon omogo~a tudi spremembe na podro~ju nomenklature carinske tarife. Tako je predvidena uvedba osemmestne tarifne oznake, pri ~emer je mo`na nadaljnja ~lenitev tarifne oznake na deset oziroma {tirinajst mest. Tako bo omo-go~ena harmonizacija nomenklature carinske tarife s komb-nirano nomenklaturo EU oziroma TARICom. Kaj bo to pravzaprav pomenilo? ^e vzamemo za primer kmetijski del, je znano, da EU uporablja v svoji carinski tarifi institut kmetijske komponente (blago razporedi po kriteriju vsebnosti) in vstopne cene (blago kot je meso in mle~ni izdelki se razdelijo v dolo~ene cenovne razrede, ki se jim dolo~i ustrezna carinska obremenitev). Z novim letom bomo oba instituta uporabljali tudi za uvoz v Slovenijo. Drugi del pa so carinske stopnje in druge oblike dajatev, katerih morebitna zni`anja na osnovi avtonomnih ukrepov (dosedanji carinski kontingenti in t.im. enke) bodo dose-`ena z nadaljnjo ~lenitvijo nomenklature na od 10 do 14 mest. Carinska tarifa bo obsegala dve stopnji: - konvencionalno (MFN) stopnjo, ki v veliki ve~ini primerov ostaja na isti ravni kot dosedaj in - avtonomno carinsko stopnjo, ki se sicer uporablja za uvoz iz dr`av, ki niso ~lanice Svetovne trgovinske organizacije. Avtonomnih carinskih stopenj Slovenija dosedaj ni uporabljala, od naslednjega leta naprej pa se bo ta stopnja uporabljala za avtonomne ukrepe zni`anj carinskih stopenj. Slednji bodo nadomestili carinske kontingente in t.im. enke. Avtonomne carinske stopnje bodo postavljene na ravni na{ih obveznosti v okviru Svetovne trgovinske organizacije, torej na nivo najvi{je dovoljene carinske stopnje, maksimalno 27 %. Pri uvozu avtomobilov bodo ukinjena vsa zni`anja na osnovi protidobav. Predlagana bo enotna zni`ana konven-cionalna stopnja med 17 % in 19 % s tendenco postopnega zni`evanja do leta 2004 na 10 %. Konvencionalna carinska stopnja bo zni`ana tudi za celoten seznam informacijske tehnologije. Nov sistem izvajanja trgovinske politike je zastavljen mnogo bolj fleksibilno, saj bo omogo~al zni`evanja carinske stopnje med letom in ne le enkrat letno kot dosedaj, hkrati pa vsi ti ukrepi ne bodo vplivali na na{a pogajanja v okviru WTO. NOVICE IZ CEI - BOIS Delovna skupina okolje (24.10.2000) V okviru ekolo{ko orientirane politike evropskega lesarskega zdru`enja je bilo sprejeto dopolnilo o lesnih odpadkih (doc. 1360). Gre za spremembo, ki bo omogo~ila, da lesni odpadki dobe novo obliko kot sekundarne surovine. Predelava je omejena le za lesne odpadke, za katere je mo`no, da so kontaminirani s halogeniranimi organskimi topili ali te`kimi kovinami zaradi za{~ite ali povr{inske obdelave lesa in drugih postopkov. (Vir: povzeto po zapisniku seje CEI-Bois,11.10.00) Novice iz na{ih pogajalskih skupin o okolju V zadnjem ~asu sta pri nas najbolj aktualni dve direktivi, in sicer direktiva IPPC 96/61/EC o nadzorovanju in prepre-~evanju celotnega onesna`evanja ter direktiva VOC 1999/13/EC o omejevanju emisij hlapnih organskih snovi zaradi uporabe organskih topil v razli~nih dejavnostih in v dolo~enih obratih. Na{a dr`ava bo do konca tega leta na osnovi izdelanih pogajalskih izhodi{~ posku{ala dose~i ~im dalj{e prehodno obdobje (vsaj za nekatere industrijske dejavnosti), vendar ne dlje kot do leta 2011. Bolj verjetno pa je, da bomo morali okoljsko zakonodajo upo{tevati `e v letu 2007, saj zadnja pogajanja za pridobitev prehodnega obdobja po besedah g. Slokarja niso bila najbolj obetavna (Vir: intervju za TV dnevnik, okt. 2000). PONUDBE IN POVPRA[EVANJA [tevilka PP 12272 / 01 Italijanski proizvajalec nudi lamelni parket, klasi~ni parket ve~jih dimenzij, lesne kompozicije in lesne fragmente iz evropskega in eksoti~nega lesa; tudi po naro~ilu uporabnika. Podjetje FRIULPARCHET S.R.L. Kontaktna oseba Sonja Mihelj LES wood 52 (2000) 11 GZS-Zdru`enje lesarstva 390 Ulica ZONA INDUSTRIALE Po{ta 33058 Kraj S.GIORGIO DI NOGARO Dr`ava ITALIJA Telefon +39 349 640 43 81 Telefaks 05 300 55 89 [tevilka PP 12374 / 01 Podjetje iz Velike Britanije i{~e proizvajalce kvalitetnega modernega pohi{tva za jedilnice, spalnice ter razli~ne omare (cabinets) iz masivnega lesa in furnirja za distribucijo vodilnim detajlistom v Veliki Britaniji in na Irskem. Proizvodnjo naj bi za~eli v za~etku leta 2001. Podjetje GILLMORE SPACE LTD Kontaktna oseba Charles Gillmore Ulica 52 MORTIMER ROAD Kraj LONDON NW10 5QN VB Dr`ava VELIKA BRITANIJA Telefon +44 / 20 / 89 64 93 29 Telefaks +44 / 20 / 89 64 93 29 E-mail gillmore@ dircin.co.uk Makedonsko podjetje i{~e sodelovanje s slovenskimi podjetji v trgovini kvalitetnih bukovih elementov. Podjetje R&M Company - Gostivar Kontaktna oseba Risto Belovinov Dr`ava MAKEDONIJA Telefon/fax ++389/042-213-196, 63-342 NEKAJ STATISTIČNIH PODATKOV Indeksi obsega industrijske proizvodnje, september 2000 I-XII 97 I-XII 98 I-XII 99 I-IX 00 I-XII 96 I-XII 97 I-XII 98 I-IX 99 D Predelovalne dejavnosti 100,8 103,9 100,0 108,0 DD 20 Obdelava in predelava lesa 92,7 103,2 95,3 103,8 DN 36 Proizv. poh.,dr. pred. dej. 92,5 110,1 94,9 94,9 Indeksi zaposlenosti, september 2000 I-XII 97 I-XII 98 I-XII 99 I-IV 00 I-XII 96 I-XII 97 I-XII 98 I-IV 99 D Predelovalne dejavnosti 96,8 98,1 96,5 97,6 DD 20 Obdelava in predelava lesa 93,6 99,4 96,4 97,1 DN 36 Proizv. poh.,dr. pred. dej. 97,8 95,2 94,9 97,4 Indeksi produktivnosti, september 2000 I-XII 97 I-XII 98 I-XII 99 I-IV 00 I-XII 96 I-XII 97 I-XII 98 I-IV 99 D Predelovalne dejavnosti 104,1 105,9 103,6 110,7 DD 20 Obdelava in predelava lesa 99,0 103,8 98,9 106,9 DN 36 Proizv. poh.,dr. pred. dej. 94,6 115,7 100,0 97,4 Vir: Statisti~ni urad RS Kot lahko razberemo iz zgornje preglednice, je po podatkih SURS-a obseg industrijske proizvodnje v obdobju I-IX 2000 narastel proti enakemu obdobju lani tako v predelovalnih dejavnostih kot tudi v obdelavi in predelavi lesa DD20), medtem ko je v DN36 indeks {e vedno pod 100. Zaposlenost je tako v predelovalnih dejavnostih (-2,4 %) kot v DD20 (-2,9 %) in tudi v DN36 (-2,6 %) v istem primerjalnem obdobju padla. Izvoz - kriterij: dejavnost blaga I-VIII 99 I-VIII 00 indeks Obdelava in predelava lesa (DD20) 198.832 206.530 103,9 Proizvodnja pohištva (DN36.1) 397.157 382.939 96,4 Proizvodnja pohištva in druge pred. dejavnosti (DN36) 438.506 427.203 97,4 DD20+DN36.1 595.989 589.469 98,9 DD20+DN36 637.338 633.733 99,4 Slov. gospodarstvo 5.525.369 5.741.936 103,9 Uvoz - kriterij: dejavnost blaga I-VIII 99 I-VIII 00 indeks Obdelava in predelava lesa (DD20) 94.889 93.124 98,1 Proizvodnja pohištva (DN36.1) 86.475 80.353 92,9 Proizvodnja pohištva in druge pred. dejavnosti (DN36) 135.757 132.268 97,4 DD20+DN36.1 181.364 173.477 95,7 DD20+DN36 230.646 225.392 97,7 Slov. gospodarstvo 6.578.244 6.721.905 102,2 Izvoz - kriterij: glavna dejavnost SKD izvoznika-uvoznika I-VIII 99 I-VIII 00 indeks Obdelava in predelava lesa (DD20) 162.407 175.904 108,3 Proizvodnja pohištva (DN36.1) 130.322 140.343 107,7 Proizvodnja pohištva in druge pred. dejavnosti (DN36) 168.404 163.435 97,0 DD20+DN36.1 292.729 316.247 108,0 DD20+DN36 330.811 339.339 102,6 Slov. gospodarstvo 5.525.362 5.741.933 103,9 Uvoz - kriterij: glavna dejavnost SKD izvoznika-uvoznika I-VIII 99 I-VIII 00 indeks Obdelava in predelava lesa (DD20) 57.129 57.457 100,6 Proizvodnja pohištva (DN36.1) 57217 55.123 96,3 Proizvodnja pohištva in druge pred. dejavnosti (DN36) 83.605 71.409 85,4 DD20+DN36.1 114346 112580 98,5 DD20+DN36 140734 128866 91,6 Slov. gospodarstvo 6578245 6721905 102,2 Vir: SURS LES wood 52 (2000) 11 Znanje za prakso 391 vodne enote zmanj{al s 650 na 260 zaposlenih. Hierar-hi~ne strukture podjetij se vse hitreje spreminjajo v bolj splo{~ene organizacijske zgradbe, ki ustrezajo novi fleksibilni proizvodnji in informacijski tehnologiji. V birokratsko vodenih organizacijah imajo zaposleni omejen dostop do informacij. Bolj odprt podjetni{ki slog vodenja pa jim ogo~a, da informacije lahko poi{~ejo v svojih ra~unalnikih. Zato se organizacijske strukture splo{~ajo, sloj srednjih managerjev pa izginja. Drug razlog za zmanj{anje {tevila zaposlenih v podjetjih pa je uvajanje omre`ne proizvodnje po svetu. Z uporabo informacijske tehnologije lahko organiziramo in pove`emo proizvodnjo ne glede na to, v katerem delu zemeljske oble proizvajamo. Lastninska preobrazba podjetij je posledica menjave last-ni{tva in procesa nadzora. Pri tem se sre~ujemo z odkupi podjetij s strani managerjev in zaposlenih, preoblikovanjem dr`avnih podjetij v zasebna, s prestrukturiranjem ter reprivatizacijo delni{kih dru`b, prodajo podjetij, skupnimi nalo`bami, holdingi itd. Lastninska preobrazba pospe{uje podjetni{ko obna{anje lastnikov, ki odkupe podjetij praviloma financirajo s posojili. Vra~anje posojil pa zavezuje vodstva in zaposlene k ~imbolj{emu poslovanju, tako da visoki stro{ki odpla~eva-nja posojila ne ogro`ajo dobi~ka. Tudi kreditodajalec, ki financira levji dele` odkupa, je zainteresiran za u~inkovit finan~ni nadzor nad poslovanjem podjetja, da bi zmanj{al tveganost svoje nalo`be. Danes si torej ves industrijski svet prizadeva, da bi svojo industrijo prestrukturiral (razvita podjetja so to `e opravila). Pri tem pogosto omenjamo dva sektorja industrije. Tradicionalno (zrelo) industrijo, ki se spoprijema bolj ali manj v vseh razvitih dr`avah z resnimi te`avami. Njena zrelost sama po sebi ne pomeni, da bo v dalj{em obdobju v razvitem svetu odmrla, temve~ si zagotavlja svoj obstanek le s tehnolo{ko revitalizacijo prek informatike, elektronike, robotike itd. Drugi sektor pa je vzhajajo~a industrija, kamor uvr{~amo visoke tehnologije. Slovenija dolgoro~no ne more `iveti od tradicionalne industrije. Dvig cene dela zahteva, da se tovrstna proizvodnja prenese tja, kjer je proizvajanje izdelkov cenej{e. Doma pa bomo lahko to spro{~anje nadomestili le s produkti, ki zadovoljujejo nove potrebe. Slovenska industrijska podjetja iz tradicionalnih panog so torej prisiljena razmi{ljati o dejavnosti v prihodnosti. To pa omogo~ajo predvsem novi postopki vodenja, izobra`evalni sistemi in stimulativne spodbude pri usposabljanju. Pove~evanje dodane vrednosti - temeljni izziv za slovenska podjetja Za napredek so potrebne spremembe. Podjetniki napredovanje obsega poslovanja merijo z rastjo prihodkov, do-bi~konosnostjo trajnega in celotnega kapitala, tr`nimi de- le`i, povpre~nimi pla~ami na zaposlenega, dodano vrednostjo in velikostjo nalo`b na zaposlenega. Dodana vrednost na zaposlenega izhaja iz produktivnosti podjetja; iz nje ugotavljamo, kako je podjetje programsko, tehni~no, tehnolo{ko, tr`no, organizacijsko in kadrovsko prilagojeno okolju. Povpre~na dodana vrednost na zaposlenega v Sloveniji je petina zahodne, prav tak{ne so tudi nalo`be na zaposlenega v slovenskem gospodarstvu v primerjavi z razvitimi zahodnoevropskimi de`elami. Dohitevanje zahodnoevropskih podjetij je temeljni izziv za slovenske managerje. Pri ve~ini podjetij to pomeni naslednje posege, katerih u~inki se zrcalijo v pove~anju kakovosti vodenja in posledi~no zmanj{anju razlike v dodani vrednosti na zaposlenega v primerjavi za zahodnoevropskimi tekmeci: - radikalne spremembe proizvodnih programov; - dvig produktivnosti; - skraj{anje razvojnih in proizvodnih ~asov; - organiziranost proizvodnih procesov po toyotisti~nem principu: ni~ zalog, ni~ zastojev, ni~ napak; - decentralizacijo odlo~anja; - izgradnjo podjetni{kih omre`ij z dobavitelji, distributerji in kupci; - izobra`evanje in usposabljanje zaposlenih in - razvijanje ~love{kih potencialov. Izbira postopkov vodenja Za soo~enje s temeljnim izzivom ima slovenski manager v vsakodnevni praksi na izbiro ve~ postopkov vodenja. Omenimo samo nekatere: - vodenje, ki temelji na povratnih informacijah sodelavcev; le-tem prilagodi svoje voditeljske sposobnosti, ki jih prej kriti~no pretehta in ovrednoti; - vodenje, ki ima za osnovo interakcije s sodelavci; - vodenje, ki temelji na domnevi, da vaja dela mojstra; - konceptualno vodenje, ki zagovarja pomembnost koncepta, ki ga “proda” vodja svojim sodelavcem in - ciljno vodenje, ki temelji na doseganju klju~nih ciljev -pomembnih za rast in razvoj podjetja. Od na{tetih postopkov se v praksi vedno bolj uveljavlja ciljno vodenje. Ciljno vodenje Vodjeva sposobnost je odvisna od dveh dejavnikov. Prvi je zaupanje v svojo sposobnost razmi{ljanja, izbiranja in pravilnega odlo~anja. Drugi je njegova sposobnost obvladovanja svoje morebitne `elje po pohvali in priznanju. Tak{ne `elje ovirajo zaznavanje tega, kar je treba storiti, in voljo, da bi to storili. ^eprav je popolno strinjanje vodje s skupino sodelavcev idealno, ga ni vedno mogo~e dose~i, ~etudi bi vodja pri tem izbiral med vsemi mogo~imi postopki vodenja. Ko vodja pri re{evanju dolo~enega problema sklene v skupini LES wood 52 (2000) 11 Znanje za prakso 392 razpravo, mu {e vedno preostane breme odgovornosti, ki lastne vrednosti ga lahko enostavno obvlada in dr`i v rav-ga ponazarjajo besede: “Naredili bomo takole!” Biti v note`ju. Odprtost za nove informacije, ki zahtevajo spre-ospredju v~asih pomeni biti sam. Od tod tudi znana trdi- membo starih prepri~anj in domnev, {e ne pomeni, da je tev: “^e bi {el Mojzes na goro s komisijo, bi nikoli ne vodja negotov in da dvomi vase. Obrambna dr`a - in ne pri{el nazaj”. Vodja mora prepoznati in sprejeti to odgo- odprtost - razkriva negotovost. vornost. Ciljno vodenje in dodana vrednost Glavna naloga vodje je, da prepri~ljivo izrazi vizijo tega, kar mora organizacija dose~i in da v njeno izpolnjevanje Ciljno usmerjanje podjetja v pove~anje dodane vrednosti pritegne vse zaposlene. Biti mora mislec, spodbujevalec in si vodja na~rtuje in udejanja prek naslednjih postopkov, ki prepri~evalec. jih sre~ujemo v praksi nekaterih podjetij: - opredelitev najbolj obetavnih prilo`nosti s podro~ja po-Na eni strani potrebujejo u~inkoviti vodje zaupanje v last- ve~anja dodane vrednosti na zaposlenega v podjetju no presojo, vztrajanje pri svoji viziji, tudi kadar se sodelavci (sprememba proizvodnih programov, dvig produktivno-{e ne strinjajo z njo, sposobnost prena{anja nesporazu- sti, skraj{anje proizvodnih in razvojnih ~asov itd.); mov, nasprotovanja in samote ter zagnanost za uresni~e- - izbira enega do treh primarnih ciljev v okviru opredeljevanje vizije. nih prilo`nosti; - izra`anje izbranih ciljev v {tevilkah, s ~imer zagotovimo Na drugi strani pa potrebujejo ob~utek za realnost, da merljivost ciljev in prepoznajo svoje zmote. - postavitev datumov za udejanjanje opravil. Ti dve stali{~i pomenita paradoks med zaupanjem v lastno mag. Henrik DOV@AN presojo in zavestjo o svoji zmotljivosti. Vodja z ob~utkom Ljubljana, Brajnikova 21 Kako bomo projektirali v tretjem tiso~letju? Podjetje CGS Ra~unalni{ko podprto projektiranje, GIS in med datotekami, realisti~ne 3D poglede, CAD upravlja-ekologija, iz Ljubljane je 20. oktobra predstavilo v nje, preprosto u~enje in uporabo, skratka, spreminja pro-SMELTU na Dunajski 160 v Ljubljani najnovej{o verzijo cese projektiranja z mo~jo interneta. Cena nadgradnje na programa AutoCAD in sicer AutoCADi in iDESING. AutoCAD 13 je 190.000 tolarjev, nadgradnja na AutoNova verzija prina{a velike novosti na podro~ju uporabe CAd 2000 pa je še ni`ja. interneta v projektiranju. Nova verzija Autodeskovih produktov na bazi AutoCADa AutoCAD 2000i ponuja tri pomembne izbolj{ave: se imenuje iDESING. S prepletanjem treh tehnologij `eli * medmre`no vodeno na~rtovanje s povezovanjem ~la- dose~i: prilagoditev obstoje~ih aplikacij za uporabo v nov skupine v vsej informacijski verigi, okolju interneta, delovanje novega internet orodja v * najbolj preprosto in u~inkovito delovanje doslej, okolju internet brskljalnikov in uvajanje specifi~nih indu-* hiter zagon in uporabo ter pove~anje u~inkovitosti za strijskih portalov, ki omogo~ajo sodelovanje, shranjeva-24 odstotkov. nje vsebin ter elektronsko trgovino z dobavitelji. Uporaba AutoCADa 2000i v kombinaciji z internetom Minimalne sistemske zahteve za delo s tem programom: mo~no izbolj{a logisti~ni del na~rtovanja oziroma opravi- Pentium PC, hitrost procesorja 233 MHz, priporo~ena la, ki zahtevajo najve~ napora v postopku na~rtovanja: 266 MHz; Microsoft Windows NT 4.0 (SP3 ali ve~), koordinacijo, komunikacijo, izmenjavo in potrjevanje. Pro- Windows 98 ali Windows 95; 64 MB RAM; VGA barvni gramski paket omogo~a neposredno sodelovanje z odda- monitor, lo~ljivost 1024x768 ljenimi naro~niki, poslovnimi partnerji in drugimi na~rto-valci v realnem ~asu ter s tem k hitrej{emu odlo~anju in Informacije: Repro, Ljubljana, [martinska 106, u~inkovitej{emu sodelovanju. AutoCAD 2000i omogo~a tel.: 01/585 34 11, izkori{~anje interneta za skladi{~enje podatkov, za projek- www.repro.si ali www.autodesk.com/autocad. tni management in komunikacijo med sodelujo~imi v projektu. Poleg tega so prihranjeni stro{ki dostave raznovrst- Zadnje ~ase se ves svet vrti okoli interneta. “Kdor prvi pride, prvi melje.” nih po{iljk. AutoCAD 2000i nudi izbolj{ano krmarjenje Ciril MRAK, univ. dipl. in` LES wood 52 (2000) 11 Intervju 393 Intervju z Brunom Gri~arjem, prokuri-stom podjetja TOM oblazinjeno pohi{tvo d.o.o Mokronog Na jesenskem pohi{tvenem sejmu v Ljubljani je bil zelo opazen razstavni prostor tovarne TOM Oblazinjeno pohi{tvo iz Mokronoga. Zato sem povabila k razgovoru prokurista tega podjetja, gospoda Bruna Gri~arja, da kaj ve~ izvemo o njem ter o tem relativno “mladem” podjetju. Kolikor mi je znano, se je va{e podjetje z lokacijo v Mokronogu razvilo iz podjetja TOM Mirna. Ali nam lahko na kratko opi{ete zgodovino va{ega podjetja? Za~etki podjetja segajo v leto 1954, ko je bilo na Mirni ustanovljeno podjetje za popravilo in kasneje za izdelavo {ivalnih strojev lastne blagovne znamke in znamke Jax. Okoli leta 1970 je bila proizvodnja {ivalnih strojev ukinjena in pri~ela se proizvodnja razne opreme za IMV iz Novega mesta. Leta 1991 nastane na Mirni delni{ka dru`ba TOM Tovarna opreme d.d. Mirna, ki je bila v 100 % lasti Adrie Caravan. Te`ave, ki so pestile lastnika, so povsem zavrle razvoj. Nekaj ~asa je bil 100 % lastnik podjetja Dolenjska banka. V letu 1995 je TOM d.d. ustanovil 4 odvisne dru`be. Med temi dru`bami sta bili tudi TOM Konfekcija in TOM Tapetni{tvo d.o.o., ki ju je, skupaj z blagovno znamko TOM v letu 1997 kupilo 10 fizi~nih oseb (4 z ve~inskim dele`em) in jih zdru`ilo v TOM Oblazinjeno pohi{tvo d.o.o. V letu 1999 je dru`ba odkupila proizvodne prostore Iskra Elektroliti v Mokronogu in se v avgustu tega leta kompletno preselila na novo lokacijo, ki nudi mo`nost tudi za {iritev. V podjetju, ki so vam ga zaupali v vodenje lastniki, ste prokurist. Ali so interesi lastnikov kapitala razli~ni od interesov zaposlenih ter kako jih usklajujete? V na{em primeru ni bistvenega odstopanja interesov lastnikov od interesov zaposlenih. Politika in strategija ter vizija podjetja temelji na izhodi{~ih, ki so si jih lastniki postavili pred nakupom podjetja. Na{ cilj pa je en in skupen - postati najbolj{i proizvajalec oblazinjenega pohi{tva v Sloveniji. Moram re~i, da smo se najo`ja vodilna ekipa (direktor Alojz Gliha, po-mo~nik Jo`e Zadel) zelo dobro ujeli, si pravilno razdelili delo, pooblastila in odgovornosti. Zelo inovativna re{itev je bila tudi programska razdelitev podjetja v dva projekta: oprema za po~itni{ke prikolice in avtodome, izdelki za IKEA in otro{ki program, ki ga vodi direktor ter projekt sede`nega pohi{tva, ki ga vodi pomo~nik direktorja. Lastniki kapitala smo se tudi dogovorili, da v prvih petih letih celoten dobi~ek usmerimo v razvoj dru`be. Koliko ~asa ste `e prokurist podjetja in katere so va{e poslovne funkcije? Funkcijo prokurista opravljam `e od leta 1997, po nakupu podjetja. Dogovor pa je, da sem poleg funkcije prokurista odgovoren za naslednja podro~ja: strate{ki razvoj podjetja, finance, ekonomiko, organizacijo, splo{ne funkcije in kakovost. Katerim segmentom poslovne politike namenjate najve~ pozornosti? Najve~ pozornosti namenjam strategiji razvoja, viziji in poslanstvu podjetja, ki vklju~ujejo vsa v prej{njem vpra{anju na{teta podro~ja, ki jih pokrivam. Va{e podjetje se uvr{~a v lesno predelovalno industrijo, ~eprav oblazinjeno pohi{tvo pravzaprav ne uporablja veliko lesa v svoji proizvodnji. Kaj imate skupnega s to industrijsko panogo? To je vpra{anje, ki sem si ga `e sam ve~krat zastavljal. Kam se pravzaprav uvrstiti? Tekstilna predelovalna industrija bi bila {e bolj neustrezna. Mo-go~e bi bilo smiselno razmi{ljati o industriji pohi{tva? Ali niso tudi dejavnost `ag in proizvodnja kuhinj ali dnevnih sob povsem razli~ne? Na katerih {olah se izobra`ujejo kadri, ki jih vi potrebujete? Saj gre verjetno za zelo specifi~no usmeritev, zlasti kar zadeva samo proizvodnjo? Danes moramo ves kader v glavnem prekvalificirati, usposobljene tapetnike in {e bolj {ivilje je nemogo~e dobiti iz obstoje~ega {olskega sistema, je pa tudi res, da je to povsem specifi~na tehnologija, ki je zelo odvisna od kvalitete, sposobnosti in razpolo`enja proizvodnih in ostalih delavcev, ki sodelujejo v proizvodnem procesu ({o-ferji, monterji, serviserji, prodajalci, razvojniki...). Tu je zelo malo avtomatizacije, oblika in kvaliteta izdelka, je v najve~ji meri odvisna od delavca, ki ga neposredno izdela. Ali pri vas primanjkuje kadrov, oziroma katerih profilov manjka? V mirenski dolini je veliko pomanjkanje predvsem {ivilj, prvi~ je tu veliko podjetij, ki rabijo {ivilje, drugi~ je po- LES wood 52 (2000) 11 trebno za kvalitetno {iviljo kar kak{no leto usposabljanja na dolo~enem podro~ju. Je pa res, da ni velikega zanimanja za ta poklic, ki ni atraktiven, niti privla~en. Koliko vas je trenutno zaposlenih? Trenutno je na sede`u dru`be zaposlenih 122 ljudi, v podjetju Tapo Ljubljana 8 in v obratu na Hrva{kem okoli 20 ljudi. Poleg tega je v kooperacij-skih podjetjih z na{im programom zaposleno {e okoli 30 ljudi. Kaj pomeni va{a tovarna za kraj Mokronog? Za vsak manj{i kraj, kot je Mokronog, je pomembno vsako podjetje, ki zaposluje ljudi iz kraja. Za nas je zelo pomembno, da sta prepoznavna tako podjetje kot kraj, zato precej{na sredstva vlagamo tudi v prepoznavnost kraja in napredek le tega. Katera so najpomembnej{a tr`i{~a za va{e proizvode? Za program sede`nih garnitur je na{e najpomembnej{e tr`i{~e {e vedno Slovenija z nekaj manj kot polovi~nim dele`em, pomembnej{a tr`i{~a pa so {e: Nem~ija, dr`ave biv{e Jugoslavije, skandinavske dr`ave, [vica, Gr~ija. Za otro{ki program Fantom~ek je glavno tr`i{~e: dr`ave Beneluxa in Nem~ije. Opreme za po~itni{ke prikolice in avtodome delamo za znanega kupca, del proizvodnje pa je namenjeno tudi za trgovsko hi{o IKEA. Kak{ne so va{e metode tr`enja na posameznih tr`i{~ih ter kateremu segmentu kupcev so va{i izdelki namenjeni? Na doma~em trgu smo prek partnerske firme TOMCOMMERCE d.o.o. (povezava s pogodbo in dele`i fizi~nih oseb), ki opravlja za dru`bo tudi vse komercialne aktivnosti na Slovenskem trgu, razvili drobnoprodajno mre`o z Intervju lastnimi saloni (trenutno 5) in partnerskimi saloni. Na tujih trgih prodajamo v glavnem prek trgovskih dru`b. Na podro~ju oblazinjenega pohi{tva vidimo na{ segment kupcev v vi{jem kvalitetnem in cenovnem razredu (ali vsaj v vi{jem srednjem). S kak{no konkurenco se sre~ujete na teh trgih? Konkurenca na doma~em trgu je zelo mo~na predvsem na podro~ju izdelkov ni`jega cenovnega razreda, kjer je veliko izdelkov iz vzhodne Evrope, ki so pove~ini poceni in kvalitetno sporni, na podro~ju kvalitetnej{ih in dra`jih izdelkov ta konkurenca ni tako mo~na, a je zanje precej manj kupcev. Va{i izdelki so zelo odvisni od modnih smernic, kako jih zasledujete in se jim prilagajate? Nedvomno je postalo oblazinjeno pohi{tvo `e povsem modni izdelek, tako v obliki kot predvsem v materialih, iz katerih so izdelki narejeni. Tako je tudi `ivljenjski cikel izdelka ~edalje kraj{i, tr`enjske aktivnosti pa morajo biti ~edalje bolj{e, a`urne in temeljite. Izdelek je potrebno u~inkovito predstaviti kupcu, mu predstaviti njegove prednosti. Trgovec - prodajalec mora {e bolj u~inkovito opraviti svoje delo. Ali veliko sredstev namenjate za ogla-{evanje in predvsem katerim zvrstem? V promocijo blagovne znamke TOM namenjamo letno velika sredstva, saj se zavedamo, da je sede`na garnitura ali zofa proizvod za kon~nega kupca in ta mora iskati dolo~eno znamko in imeti vanjo zaupanje. Ogla{ujemo predvsem v specializiranih tiskanih medijih in T V, manj v ostalih medijih. imamo zelo obiskano spletno stran: www.tom-op.si. Zelo pomemben vidik promocije je tudi sponzorstvo in donatorstvo. Smo sponzorji badmin-tonskega kluba TOM, sponzoriramo atletinjo Brigito Bukovec in ultramara-tonca Du{ana Mravljeta, sodelujemo 394 z Vinkom [imkom, za leto 2001 pa smo v dogovorih {e z dvema vrhunskima slovenskima {portnikoma. Ali se da izmeriti u~inkovitost ogla{e-valskih akcij? Kot vsako aktivnost se da tudi u~inko-vitost ogla{evalskih akcij izmeriti. Mo-go~e smo mi v bolj{em polo`aju, saj lahko v svojih salonih pohi{tva z anketami ugotavljamo u~inkovitost posameznih ogla{evalskih akcij. Seveda pa je potrebno imeti na~rt ogla{evanja z obliko, intervali in mediji, da lahko na koncu tudi ugotavlja{ efekt. Na{e znanstvene institucije se zelo pri-to`ujejo, da jim dr`ava namenja premalo sredstev. Vendar je sli{ati tudi drugo plat, namre~ da se znanost premalo povezuje s prakso, da je preve~ sama sebi namenjena in u~inkov ni. Ali dobivate ponudbe za sodelovanje iz teh institucij in ali vidite potrebo po tovrstnem sodelovaju? Moram re~i, da smo `e nekajkrat iskali tudi pomo~ v teh institucijah, vendar z njo nismo bili povsem zadovoljni, ponudb za sodelovanje pa tudi ne dobivamo veliko. Ob tem pa je potrebno povedati, da na jesen pripravljamo ve~ji razvojni projekt v katerega posku{amo vklju~iti ~imve~ doma~ega znanja in izku{enj, pri projektu pa bodo sodelovali tudi tuji strokovnjaki. Moje mi{ljenje, je da mora znanstvena sfera tudi prevzeti svoj del odgovornosti za uspe{no izpeljavo razvojnih in drugih projektov v katerih sodeluje. Ali so za izdelke kot je oblazinjeno pohi{tvo izdelani slovenski kvalitetni standardi ter ali va{e izdelke testirate po njih? Problem je, da slovenskih standardov za to podro~je ni, so le neke neobve-zujo~e smernice za dolo~en segment ali podro~je, za kompletni izdelek jih pa ni. Mi svoje izdelke testiramo le za svojo prepri~anost v kvalitetno ustrezen izdelek. Ker ni ustreznih standardov je tudi te`ko lo~iti ali pa sploh LES wood 52 (2000) 11 dolo~iti kak{ni izdelki se prodajajo na slovenskem trgu, kateri izdelek je dober in kateri ni. Ker je tudi uvoz povsem spro{~en in ni nobenih omejitev, prihaja na na{ trg nekvalitetno blago, ki je sicer poceni, marsikdaj je celo zdravstveno vpra{ljivo. ^e gledamo zakonsko, je {e najbolj obvezujo~ zakon na tem podro~ju Zakon o varstvu potro{nikov, ki sankcionira nekvalitetno opravljeno storitev ali izdelek. Razstavljali ste na pohi{tvenem sejmu v Ljubljani. Ali `e lahko daste kak{no oceno o sejmu in va{em nastopu na njem? Najprej na splo{no o sejmu kot takem. Dejstvo je, da je raven uslug sejma katastrofalna (prostori, servis, parkiri{~a, gostinska in ostala ponudba, dostop...) cena pa na ravni evropskih sejmov. Kölnski sejem ni za razstavljalca ni~ kaj dra`ji kot Ljubljanski, servis in obisk pa je na dale~ vi{jem nivoju. Ne glede na ta standard mislim, da je letos kar velika ve~ina razstavljalcev opremila prostore in predstavila izdelke na dokaj visokem nivoju in s trendi v svetu. Najbr` tudi termin ni povsem pravi, prej{nji, ki je bil v novembru, je bil prepozno, zdaj pa je prezgodaj. Po mojem bi bil najbolj{i termin v drugi polovici oktobra (kar naj bi se zgodilo naslednje leto!!!). Za na{e podjetje mislim, da se je dobro predstavilo in da so kupci in poslovni partnerji dobro sprejeli na{o modernej{o predstavitev. Eno od meril uspe{nosti je lahko tudi promet na zaposlenega. Ali le-ta v zadnjih letih raste? Promet podjetja konstantno raste z letno rastjo 20-25 %, medtem, ko se zaposlenost ni bistveno pove~ala. (v letu 1996 je imelo podjetje okoli 600 mio SIT prometa, v letu 1999 1.100 mio SIT, v letu 2000 pa bo doseglo 1.250 mio SIT). Intervju Kaj na uspe{nost podjetja po va{em mnenju najve~ vpliva? Dobra vodstvena ekipa, ki se med seboj razume in si razdeli naloge in odgovornosti ter da vsak svoj del odgovornosti tudi sprejme. Ta odgovornost se mora prenesti tudi na 2. in 3. nivo, ~im ni`je vam uspe prenesti pooblastila in odgovornosti tem bolj us-pe{no bo podjetje. Seveda pa si mora pred tem podjetje postaviti svojo vizijo, cilje, strategijo in poslanstvo in to brezpogojno sprejeti. O tem, da morajo biti v tej ekipi ustrezno usposobljeni in motivirani delavci, ki so se pripravljeni stalno izobra`evati in napredovati, mislim da ni potrebno govoriti. Kako in na kak{en na~in motivirate delavce v podjetju? Ob dejstvu, da z navadnim mezdnim delavcem ne moremo vzdr`ati konkurence na na{em in evropskih trgih, delavce stimuliramo z raznimi dodatki za koristne predloge in inovacije (nagradimo vsak predlog), na normiranih delih {e dodatno stimuliramo doseganje ali preseganje norme, stimuliramo stalno prisotnost. Delavec, ki obvlada ve~ delovnih operacij dobi vi{jo izhodi{~no pla~o, pomemben dele` v pla~ah predstavlja uspe{nost podjetja. V tem trenutku se pogovarjamo o dodatnem pokojninskem zavarovanju. Kak{no smer vodenja imate? Je to avtokrativen ali “demokrati~en”? Moj na~in dela je prej demokrati~en kot avtokrativen, tudi v praksi bi te`ko na{li ~isti avtokrativen ali demokra-ti~en na~in vodenja. Predvsem ho~em mojim sodelavcem in podrejenim predstaviti problem in najti skupno re{itev in predvsem mora sogovornik razumeti zakaj mora nekaj narediti tako, kajti efekt bo v tem primeru dosti bolj{i. V kolikor sodelavec ali podrejeni to ni sposoben razumeti ali prepo~asi odreagira, ne ostane drugega kot klasi~en ukaz kaj in kako narediti. 395 Slovenska politika je bila zadnje ~ase zelo zaposlena sama s seboj? Ali se vam zdi, da ima to lahko kak{ne negativne posledice na gospodarstvo? Obi~ajno normalna politika ne vpliva direktno na gospodarske rezultate. Seveda pa je potrebno ugotoviti, da slovenska politika {e zdale~ ni normalna. To, da vsak skrbi in se bori predvsem za svoje lastne interese in je za to pripravljen izdati celo nacionalne in dr`avne interese, je pa seveda drugo vpra{anje. Dale~ premo~an je tudi fi-nan~ni lobi, medtem, ko gospodarskega lobija sploh ni ~utiti, tudi vodstvo GZS vodi predvsem svojo promocijo, ne pa da odgovorno zastopa interese svojega ~lanstva. Rad bi `e enkrat sli{al od nekega politika, kak{no gospodarstvo naj bi razvijali ob dejstvu, da je v Sloveniji {e polovico za delo sposobnih ljudi le z dokon~ano ali nedokon~ano osnovno {olo. Le “Trading”, informacijske storitve in turizem si ob taki izobrazbeni strukturi nikakor ne moremo iti, nekdo bo moral zaposliti tudi to nekvalificirano delovno silo. Kaj pa povezovanje va{ega podjetja z drugimi podjetji, zaradi doseganja si-nergijskih u~inkov? Kot je poznano smo skupaj z Alple-som, Muralesom in Sveo ustanovili skupno podjetje v Avstriji in salon v Gradcu, katerega u~inek bo mo`no ocenjevati ~ez kak{no leto. Povezujemo se tudi z drugimi slovenskimi proizvajalci pohi{tva, predvsem v smislu nastopa na doma~em in tujih trgih, dose`en pa je tudi `e dogovor o delitvi proizvodnega programa z drugim slovenskim proizvajalcem. Tudi mi vidimo prihodnost v skupnem nastopanju slovenske pohi{tve-ne industrije, predvsem na tujih trgih, kjer bomo lahko izkoristili svoje prednosti, ki jih imamo pred konkurenco, seveda pa to ne bo lahko. Vsi se lepo pogovarjamo dokler je vrti~ek {e lepo ograjen, ko pa je potrebno svojo ograjo premakniti le LES wood 52 (2000) 11 Intervju 396 za milimeter so `e problemi, kaj {ele da bi zdru`ili ograjo!!! Kak{ni so na~rti podjetja za bli`njo prihodnost? Ali planirate posodabljati proizvodnjo, {iriti asortiment, ali se o`je specializirati? Mi smo si leta 1997 ob nakupu podjetja jasno zastavili cilj postati v treh do {tirih letih najbolj{i proizvajalec da bo potrebno letno ponuditi trgu 2 - oblazinjenega pohi{tva v Sloveniji. 3 nove garniture, ki jih bomo razvili Lansko leto smo si postavili 18 kriteri- sami ali s pomo~jo tujih partnerjev. jev po katerih bomo, najbr` `e nasled- nje leto, ugotavljali ali smo svoj glavni cilj dosegli. Zaenkrat moramo re~i, da ta cilj povsem zasledujemo. Na{ cilj je prehod v vi{ji kakovostni in cenovni razred in stalno sledenje trendom v svetu, tako se `e povsem zavedamo, Fani POTO^NIK, univ. dipl. oec. Sestanek proizvajalcev strojne opreme in tehnologije za obdelavo lesa Dr. Jo`e Korber, Janko Puklavec, mag. Ana Rihtar in Pavel Ledinek Glede na dogovor s posveta na Lesmi 2000 o organiziranju sekcije proizvajalcev strojne opreme in tehnologije za lesarstvo je mag. Ana Rihtar sklicala 9. oktobra sestanek proizvajalcev in dobaviteljev strojne opreme in tehnologije za lesarstvo. Na sestanku so sodelovali Janko Puklavec, sekretar GZS-Zdru`enje kovinske industrije, dr. Jo`e Korber, sekretar GZS-Zdru`enje lesarstva, Pavel Ledinek-direktor Lestro Ledinek, mag. Ana Rihtar, ki je sestanek tudi vodila, ter 17 (od vseh 52) predstavnikov proizvajalcev in dobaviteljev lesarske opreme in tehnologije. Sestanek je bil namenjen medpodjet-ni{kemu povezovanju pri nastopanju na mednarodnih trgih, razvoju skupnih izdelkov in programov, oblikovanju projektov na podro~ju izbolj{av v tehnolo{kih procesih, oblikovanju podjetni{kih grozdov, povezovanju in specializaciji v proizvodnih verigah. Janko Puklavec je govoril o organiziranosti Zdru`enja kovinske industrije, sedanjih sekcijah in odborih Zdru`enja, o potrebi po povezovanju lesarske strojegradnje in pomo~i, ki jo Zdru`enje lahko nudi lesarski strojegradnji. V nadaljevanju je Pavel Ledinek nakazal nekaj mo`nosti skupnega sodelovanja na ekonomski osnovi, med drugimi je omenil slovenski projekt celotne ponudbe pri projektiranju, opremljanju in uvajanju novih proizvodnih zmogljivosti. Lestro Ledinek `eli biti prvi na svetu na podro~ju izdelave tehnolo{ke opreme za lepljenje lesa. Med sedanjimi proizvajalci vidi prekaljena in sposobna podjetja in kadre, ki so pre`iveli obdobje tranzicije. Predstavniki proizvajalcev in dobaviteljev so nato prikazali svoja videnja in podprli potrebo po sodelovanju na interesnih podro~jih. Nakazanih je bilo ve~ mo`nosti skupnega sodelovanja, in sicer: * pripraviti je treba pogoje za ustanovitev sekcije v ustanavljanju za podro~je strojegradnje, in`eniringa in tehnolo{kih procesov za lesarstvo (natan~no ime naj se dolo~i naknadno); * mag. Ana Rihtar prevzame sekre-tarsko mesto sekcije v okviru Razvojno raziskovalnega centra za lesarstvo in strojni{tvo; * ~lanstvo v sekciji je odprto za vse interesente; * kandidati po{ljejo pisne predstavitve svojih podjetij; * v okviru GZS-Zdru`enja kovinske industrije je treba izdelati skupni katalog; * na sejmu v Hannovru maja 2001 se organizira skupni slovenski nastop; * GZS-Zdru`enje kovinske industrije poda pisno informacijo glede predvidenih aktivnosti Ministrstvu za gospodarske dejavnosti. Ciril MRAK, univ. dipl. in`. LES wood 52 (2000) 11 Sejmi in razstave 397 Obsejemske prireditve na 11. Ljubljanskem pohi{tvenem sejmu Novinarska konferenca 13. septembra V dneh zadnjih priprav sejemskih eksponatov in pripravljanja razstavnih prostorov za elitni, tokrat 11. Ljubljanski pohi{tveni sejem, je Ljubljanski sejem sklical 13. septembra v restavraciji Turist novinarsko konferenco, ki jo je vodil Miran Mate, vodja sektorja za promocijo. Vodja projekta Ljubljanskega pohi{tvenega sejma Zvezdana Ibra-himagi~ je obrazlo`ila vsebino in podobo ter pomembnost te sejemske prireditve za proizvajalce pohi{tva, mesto Ljubljana, obiskovalce kot potencialne kupce in celotno Slovenijo. Na sejmu razstavlja na 12.000 m² neto povr{ine 343 razstavljalcev iz 16 dr`av, od tega 253 neposrednih in 90 zastopanih podjetij. Na sejmu neposredno nastopajo Avstrija, BIH, Hrva{ka, Indija, Italija, Nem~ija in Poljska. Poleg proizvodnih in trgovskih podjetij se bodo na sejmu predstavile s svojimi eksponati tudi vse srednje lesarske {ole, Biotehni{ka fakulteta, Razvojni center za lesarstvo, Zavod za gluhe in naglu{ne in medijski hi{i za podro~je lesarstva, Zveza lesarjev Slovenije in Internova. Obrazlo`ila je razstavni program po halah in potek pomembnih sejemskih prireditev, kot so: poslovni dan, otvoritev, nagrade, predstavitve posameznih podjetij. V galeriji Forum je v ~asu sejma stalna razstava Stoli iz vezane plo{~. Naslednje leto, torej leta 2001, bo sejem po-hi{tva novembra, proizvajalci stavbnega pohi{tva pa ne bodo ve~ razstavljali skupaj s pohi{tveniki, ampak na sejmu Dom gradnje meseca marca 2001. Sekretar GZS-Zdru`enja lesarstva dr. Jo`e Korber je v nadaljevanju opisal stanje lesarstva Slovenije, pomembno- sti te panoge glede na tradicijo, surovinsko bazo, neto devizni u~inek in mo`nosti nadaljnjega razvoja. Posebej je poudaril projekt strategija razvoja lesarstva Slovenije, v katerega so vklju~ena vsa lesarska podjetja in bo predstavljen na posvetu skupaj z evropsko strategijo razvoja pohi{tva. Predstavnik Zveze lesarjev Slovenije Ciril Mrak je predstavil vse druge posvete, ki bodo potekali v ~asu pohi{t-venega sejma v organizaciji Zveze lesarjev Slovenije, Srednje lesarske {ole Ljubljana, UO GZS-Zdru`enje lesarstva in Dednine [ubelj. Istega dne se je sestala komisija za podelitev nagrad najbolj{im doma~im proizvajalcem in oblikovalcem, ki jih podelita GZS-Zdru`enje lesarstva in Ljubljanski sejem. Komisijo so sestavljali prof. dr. Jo`e Ku{ar-predsednik in ~lani Vlado Ko{ir, Anton Sirk, Slavko Ko`elj in Marko Stopar. Prvi dan sejma - Poslovni dan 18. septembra Poslovni dan smo pri~eli {e z zadnjim ~i{~enjem razstavnih prostorov, pri-na{anjem prospektnega gradiva in preizku{anjem ra~unalnikov za vizualno prikazovanje novosti. Ob desetih je vodstvo Lip Bled `e sklicalo sre~a-nje z novinarji, na katerem so predstavili novosti programa pohi{tva iz masivnega lesa ter vhodnih in notranjih vrat. Predsednik uprave Jakob Repe je povedal, da so leto{nje prvo polletje sklenili s 66 milijoni dobi~ka, medtem ko so poslovali v preteklem polletju {e z izgubo. Povpre~ne pla~e zna{ajo 145.000 SIT, v slovenski proizvodnji pohi{tva pa 131.000 SUT bruto. Od leta 1999 sta v teku investiciji v vrednosti 1,5 milijarde tolarjev, in sicer v modernizacijo proizvodnje opa`nih plo{~ v Bohinjski Bistrici in suhomon-ta`ne podboje na Re~ici. Znatna sredstva bodo vlo`ili tudi v ekologijo, zato predvidevajo pridobitev certifikata ISO 14001. Optimisti~ne so napovedi glede na zasedenost z naro~ili tudi za drugo polletje. Podjetje Lip Bled `eli obdr`ati vodilno mesto pri proizvodnji notranjih vrat in opa`nih plo{~ in {e bolj uveljaviti svoje ime s pohi{tvom iz masivnega lesa ter vhodnimi in gara`-nimi vrati. Direktor Trgovine Janez Er~ulj je predstavil novosti na programu vrat s poudarkom na za{~iti proti vlomu, po-`aru in zvo~ni izolaciji. Razstavljajo tudi nova vhodna protivlomna vrata Trezor novo elegantno spalnico Nardi in prenovljeno spalnico Fly. Svoje izdelke razstavljajo v Ljubljani na 140 m² povr{ine; hkrati razstavljajo {tiri spalnice v Westfaliji na 90 m² povr{ine, ki jih bodo tr`ili tudi v Sloveniji. Cenovni razred spalnic se giblje od 250.000 do 450.000 tolarjev. Vodja marketinga Maja Lakota je ob-razlo`ila {e program aktivnosti v ~asu Ljubljanskega pohi{tvenega sejma, prodajne prijeme, podelitev nagrad vse z namenom promocije kvalitetnih izdelkov podjetja Lip Bled v oblikovnem pogledu, kakovosti izdelave in uporabljenih materialov. Maja Lakota vodja marketinga, Janez Er~ulj-direktor Trgovine in Jakob Repe, predsednik uprave LIP Bled Istega dne je bilo tradicionalno sre~a-nje z Meblom. Generalni direktor Meblo Holding Franko [tokelj je predstavil Meblo, sedanje stanje in vzpodbudne razvojne ambicije. V imenu LES wood 52 (2000) 11 Sejmi in razstave 398 lesarjev je slavljenca pozdravil in mu ~estital predsednik UO GZS-Zdru`e-nje lesarstva Peter Tom{i~, direktorica Meblo Pohi{tvo Ksenija Peterin pa je prejela certifikat kakovosti ISO 9001. Slovesnost je popestril Slovenski vokalni oktet s pevcem Petrom Ambro-`em. Meblo pohi{tvo je razstavljalo na leto{njem pohi{tvenem sejmu program Forma kreativa, ki omogo~a celovito ter ustvarjalno opremljanje dnevnih sob, jedilnic in prostorov za sprostitev ali delo, potem spalnico Natura, s katero odpirajo nov segment eksluzivnih programov omar, postelj in modernih ovalnih komod z li~nicami predalov, ki so obdelane s plemenitimi furnirji po posebnem postopku. Peter Tomši~, Ksenija Peterin in Franko [tokelj med podelitvijo znaka kakovosti ISO 9001 ^lan uprave podjetja Tehnounion Ivan Trtnik in vodja Candy programa Marjan Cukrov sta predstavila novosti na podro~ju gospodinjskih aparatov: {te-dilnik, kot posebnost s toplotno izolacijo vrat pe~ice, katere zunanjost se segreje do 40°C, potem {tedilnik v kombinaciji s kerami~no plo{~o na elektriko in tremi plinskimi grelci, pralne stroje razli~nih dimenzij in zmogljivosti s prednjimi ali gornjimi vrati, su{ilnike za perilo... Poslovni dan je minil v znamenju sre-~anj razstavljalcev s poslovnimi partnerji in novinarji, kar se je pokazalo za zelo uspe{no in utemeljeno. Ples lesarjev v hotelu Union lesarjev, ki se ga je udele`ilo 152 plesalcev iz naslednjih podjetij: Alples, Bohor, Ga{per, GKZ Bohinj, GZS-Zdru`enje lesarstva, Italmacc, Kli Logatec, Lik Ko~evje, Liko Vrhnika, Lip Bled, Lip Radomlje, Lipa Ajdov{~ina, Ljubljanski sejem, Meblo Jogi, Holding in Pohi{tvo, Mlinar, Novoles, Paron, RCL, Silvaapis, Stilles Sevnica, Studio P, Svea Zagorje, ZITS in Zveza lesarjev Slovenije. Poseben gost elitnega plesa je bil minister za gospodarske dejavnosti dr. Jo`e Zago`en. Igral je ansambel Happy hour s simpati~no in temperamentno pevko Nu{o De-rendo, ki ji je “pomagal” na vi{ku raz-polo`enja tudi Boris Lozej iz Mebla. Drugi dan ,19.9. Novinarska konferenca podjetja Brest Pohi{tvo d.o.o. Zve~er je bil v salonu Grand hotela @e pred otvoritvijo je ob 10. uri sklical Union v Ljubljani tradicionalni 2. ples Brest Pohi{tvo novinarsko konferenco Na tradicionalnem 2. plesu lesarjev v salonu Grand hotela Union je bilo zelo `ivahno. Na fotografijah lahko vidite del~ek tega utripa: zgoraj: Nuša Derenda in Boris Lozej (levo) Omizje LIP Radomlje (desno) sredina: Roswita in Rado Hrastnik (levo) Zakonca Gašper (desno) spodaj: Ob posko~nih zvokih se je zavrtel tudi minister za gospodarske dejavnosti dr. Jo`e Zago`en v restavraciji Turist na Gospodarskem razstavi{~u, na kateri so predstavili novosti proizvodnega programa, nato pa povabili vse udele`ence v Vrt ka~-jega pastirja na ogled razstavnega prostora v hali A. Ka~ji pastir je sinonim za ~isto okolje (Cerkni{ko jezero), ki ga pogojujejo s pridobljenim eko-lo{kim certifikatom ISO 14001. Direktor podjetja Mitja Strohsack je povedal, da so pove~ali prihodek od 13 milijonov DEM na 45 milijonov DEM s 380 zaposlenimi in so po dose`enem prihodku na zaposlenega prvi v lesni industriji in na 179. mestu v Sloveniji. Bonitetno v pogledu pla~ilnih sposobnosti spadajo v grupo A, `elijo pa {e omejiti rizi~ne mo`nosti. Leta 1996 so dobili certifikat kakovosti proizvodnega procesa ISO 9001 in pri~eli z ustvarjanjem pogojev za pridobivanje ekolo{kega certifikata. Investirali so prek 7 milijonov DEM v ekolo{ke pro- LES wood 52 (2000) 11 jekte, in sicer v: ureditev toplotne postaje, lakirnice za povr{insko obdelavo, zmanj{anje porabe nevarnih snovi, UV su{enje, valj~ni nanos laka, zamenjali so vodne kabine s suhimi in odpravili izpuste v vodo... Krona vseh prizadevanj je pridobitev certifikata ISO 14001, pri ~emer je s svojim sodelovanjem in strokovnim delom uspe{no prispevala svoj dele` tudi zunanja in{titucija Produktivnost Management Consulting, certifikat pa je podelil na razstavnem prostoru Bresta Slovenski in{titut za kakovost in meroslovje. Strokovno mnenje je dala tudi mednarodna mre`a certifikacijskih organov IQ Net, v katero je vklju~enih `e 27 dr`av; med temi je sedaj tudi Brest. Brest oblikuje slovenski trg s kakovostnim pohi{tvom, saj pove~ujemo prodajo izvoznega pohi{tva na doma~em trgu, kamor sedaj prodajo 97 % proizvodnje, je poudaril direktor prodaje Viktor Adami~ in predstavil nove programe, kot so: spalnica Colorado, dnevni sobi Network in Lotos in kosovno pohi{tvo Expando. Pri oblikovanju in konstruiranju so sodelovali Desing team-Detmold, George Mc Graw, Anoton Sirk, Niels R. Jespersen ter Anton Sirk in Andrej [irca. Proizvodni program in elektronsko trgovino za prodajo pohi{tva Brest smo si ogledali na razstavnem prostoru Bresta. Postopek prodaje sta predstavila Mitja Ponikvar in Gorazd Strohsack. Kupec lahko na spletni strani Sejmi in razstave www.brest.si pregleda proizvodni program podjetja Brest Pohi{tvo in po izboru komunicira po elektronski po{ti z dobaviteljem, ki mu dostavi naro~e-no pohi{tvo po predhodnem pla~ilu. Otvoritev pohi{tvenega sejma Ob 11. uri je bila v dvorani Forum sve~ana otvoritev 11. Ljubljanskega pohi{tvenega sejma proizvajalcev slovenske pohi{tvene industrije z mednarodno udele`bo in podelitev nagrad. Po pozdravnem govoru direktorice Ljubljanskega sejma Ljube Kofler so se zvrstili: predstavnik lesarjev, podpredsednik GZS in direktor Svea Zagorje, mag. Miroslav [trajhar, `upanja mesta SVEA Zagorje d.d. - nagrajena kuhinja IRIS oblikovalca Staneta Ocepka ALPOS - kolekcija stolov PIA oblikovalke Jane Špendel Tapetništvo Klun Karel, Ljubljana - sede`na garnitura W-Desing, oblikovalcev Maje @itnik in Roberta Kluna 399 Ljubljane Vika Poto~nik in slavnostni govornik, minister za gospodarske dejavnosti dr. Jo`e Zago`en, ki je odprl sejem. Otvoritveni govor Miroslava Štrajharja ste lahko prebrali v prejšnji številki naše revije. Podelitev nagrad Sledila je podelitev nagrad. Prvo nagrado, zlato diplomo in skulpturo, ki jo podeljujeta GZS-Zdru`enje lesarstva in Ljubljanski sejem, je dobilo podjetje Svea Zagorje za kuhinjo IRIS, ki jo je oblikoval Stane Ocepek. Srebrno diplomo je prejelo podjetje Al-pos, Industrija kovinskih izdelkov in opreme iz [entjurja in oblikovalke Jane [pendel za kolekcijo stolov PIA. Bronasto nagrado je prejelo Tapetni{-tvo Klun Karel iz Ljubljane za sede`no garnituro W-Desing, oblikovalcev Maje @itnik in Roberta Kluna. Po mnenju komisije je kakovost prijavljenih eksponatov visoka tako z oblikovalskega kot tehnolo{kega vidika in bi tako {e marsikateri izdelek zaslu`il posebno priznanje za oblikovalski, tehnolo{ki in funkcionalni dose`ek. Zlato plaketo revije Na{ dom je prav tako prejelo podjetje SVEA Zagorje za kuhinjo Staneta Ocepka. Priznanje revije Les je dobil po mnenju posebne komisije [olski center Ljubljana, Srednja lesarska {ola in [olske delavnice tehni{kih {ol, posebno priznanje pa sta prejeli Srednja gozdarska in lesarska {ola Postojna in Srednja lesarska {ola [kofja Loka. Na sejmu je sodelovalo vseh osem srednjih lesarskih {ol v Sloveniji, poleg teh pa {e Zavod Janeza Levca in prvi~ Zavod za gluhe in naglu{ne iz Ljubljane. Predstavnikom LES wood 52 (2000) 11 Sejmi in razstave 400 podjetij priporo~amo, da obi{~ejo oba zavoda in v okviru mo`nosti pomagajo finan~no ali materialno za vzpodbudo pri delu in vzgoji mladine. Dru{tvo oblikovalcev Slovenije je podelilo priznanje oblikovalki Sne`ani Mandi~ Le{nik za kuhinjo Aqua, podjetja Gorenje Interieri. Tretji dan, 20.9., sre~anja, posveti @e ob 10. uri je bilo v organizaciji Zveze lesarjev Slovenije tradicionalno Sre~anje sodelavcev revije Les, takoj v Avtor knjige Proizvajalec pohištva in zadovoljen kupec Emil Verk med predstavitvijo Igor Milavec, direktor Razvojnega centra za lesarstvo je predstavil elektronski katalog slovenske lesne industrije Sre~anje revije Les je postalo `e tradicionalno nadaljevanju ob 11. uri pa Posvet o tr`enju pohi{tva. Na posvetu o tr`enju pohi{tva je mag. Emil Verk najprej predstavil novo knjigo z naslovom Proizvajalec pohi{tva in zadovoljen kupec. Knjiga na poljuden in strokoven na~in razlaga temeljne pojme o marketingu in njihovo implementacijo v lesarstvu, zato jo priporo~amo podjetjem lesne industrije, ki si `elijo pridobiti standard ISO 9001 in ISO 14001. Podrobneje smo jo predstavili v prejšnji številki (Les 10/2000, str. 336-338). O mednarodnem prodajnem tr`enju izdelkov stavbenega pohi{tva je govoril Janez Lesar iz Inlesa. Poudaril je nujnost koncepta kreativnega poslovnega raz-mi{ljanja, dolo~itev parametrov prodajnega tr`enja in dolo~itev ciljnih trgov ter obsega prodaje kot prvih pogojev za u~inkovito prodajo slovenskih izdelkov stavbenega pohi{tva na mednarodnih trgih. Opozoril je na nujnost oblikovanja partnerskega poslovnega sodelovanja in skupnega nastopa ve~ zainteresiranih podjetij na tujih trgih. V zadnjem delu posveta je direktor Razvojnega centra za lesarstvo Slovenije Igor Milavec predstavil elektronski katalog slovenske lesne industrije, ki omogo~a tr`enje lesarskih izdelkov prek interneta. Razvojni center za lesarstvo je imel na sejmu pohi{tva tudi svoj razstavni prostor, na katerem so demonstrirali Slovenski lesarski katalog na ra~unalniku, ki ga lahko najdete pod naslovom www.sloles.com in obiskovalcem delili li~no izdelano zgibanko Slovenskega lesarskega kataloga. Razvojni center za lesarstvo in Bio-tehni{ka fakulteta, Oddelek za lesarstvo, ki je tudi izdala zgibanko o svoji dejavnosti, sta bila v neposredni so-se{~ini razstavnega prostora Zveze lesarjev Slovenije. @al je na posvetu izpadla celovita predstavitev tiskanih in elektronskih medijev slovenskih lesarkih podjetij, potem pomen publicistike na tr`enje in vizija razvoja medijev v slovenskem prostoru. V preddverju dvorane Forum sta Kubus interier in Ljubljanski sejem pripravila razstavo Stoli iz vezane plošče 1930 do 2000 pod imenom Galerija Forum, ki je popestrila odmore na strokovnih posvetih. Obiskovalcem so bili na ogled stoli oblikovalcev, ki sodijo med pionirje oblikovanja stolov iz vezane plošče, kot so: Alvar Aal-to-Finska, Charles in Rav Eames-Švica, Arne Jacobson-Danska in naš Niko Kralj s stolom Rex. Razstavljeni so bili tudi stoli proizvajalcev Stol Kamnik in Javor Pivka. Četrti dan sejma, 21.9. Posvet o oblikovanju pohištva Prof. Saša Mächtig med nastopom na posvetu o oblikovanju pohištva Posvet je organizirala Srednja lesarska {ola Ljubljana in nanj povabila prof. Sa{o Mächtiga, Mirana Jamnika in Ljerko Fin`gar. Prvi je govoril najprej o svoji bogati karieri, pomembnih uspehih na podro~ju oblikovanja, v nadaljevanju pa je bil poudarek na vsebini intervjuja, ki ga je dal za Gospodarski vestnik. V njemu zna~ilnem slogu je podal kriti~en pogled na pomen in vlogo oblikovanja na po~utje ~loveka, kulturo bivanja in pot za doseganje vi{jega cenovnega razreda slovenskega pohi{tva. Stroka {e vedno premalo upo{teva pomen oblikovanja, saj je npr. zvedel iz ~asopisa, da se pripravlja z desetletno zamudo strategija razvoja lesarstva Slovenije, ki so jo v preteklem obdobju delali prete`no ekonomisti, sedaj pa so {e vedno zapostavljene dru`boslovne in humanisti~-ne znanosti. Oblikovalski output je zato podpovpre~en, podjetja se ukvarjajo s kratkoro~nimi problemi pre`ivetja, dr`ava in njena ministrstva ne prispevajo manjkajo~ega znanja razpr{eni LES wood 52 (2000) 11 pohi{tveni industriji, da bi se lahko spopadla z globalno konkurenco in ponudila na trg oblikovno prepoznavne slovenske izdelke. Ker Slovenija “{e” (opomba C.M.) nima strategije, tudi nima pogojev, da bi gradila blagovne znamke in svojo prepoznavnost na kakovosti in vi{jih cenovnih razredih na tujih tr`i{~ih. Miran Jamnik, Srednja lesarska {ola Ljubljana, je podal kronolo{ki pregled u~nih premetov srednjih lesarskih {ol, ki so vsebovala konstruiranje in oblikovanje izdelkov v dalj{em preteklem ~asov-nem obdobju, Ljerka Fin`gar, Dru{tvo oblikovalcev Slovenije, pa je govorila pomenu oblikovanja pohi{tva v preteklem in sedanjem obdobju. Peti dan sejma, 22.9. Ponovno posveti Ob 10. uri je bil v dvorani Forum posvet Restavriranje in za{~ita pohi{tva v organizaciji podjetja Dednina [ubelj, Perovo 16 a iz Kamnika. Na posvetu so sodelovali eminentni strokovnjaki, in sicer: Silvester Gaber{~ek, dr`avni sekretar na Ministrstvu za kulturo (uvodni pozdrav), dr. Josip Koro{ec z Darinka Kozinc je skupaj z Bojanom Kova~i~em spregovorila o vlogi šole in njenem prispevku pri ohranjanju kulturne dediš~ine Prof. Janez Suhadolc je predstavil temo Globalno ali regionalno v oblikovanju pohištva Sejmi in razstave referatom Pohi{tvo kot predmet varstva kulturne dedi{~ine, Zoran Mili~: Kodeks etike obnavljanja pohi{tva, dr. Vesna Bu~i~: Restavriranje pohi{tva, prof. Janez Suhadolc: Globalno ali regionalno v oblikovanju pohi{tva, prof. Du{ica Kunaver: Stoli in mize v slovenskem ljudskem izro~ilu, Davorin Poga~nik: Najpogostej{e napake, ki jih naredimo pri obnovi pohi{tva, Mirina Zupan~i~: Na~in zbiranja in nastanka muzejske postavitve upognjenega pohi{tva na Slovenskem, Sebastian Michael: ^i{~enje in vzdr`eva-nje muzejskih zbirk v posesti avstrijskega protokola, Vlado Stjepi: Zlatenje lesa, Mitja Pirnat: Nakup in ocena ter vzdr`evanje stilnega pohi{tva, dr. Franci Pohleven: Lesni {kodljivci in za{~ita lesa, Darinka Kozinc in Bojan Kova-~i~: Vloga {ole in njen prispevek pri ohranjanju kulturne dedi{~ine in Jo-`ica Polanc: Umetno staranje lesa. Revija Les bo objavila o tem zanimivem posvetu poseben ~lanek. Strategija razvoja lesarstva Slovenije Med vsemi prireditvami je bila vsekakor najbolj pomembna prva predstavitev projektne naloge Strategija razvoja lesarstva Slovenije ter razvoja predelave lesa in pohi{tva v Evropski uniji do leta 2010, ki je bila na Gospodarski zbornici v organizaciji Upravnega odbora GZS-Zdru`enje lesarstva kot nosilca naloge. Osnutek strategije, ki je bila na voljo na internetu www.cic.si, je izdelana v osmih poglavjih na 197 straneh. Najprej je generalni svetovalec Evropske konfederacije lesnih industrij, katere ~lanica so tudi slovenski po-hi{tveniki, Adriaan Bastiaansen, generalni svetovalec CEI Bois v Bruslju, predstavil evropsko pohi{tveno industrijo. V dr`avah EU ustvari lesna industrija letno 120 milijard evrov prometa in ima 1,9 milijona zaposlenih. Po kakovosti izdelkov, dizajnu in tehnologiji evropski izdelki lesne industrije mo~no prednja~ijo pred preostalim svetom. Evropska strategija temelji predvsem na pospe{evanju 401 znanja in izbolj{anju obstoje~ih in iskanju novih tehnologij. Dr`ave EU bodo pove~ale svojo konkuren~nost z zmanj{anjem visokih stro{kov delovne sile, prav tako pa bodo v smislu pospe{evanja te panoge omogo~ili Direktorji med `ivahno debato Adriaan Bastiaansen je predstavil evropsko pohištveno industrijo Prof. dr. Mirko Tratnik med predstavitvijo strategije lesarstva Slovenije Mag. Miran Zager in dr. Janez Zupanec LES wood 52 (2000) 11 Strokovne vesti 402 Razstavni prostor podjetja LIPA Ajdovš~ina Na rastavnem prostoru podjetja LIP Radomlje Osebje na rastavnem prostoru podjetja KLI Logatec ve~jo dostopnost in odprtost vseh evropskih trgov. Osnutek strategije razvoja lesarstva Slovenije so predstavili mag. Miran Zager, Center za mednarodno kon-kuren~nost, dr. Mirko Tratnik, Bioteh-ni{ka fakulteta, Oddelek za lesarstvo, in Igor Milavec, Razvojni center za lesarstvo Slovenije. O usmeritvah nadaljnjega razvoja na{e panoge bomo bralce revije Les teko~e ob-ve{~ali v posebnih in obse`nej{ih ~lankih. Sklepna ugotovitev Ljubljanski pohi{tveni sejem, na katerem je razstavljalo 343 razstavljalcev na 12.000 m² povr{ine in si ga je ogledalo prek 70.000 obiskovalcev, spada med najbolj obiskane sejme v Ljubljani. V ~asu sejma je bilo ve~ strokovnih prireditev, ki jih je usklajevala ali organizirala Zveza lesarjev Slovenije, in katerih se je udele`ilo okoli 300 udele`encev, poleg tega pa so bile dnevne predstavitve na razstavnih prostorih nastopajo~ih podjetij. Z logi-sti~nega stali{~a bi imel edino pripombo (znanih ne bi ponavljal) na organizatorja Ljubljanski sejem, zaradi ~asovno zelo kratko omejenega dovoza npr. prospek-tnega gradiva samo od 9.00 do 9.30 ure, sicer je vse potekalo zadovoljivo. Tudi mediji so nam bili letos bolj naklonjeni. Na podlagi vsega povedanega lahko ugotovimo, da je bil leto{nji 11. po-hi{tveni sejem slovenskih proizvajalcev pohi{tva z mednarodno udele`bo poslovno in strokovno uspe{en. Ciril MRAK, univ. dipl. in`. les. Gibanje pla~ v Sloveniji Preglednica 1. Povpre~ne pla~e v dinarjih Skupina Leto 1985 Leto 1986 Leto 1987 Leto 1988 Les 5-6/86 Les 7-8/87 Les 7-8/88 Les 7-8/89 @agan les in plo{~e 48.094 99.578 227.558 611.708 Kon~ni lesni izdelki 45.417 98.027 224.218 594.538 Lesarstvo 600.425 Gospodarstvo RS 53.711 118.839 261.634 694.091 RS-Slovenija 122.460 271.063 Preglednica 2. Dele`i lesarstva v gospodarstvu Skupina Leto 1985 Leto 1986 Leto 1987 Leto 1988 @agan les in plo{~e 89,5 83,7 87,0 88,3 Kon~ni lesni izdelki 84,5 82,5 85,7 85,6 Lesarstvo 86,5 Gospodarstvo RS 100,0 100,0 100,0 100,0 Preglednica 3. Dele`i lesarstva v Sloveniji Skupina Leto 1985 Leto 1986 Leto 1987 Leto 1988 @agan les in plo{~e 81,3 83,9 Kon~ni lesni izdelki 80,0 82,7 RS-Slovenija 100,0 100,0 Preglednica 4. Povpre~ne lesarske pla~e in dele`i v letu 1999 Vir. Konjukturna gibanja {t. 2, maj 2000 Leto 1999 Vir: Les 6/00 Pla~e v tolarjih % v predel.dej. % v Sloveniji Obdelava in predelava lesa 122.446 85,0 70,7 Proizvodnja pohi{tva 121.173 84,1 69,9 Predelovalne dejavnosti 144.110 100,0 SK Slovenija skupaj 173.245 100,0 Dele`i lesarskih pla~ v gospodarstvu so se gibali v letih 1985 do 1988 od 82,5 % do 88,3 % (preglednica 2) in leta 1999, po novi terminologiji, v predelovalnih dejavnostih od 84,1 % do 85 % (preglednica 4). Dele` lesarskih pla~ v R Sloveniji se je gibal v letih 1987 in 1988 od 80 % do 83,9 % (preglednica 3), leta 1999 pa od 69,9 do 70,7 %.Torej so pla~e v lesarstvu zaostale v primerjavi s pla~ami v Sloveniji za 10,1 do 13,2 indeksnih to~k. Pove~anje pla~ v lesni industriji za 10 % pomeni, glede na izpla~ane pla~e v letu 1999, vrednost 3,1 milijarde tolarjev. Ciril MRAK, univ. dipl. in`. LES wood 52 (2000) 11 Strokovne vesti 403 Lakirne naprave podjetja Finitura Dejavnost podjetja Finitura d.o.o. je predstavil mag. Du{an Kotnik, univ. dipl. in`. kem. tehn. na 24. mednarodnem sejmu lesnoobdelovalnih strojev, naprav in materiala Lesma 2000, v okviru strokovnega posveta o materialih in tehnologiji za obdelavo lesa, ki ga je organizirala Zveza lesarjev Slovenije. V tem ~lanku `elimo obvestiti, glede na nujnost kakovostnej{e povr{inske obdelave, o tem {e bralce revije Les oziroma celotno lesarsko strokovno javnost. Firutura d.o.o. iz Dragomera pri Ljubljani je podjetje za razvoj, projektiranje, proizvodnjo, kooperacijo, in`eni-ring, marketing in trgovino. Finitura svetuje, projektira, izdeluje in vgrajuje opremo lakirnic in posebno opremo za povr{insko obdelavo lesa, kovine in plastike. Ima pooblastilo IZS (In`enirske zbornice Slovenije) za izdelavo projektov tehnologije in pooblastilo MOP (ministrstva za okolje in prostor) za izdelavo elaboratov o vplivih na okolje. Podjetje izdela glede na tr`ne zahteve in potrebe naro~nika celotno projektno dokumentacijo, vgradi sodobne lakirne naprave in in{talacije, nudi uvajanje ter strokovno pomo~ pri obratovanju in vzdr`evanju lakirnih naprav. V devetih letih je podjetje projektiralo in v kombinaciji z uvoznimi napravami opremilo ve~ kot 150 ve~jih in manj{ih lakirnic. Med poslovnimi partnerji so {tevilna znana imena slovenske lesne industrije: Gorenje, Brest, Paron, Jeramix, Celes, LIP Bled, Lesna, Triis. Nekaj objektov je bilo izvedenih tudi v tujini (Rusija, ^e{ka, Hr-va{ka, Bosna). Projektna obdelava temelji na tehnologiji povr{inske obdelave z upo{teva-njem sistema obdelave, potrebne opreme, cene materialov, stro{kov energije in ekologije. Sistem obdelave je odvisen od proizvodnega programa, koli~in, kakovostnih zahtev po-vr{inske obdelave, izbranih vrst po-vr{inskih materialov in lakirnih naprav. Posebno pozornost podjetje posve~a: - tehnolo{kemu nivoju re{itve, pri ~emer sku{a evropske izku{nje prilagoditi investitorjevim pogojem, - racionalnosti investicije (nabave nove ali morda utemeljena nabava rabljene opreme), - ekologiji, zato izdela elaborat o vplivih na okolje, v katerem ugotovijo vrste in koli~ine nevarnih odpadkov (suhi in teko~i odpadni laki, izpiralna topila, izpiralne vode, mulj odpadnih lakov, zapolnjeni suhi filtri, brusni prah, odpadna embala`a itd.) vrste in koli~ine emisij (hlapi organskih topil, {kodljivi plini, prah iz brizgalnih in brusilnih naprav, hrup, toplotna energija) ter predvidi na~ine za zmanj{anje, predelavo oziroma primemo odstranjevanje, - varstvu pri delu (upo{tevanje do-ma~ih in evropskih predpisov iz varstva pri delu `e v fazi koncipiranja tehnologije, zagotavljanje koncentracije zdravju {kodljivih snovi pod dopustno mejo MDK, zagotavljanje sprejemljivih klimatskih pogojev), - po`arni in eksplozijski ogro`enosti (po doma~ih in evropskih standardih izdela elaborat eksplozijske ogro`enosti, v katerem predvidi potrebne varnostne ukrepe, v po-`arnem elaboratu pa dolo~i potrebne po`arnovarnostne ukrepe). Za vgrajene naprave iz lastne proizvodnje izdaja varnostna spri~evala, navodila za obratovanje in vzdr`eva-nje, pri katerem Finitura nudi tudi ustrezno strokovno pomo~. Z investitorjem sodeluje pri tehni~nem pregledu, ki je pogoj za pridobitev obratovalnega soglasja. Finitura torej: - svetuje pri snovanju tehnolo{kih postopkov in izboru tehnolo{ke opreme ter za{~itnih in{talacij za povr{insko obdelavo lesnih, kovinskih in plasti~nih izdelkov; - projektira tehnologijo in in{talacije za lakirnice, tehnolo{ke procese in in{talacije, pri katerih se uporablja- LES wood 52 (2000) 11 Strokovne vesti 404 jo barve, laki, organska topila, plini in pra{ki, ki povzro~ajo v me{a-nici z zrakom nevarnost eksplozije, ter razne tehnolo{ke procese; - izdeluje elaborate con eksplozijske ogro`enosti in elaborate o vplivih na okolje. Proizvaja: - opremo za lakirnice lesa, kovine in plastike: lakirne kabine in komore za ro~no in avtomatsko nana{anje teko~ih lakov in barv, brezpra{ne lakirne komore, transporterje, su-{ilnike, pe~i, prezra~evalne naprave, odsesovalne in filtrske naprave...; - opremo za barvanje kovinskih izdelkov s pra{kasto barvo: po postopku v lebde~i plasti, po postopku z elektrostati~nim napra{eva-njem; - LJV-su{ilnike, LJV-lu~i: za su{enje oziroma utrjevanje lakirnih in potiskanih povr{in, dobavlja IJV `arni-ce; - ~istilne naprave: za ~i{~enje s prahom in z organskimi topili onesna-`enega zraka in za ~i{~enja izpiral-nih voda v lakirnih kabinah; - razno tehnolo{ko opremo po zahtevah kupcev. Lakirne kabine Lakirne kabine rabijo za odsesovanje megle razpr{enih lakov in hlapov iz prostora, v katerem poteka mehanizi- rano lakiranje z brizganjem. Po na~inu izlo~anja megle razpr{enih lakov se razvr{~ajo v kabine s suhimi filtri in v kabine z vodnim izpiranjem. Kabine s suhimi filtri uporabljamo za ro~no in mehanizirano brizganje lu`il, lakov na najrazli~nej{e izdelke. Primerne so za lakiranje izdelkov, pri katerih so izgube laka zmerne, in v vseh primerih nana{anja vodnih lakov. Kabina s suhim filtrom je cenej{a pri nakupu in v obratovanju, poleg tega pa so suhi odpadki, ki nastajajo v suhi kabini, manj {kodljivi okolju in cenej{i pri odstranjevanju. Kabine z vodnim izpiranjem imajo eno ali tri dvodelne polivane stene in se uporabljajo pri ve~ji porabi barve (nad 5000 kg letno). ^i{~enje odse-sanega zraka je z vodno zaveso in prho ter z labirintnim mokrim mehanskim filtrom, ki zagotavlja u~inkovito izlo~anje aerosola. Kabini je prigraje-na naprava za kontinuirano filtracijsko izlo~anje odpadnega laka iz izpiralne vode. Zaradi izhlapevanja med obratovanjem je potrebno stalno dodajanje vode. Lakirne komore Lakirne komore se uporabljajo za od-sesovanje hlapov topil in megle raz-pr{enih lakov iz prostora, v katerem poteka lakiranje in za~etna faza su-{enja. Z uporabo komore se izbolj{ajo pogoji za visokokvalitetno lakiranje; delovni pogoji v delavnici, lakirnici in ob nana{alnih napravah; zmanj{a se obseg cone eksplozijske ogro`enosti in {irjenje hrupa v okolico. Vrste lakirnih komor: - nadtla~na lakirna komora je primerna za lakiranje najzahtevnej{ih izdelkov, ob~utjivih na prah in za za~etno fazo su{enja, - podtla~na lakirna komora je primerna za lakiranje na prah manj ob~utljivih povr{in in za za~etno fazo su{enja, - odsesovalna komora je namenjena za odsesovanje hlapov topil iz zaprtega delovnega prostora, v katerem se lu`i ali temeljno lakira na valj~nih progah ali polivalnih strojih in za za~etno fazo su{enja. Tehni~ni podatki posameznih naprav so razvidni iz prospektne dokumentacije, ki jo Finitura nudi vsem potencialnim interesentom. FINITURA d.o.o. Pre~na pot 4, Dragomer 1351 Brezovica tel. fax: +386 (0)1 365 44 88 e-mail: dusan.kotnik@ finitura.si www.finitura.si Prijateljeva 16 1000 Ljubljana tel./fax: +386 (0)1 425 48 38 Ciril MRAK, univ. dipl. in`. les LES wood 52 (2000) 11 Strokovne vesti 405 Slovenska lesna industrija v lu~i okoljevarstvenih zahtev Konec septembra smo bili lesarji seznanjeni z rezultati {tudije o Strategiji ravnanja slovenske lesne in pohi{tve-ne industrije. Celostno obdelana tematika je bila kakovostno predstavljena v zelo dobri organizaciji Zdru`enja za lesarstvo GZS, ki je bilo poleg MGD in SRD tudi naro~nik in sofinancer {tudije. Izsledki analize stanja o ravnanju z okoljem v lesarski in pohi{tveni industriji naj bodo izto~nica za razmi{ljanje in pogled v prihodnost. V slovenski lesni in pohi{tveni industriji smo premalo usklajeni z zahtevami okoljskih standardov, imamo premajhen obseg delujo~e, okolju prijazne tehnologije, uporabljamo okolju neprijazne materiale za embala`o ter slabo spremljamo ekolo{ke obremenitve. Ekolo{kim investicijam namenjamo le 2,6 % realizacije, dr`avne vzpodbude za ta segment so margi-nalne (povzeto po 1). Dejstvo je tudi, da imata certifikat po ISO 14001 le dve pohi{tveni firmi; v dr`avi pa ima tak{en certifikat 48 dru`b (2). Po trditvi dr. Trstenjaka pa je prav okolje tisto, ki bo omogo~ilo pre`ivetje kot vrsti. In prav zato si nobeno resno podjetje, ki svoje izdelke prodaja na svetovnem trgu, v neizprosni mednarodni konkurenci, ne more ve~ privo{~iti brez-bri`nosti do okolja. Proizvodnja izdelkov na okolju prijazen oz. sonaraven na~in (1), postaja odlo~ilna konku-ren~na prednost, uvedba sistema ravnanja z okoljem pa pomemben dejavnik pri na~rtovanju razvoja podjetja in pot k ve~ji poslovni uspe{nosti. @e sedanja normativna ureditev v Sloveniji nas s krovnim zakonom o varstvu okolja in drugimi spremnimi zakoni in uredbami zavezuje, da moramo varovati okolje. [e zahtev-nej{a pa je zakonodaja v Evropski skupnosti, ki jo bomo morali spo{tovati ob vstopu v Unijo oz. najkasneje po prehodnem obdobju. V zadnjem ~asu sta pri nas najbolj aktualni dve direktivi, in sicer direktiva IPPC 96/61/EC o nadzorovanju in prepre~evanju celotnega onesna`eva-nja ter direktiva VOC 1999/13/EC o omejevanju emisij hlapnih organskih snovi zaradi uporabe organskih topil v razli~nih dejavnostih in v dolo~enih obratih. Na{a dr`ava bo do konca tega leta na osnovi izdelanih pogajalskih izhodi{~ posku{ala dose~i ~im dalj{e prehodno obdobje (vsaj za nekatere industrijske dejavnosti), vendar ne dlje kot do leta 2011. Bolj verjetno pa je, da bomo morali okoljsko zakonodajo upo{tevati `e v letu 2007, saj zadnja pogajanja za pridobitev prehodnega obdobja po besedah G. Slokarja niso bila najbolj obetavna. Osnovna dolo~ila za uvedbo sistema ravnanja z okoljem v podjetje so opredeljena v standardu ISO 14001 -Sistemi ravnanja z okoljem. Uvajanje okoljevarstvenih zahtev v poslovne procese podjetja lahko razumemo kot investicijo, ki ima poleg pozitivnih ekolo{kih tudi pozitivne ekonomske u~inke. Prav slednje potrjuje raziskava (povzeto po 3), ki so jo izvedli pri okoli 1800 nem{kih gospodarskih subjektih v letu 1999. Z uvedenim sistemom ravnanja z okoljem so se jim pri~ako-vanja v prete`ni meri uresni~ila, saj : * so dosegli kontinuirano izbolj{eva-nje procesov z vidika ravnanja z okoljem, * spoznali so {ibke to~ke svojih procesov, * uvajanje sistema ravnanja z okoljem je pozitivno vplivalo na motivacijo zaposlenih, * realni izdelavni procesi so postajali skladnej{i z zakonodajo, * zmanj{al se je riziko za okoljske nesre~e, * pove~ala se je varnost naprav, * izbolj{ala se je organizacija v izde-lavnih procesih, * izbolj{ala se je konkuren~na prednost podjetja in njegov image, * izbolj{alo se je sodelovanje z dobavitelji in ne nazadnje * ve~ kot polovica jih prisega na ra-cionalnej{o porabo energije, zmanj{anje vsakr{nih odpadkov in odpadne vode ter s tem na zmanj{ane stro{ke poslovanja. Navedena dejstva in izku{nje drugih so nam lahko "veter v jadra" za razvoj okolju prijaznih izdelkov skozi vso `ivljenjsko dobo in za uvajanje sistemov ravnanja z okoljem v na{a, lesarska in pohi{tvena podjetja. Viri: 1. Analiza razvojnih potencialov lesne industrije (kvalitativna konku-ren~nost), CIC. 15.9.00 2. Slu`ba za tehnolo{ki razvoj GZS, J.[eme, 5.10.00 3. QZ, Jahrg.45(2000) 1; Betrieblicher Umweltschutz mit System, Werner F. Schulz Nada Marija SLOVNIK, univ. dipl. org. LES wood 52 (2000) 11 Strokovne vesti 406 BREST uresni~uje ideje... [e pred kratkim smo na spletnih straneh kupovali CD plo{~e, knjige in druge drobne predmete, danes pa nam razcvet informacijske tehnologije omogo~a, da si s klikom omislimo tudi spalnico. Slovensko podjetje Brest iz Cerknice s svojim virtualnim salonom vstopa v najhitreje rasto~i segment svetovne ekonomije. Dolgo ~asa smo v Brestu imeli namen postaviti elektronsko trgovino. Ideja je v glavah dozorevala, nato pa smo izbrali programersko agencijo in za~eli z delom. Pokazalo se je, da naloga ni lahka, {e posebej so prihajale na plan specifi~ne te`ave e-trgovanja s pohi{t-vom. Sproti smo jih odpravljali in pripeljali do faze, ko je bil projekt tako funkcionalno kot estetsko dovr{en. Pri dizajnu ni {lo brez sodelovanja z agencijo Informa Echo, ki je pripomogla pri tem, da je na{a e-trgovina na www.brest.si, ocenjena kot ena najlep{ih na spletu. Seveda pa v internetnem poslovanju ni kon~ne postaje, zato bomo v prihodnosti tako uporabnost kot izgled prilagajali zahtevam potro{nikov. V ~em je prednost e-prodaje pohi{t-va? Prednost z vidika kupca je gotovo v tem, da mu je prihranjena pot in s tem po-tro{ek ~asa in denarja, ki ga porabi za obisk salonov. To je {e posebej pomembno v fazi, ko potro{nik zbira informacije o ponudbi na trgu, torej v fazi, ki vzame najve~ ~asa. Ko s pomo~jo e-trgovine naredi o`ji izbor, pa mu je v pomo~ seznam salonov, v katerih si lahko razstavljeno pohi{tvo v `ivo ogleda, in prosi za svetovanje prodajalca. Poleg seznama salonov, ki je objavljen na spletni strani, imamo v podjetju odprto posebno telefonsko {tevilko (01 70 50 222), kjer smo na voljo z dodatnimi informacijami in svetovanjem. Prednost e-poslovanja z vidika podjetja, pa je v poenostavljenem nakupnem procesu, saj odpade kar nekaj prodajnih aktivnosti, ki so pri klasi~ni prodaji neobhodni. To se ka`e v manj{i obremenjenosti prodajnega osebja, oz. v pove~anju produktivnosti. Osebnih stikov s kupci bo v prihodnje torej manj, vendar pa bodo le-ti bolj pristni. E-cilji za prihodnost so v Brestu {te-vilni. Primarni cilj je obve{~anje trga o prvi e-trgovini s pohi{tvom v Sloveniji. Vzporedno s tem bomo iskali najbolj{o re{itev za elektronsko poslovanje s partnerji (B2B). To je pomemben vidik uporabe spleta, saj omogo~a doseganje velikih prihrankov in hitro odzivanje na spremembe trga. Vse to pa ne bi imelo posebnih koristi, ~e ne bi proizvodno podjetje z informacijsko tehnologijo podprlo tudi svoje osnovne dejavnosti, to je proizvodnje. Mitja PONIKVAR, Brest Pohi{tvo d.o.o. Odli~nost v Brestu V oktobrski izdaji revije Les sem opisal definicijo odli~nosti z novinarske konference podjetja Brest Pohi{tvo s tako vnemo, da sem pozadil na ime avtorja. To je seveda direktor Mitja Strohsack, ki se mu za spodrsljaj iskreno opravi~ujem. Tokrat objavljamo {e njegovo sliko, da si bo lesarska javnost `e tako znano osebnost {e bolj zapomnila. Meblo in Brest dajeta torej eti~nim vrednotam velik poudarek. Pridru`imo se jim. C.M. LES wood 52 (2000) 11 Kratke vesti 407 KRATKE vesti SVEA IN LIPA USPEŠNI NA AMBIENTI 2000 V Zagrebu je v dneh od 11. do 15.10.2000 potekal tradicionalni mednarodni sejem pohištva AMBIEN-TA 2000. Na skupni površini 21.000 m² je razstavljalo 450 razstavljalcev iz razli~nih dr`av. SVEA d.d., Zagorje ob Savi, s presti`nim priznanjem SVEA d.d. je bila na letošnjem mednarodnem pohištvenem sejmu AMBI-ENTA v Zagrebu zmagovalka pohištvenih dose`kov. Edina od slovenskih razstavljalcev je prejela najvišje priznanje ZLATO MEDALJO MOBIL OPTIMUM za kuhinjo IRIS. Priznanje Zlato medaljo je prejela še LIPA Ajdovš~ina za jedilno garnituro Cinema Colection in STILLES Sevnica srebrno medaljo za spalnico Empir. SVEA je v mo~ni mednarodni konkurenci razstavljalcev iz Italije, Avstrije, Nem~ije in od drugod, prejela tudi najvišje mednarodno priznanje za najboljši proizvod: ocenjevali so design, konstrukcijo, material, kakovost in tr`-ne mo`nosti. Ocenjevalna komisija je poleg obeh priznanj SVEI d.d. podelilo tudi edino presti`no priznanje KRISTALNO SKULPTURO za celovit nastop na sejmu. Ocenjevalni komisiji in organizatorju Zagrebškemu velesejmu se je za podeljene nagrade, ki jih podeljujejo na podlagi pravilnikov in kriterijev, v imenu vseh razstavljalcev zahvalil generalni direktor SVEE d.d. mag. Miroslav Štrajhar. Poudaril je veliko pomembnost nagrad, ki potrjujejo industrialcu pravilne usmeritve razvoja proizvodov, ki jih priznava tako strokovna javnost kakor tudi širok krog poslovnih partner- jev in kupcev. Nenazadnje pa to pomeni tudi izziv novim nadaljnjim razvojnim dose`kom. SVEINA razvojna pot je strma in presenetljiva. Letošnje leto je še posebej presenetila s svojo izvirnostjo. Njene kuhinje so visoko kvalitetni izdelki s številnimi tehni~no in tehnološko izdelanimi dodatki. Dolgoletni generalni direktor podjetja SVEA d.d. je znal in zna skrbno povezati strokovnost in znanje svojih sodelavcev, njihovo tim-sko delo in razvojno naravnanost, kar daje poseben pe~at SVEINIM kuhinjam. Tudi na zagrebškem velesejmu je bil paviljon SVEE br`kone med najbolj obiskanimi. Temu so prav gotovo pripomogli Stane Ocepek, oblikovalec, kuhinja Iris in generalni direktor, ki slovi po svoji gostoljubnosti. LIPA Ajdovš~ina Kot vsako leto, se je tudi Ietos LIPA Ajdovš~ina, Tovarna pohištva d.d. predstavila s svojim proizvodno-pro-dajnim programom. Predstavila je najnovejšo kolekcijo CINEMA -jedilniški in dnevni program, katerega avtor je Adriano BALUTTO in je zanj dobila prvo nagrado: ZLATO PLAKETO in diplomo MOBIL OPTIMUM 2000. Kolekcija CINEMA je nov element, dobrega designa, temeljujo~e-ga na preprostosti in ~istosti okroglih robov. Nakazuje smer, v katero bodo šli potrošniki. Je neposredni odziv na `eljo pa brez~asni veljavi. Navdušuje, ker ne sodi med “`e videno”, in ker preprosto vzbuja pravo po`elenje po tovrstnem pohištvu v bivalnih prostorih. Je temeljit, svojevrsten program za mladostne in vse druge, ki jih Iepota okroglih prehodov popelje v novo udobje vsakdanjega `ivljenja - sproš-~enosti in u`itkov. Tudi tokrat je LIPA dokazala, da sodi v sam vrh proizvajalcev visokokakovost-nega pohištva. Razstava lokalne industrije in obrti Ljudske republike Slovenije V Ljubljani je bila leta 1949 velika razstava lokalne industrije in obrti LRS, na kateri je 452 obrtnikov s 700 raz-stavljalci prikazalo obrtno dejavnost s prek 10.000 predmeti. Na razstavi, ki si jo je ogledalo 90.000 obiskovalcev, od tega 6.000 iz drugih republik, je bilo nagrajenih 193 razstavljalcev z denarno nagrado v skupni vrednosti 3.230.000 dinarjev, 17 jih je dobilo diplome, 20 pa pohvale. Med nagrajenci najdemo tudi 22 lesarjev, od katerih navajamo prva dva, in sicer sta to: * mizarska zadruga v Solkanu Brati-na-@erjal je prejela 15.000 din in diplomo za delovno furnirano sobo odli~ne izdelave in za spalnico zelene barve, pri kateri je mo`nost izdelave iz odpadkov, ter za pleska-no sobo 10.000 din in diplomo; * Franc [enk je prejel 20.000 din in diplomo za dnevno sobo iz maces-novega lesa, primerno za masovno proizvodnjo. Slovenski poro~evalec, 10. julij 1949 Obrtnik, Vestnik obrtni{tva Slovenije, junij-julij, 1949 [olski center Slovenj Gradec dobil nov CNC stroj V {olskih delavnicah Poklicne gostinske in lesarske {ole Slovenj Gradec, ki so v prostorih Tovarne oblazinjenega pohi{tva Nova oprema, Pod Gradom 4 v Slovenj Gradcu, so dali 19. oktobra v obratovanje nov CNC stroj. Stroj je bil nabavljen iz sredstev Phare programa, ~ezmejnega sodelovanja {ol s prakti~nim poukom ter sredstev donatorjev iz gospodarstva in sredstev {ole. Namenjen bo izobra`evanju dijakov in vajencev in tudi {ir{im potrebam gospodarstva. Poklicna gostinska in lesarska {ola Slovenj Gradec je prva od vseh lesarskih {ol v Sloveniji, ki bo opremljena s tovrstnim strojem in pomeni pomembno pridobitev za LES wood 52 (2000) 11 Kratke vesti 408 lesarstvo koro{ke regije in njene okolice. Meblo Jogi, dobitnik certifikata dru`bene odgovornosti SA 8000 dovanja in tudi pla~ilo za opravljeno delo, ki omogo~a zadovoljitev osnovnih in dodatnih potreb zaposlenih. Glede na pomembnost dogodka za Slovenijo bomo potek prireditve objavili v naslednji izdaji revije Les. izdelajo 90 stanovanjskih objektov in ve~ ko 1.000 manj{ih hi{ic. Poleg stanovanjskih objektov in vrtnih hi{ic izdeluje podjetje SMREKA tudi bunga-love, brunarice, paviljone, gara`e, lein mizarske sene mre`e, savne izdelke, Meblo Jogi je prvo podjetje v Sloveniji, ki si je pridobilo certifikat SA 8000 in spada med 32 podjetij na svetu s tem laskavim naslovom. Sve~ana podelitev je bila 20. oktobra v Linhartovi dvorani Cankarjevege doma. Mednarodni certifikat SA 8000 (Social Accountability - dru`bena odgovornost) je rezultat prizadevanj vrste podjetij v svetu v zadnjem desetletju za izbolj{anje delovnih razmer. Pravila za uresni~evanje teh ciljev je poenotila organizacija SAI (Social Accountability International), ki povezuje sindikate, organizacije za ~lovekove pravice, druge nevladne organizacije in podjetja z vsega sveta. Podlaga za ta standard so konvencije Mednarodne organizacije za delo (ILO), Splo{na deklaracija o ~lovekovih pravicah in konvencija OZN o pravicah otrok. Direktor podjetja Boris Lozej je, poleg drugih govorcev povedal, da je u~in-kovitost poslovanja odvisna od eti~ne-ga ravnanja in medsebojnega zaupanja vseh zaposlenih. V izvajanje projektne naloge, ki jo je vodila Ingrid Heuffel, so bili vklju~eni delavci in sindikati, pred za~etkom administrativnega postopka za izdajo certifikata v Londonu pa so bili vklju~eni tudi tuji in slovenski presojevalci. Pridobljeni certifikat pomeni, da v podjetju Meblo Jogi upo{tevajo pravila sistema dru`bene odgovornosti, kot so: delovne razmere, upo{tevanje zakonov in standardov o delovnem ~a-su, mo`nosti izobra`evanja in napre- SMREKA Gornji Grad se predstavlja Direktor podjetja SMEKA d.o.o. Bruno Zagode je sklical 27. oktobra v prostorih uprave v Gornjem Gradu novinarsko konferenco, na kateri so prikazali polo`aj podjetja po prisilni poravnavi, novo vzor~no leseno monta`no dru`insko hi{o v neposredni bli`ini tovarne in projekt izgradnje po~itni{ke vasi Ivar~ko jezero. Nova uprava je pri~ela z delom po prisilni poravnavi meseca julija preteklega leta oktobra 1999. Podjetje SMREKA iz Gornjega Grada je doseglo v svojih 45 letih obstoja (ustanovljeno je bilo 1955 leta) zavidljivo raven razvoja in prodaje lesenih monta`nih objektov doma in v tujini. V letu 1999 je 73 zaposlenih ustvarilo 5 milijonov DEM prihodka, osnovni kapital dru`be je 296,5 milijona tolarjev. Najve~ji lastniki so M ZKZ Mozirje, ob~ina Gornji Grad, Banka Velenje ter zaposleni in biv{i zaposleni. Letno Predstavniki delavcev in sindikata Klementina Bajri~, Patri-cija Ferjan~i~ Badali~ in Bernard Krševan Tloris po~itni{ke vasi Ivar~ko jezero kot so okna, vrata, stopnice in polkna. Smreka spada med ve~ja tovrstna podjetja v srednji Evropi in izvozi okoli 90 % proizvodnje predvsem v dr`ave EU. Ogrevanje doma Gradbeni center Slovenije, Dimi~eva 9, Ljubljana, Gradbeni in{titut ZRMK in MGD - Agencija za u~inkovito rabo energije, so organizirali v okviru svetovalne dejavnosti, od 19. do 27. oktobra, tematsko prireditev o kakovostnih napravah, ki zagotavljajo ekono-mi~no ogrevanje prostorov. Obiskovalcem so bile na voljo re{itve, ki se nana{ajo na: * izbiro optimalnega vira ogrevanja, * vzdr`evanje ter zamenjavo ogrevalnih sistemov in naprav, * mo`nosti in uvajanje obnovljivih virov energije (bio masa, toplotne ~rpalke, solarni sistemi ...) Na razstavi so sodelovala naslednja podjetja: Robert Bosch, Butan plin, Jadran, Lentherm-invest, Seltron, Izo-term-Plama, Gorenje Tiki, Mariborska livarna, Viessmann, Biomasa Rok Su-hadolnik, Mawek, Fir{t-Rototehnika, GIA-S, Knut, Vavtar in`eniring, Tal-com, Igterm, Piramida impex, @unko Mihaela Vitatherm, Termo-tehnika in Kronov{ek. Ogrevalni sistemi so izdelani po naj-novej{ih tehnologijah in zmanj{ujejo stro{ke energije ter ustrezajo pogojem varovanja okolja in izbolj{anja bivalnega ugodja. Spremljanje tematskih prireditev na Gradbenem centru Slovenije je lahko marsikomu, posebno {e ob dodatnem strokovnem svetovanju in bogatem gradivu, v veliko pomo~ pri osebnih odlo~itvah. Kratke novice je pripravil Ciril MRAK, univ. dipl. in`. les. LES wood 52 (2000) 11 Iz naših podjetij 409 Hi{ni sejem podjetja Vovko Podjetje VOVKO d.o.o. je organiziralo od 18. do 21. oktobra hi{ni sejem, na katerem so svojim odjemalcem pokazali {iroko paleto proizvodnega programa. Vovko je med ve~jimi dobavitelji okovja za okna in vrata, vedno bolj pa osvaja tudi tr`i{~e okovja za pohi{tvo. Predstavitev Glavna dejavnost podjetja Vovko je trgovina na debelo in drobno z okovjem za okna in vrata ter pohi{tvenim okovjem. Z omenjenim prodajnim programom zajemajo visok odstotek trga v Sloveniji pa tudi na Hrva{kem, v Bosni in Makedoniji. Poleg trgovine na debelo poslujejo v Ljubljani še {tiri maloprodajne poslovalnice. Tradicija Uspe{no poslovanje je plod dolgoletnih izku{enj. Podjetje Vovko je leta 1999 praznovalo 30-letnico delovanja. Prodajni program: * medeninaste kljuke za okna in vrata Rossetti; * visokokvalitetne medeninaste kljuke za okna in vrata Rossetti; * varnostne garniture za vhodna vrata in varnostne rozete Rossetti, Dieckmann in Melchert; * okrasni uporabni izdelki iz medenine Rossetti; * aluminijske garniture za okna in vrata Dieckmann in New Aluxal; * cilindri~ni vlo`ki in sistemi na generalni klju~ ISEO; * cilindri~ne obe{anke ISEO, Corbin; * klju~avnice za lesena vrata AGB, Bonaiti, Nemef in Petit; * klju~avnice za kovinska vrata ISEO, Corbin, Nemef in Comunello; * ro~aji za vhodna vrata Comunello; * nasadila za vrata, robni zapahi, po-krivne kapice, {ablone AGB; * avtomatska zapirala in elektri~ni od- mika~i Nemef, ISEO; * antipatic izhod v sili ISEO in Nemef; * elektronske klju~avnice na kartice Nemef; * dodatna za{~ita vhodnih vrat ISEO, Nemef, Melchert in Pedret; * pohi{tveno okovje Iref, Danco in Fratelli Gilardi. Kvaliteta proizvodov Podjetje VOVKO zastopa 16 podjetij iz EU, prek katerih nudi s prek 3.000 izdelki celovito ponudbo okovja na na-{em trgu. Izdelke visoke kakovosti nudi po ugodnih cenah priznanim slovenskim proizvajalcem oken in vrat ter mnogim trgovinam in gradbenim podjetjem. Odli~nost Podjetje VOVKO zaposluje strokovnjake, ki pri nakupu pomagajo z nasveti. V vsaki situaciji predlagajo re{itve, glede na `elje in potrebe kupca. Kupljeno okovje nudijo z dostavo in po `elji z monta`o. OD NASVETA DO MONTA@E Sede` podjetja in naslovi poslovalnic: Vodstvo podjetja in trgovina VOVKO d.o.o. Prodaja na debelo in drobno Setnikarjeva 1, 1000 Ljubljana Tel.: 01/423 00 90, 01/423 60 15 Faks: 01/257 19 20 Doma~a stran: www.vovko.si E-mail: vovko@ siol.net Poslovalnice; monta`a in prodaja varnostnih klju~avnic in okovja, izdelava klju~ev: * TPC Ledina, Kotnikova 5, Ljubljana, tel.: 01/433 62 22 * Veleblagovnica Nama (pri po{ti), Ljubljana, tel.: 01/425 83 00 int. 233 * Tr`nica Moste, Zalo{ka 55, Ljubljana, tel.: 01/524 39 86 Direktor podjetja Jo`e Vovko, predstavnik podjetja Rossetti Egon Veith, vodja prodaje Dejan Drlja~a in sin lastnika firme Rossetti Roberto Vodja prodaje Dejan Drlja~a, predstavnika podjetja Rossetti Egon Veith in sin lastnika firme Roberto in direktor Jo`e Vovko Prodajni predstavnik Gorazd Jane`i~, direktor Jo`e Vovko in predstavnik podjetja ISEO Serrature s.p.a. dr. Gianluca D’Aló Ciril MRAK, univ. dipl. in`. LES wood 52 (2000) 11 Borzne vesti 410 ePic LES Ponudba in prodaja lesnih plo{~ IZDELEK/DIMENZIJA KOLI^INA CENA S POPUSTOM IZDELEK/DIMENZIJA KOLI^INA CENA S POPUSTOM IZDELEK/DIMENZIJA KOLI^INA CENA S POPUSTOM VEZANE PLOŠ^E PVC ENOSTRANSKO BELE (INDONEZIJA) 2440 x 1220 x 2,4 mm 100 m2 299 SIT/m2 Ploš~a se uporablja za hrbtiš~a omar kot kvalitetnejše nadomestilo za lesomal, lesonit. 2440 x 1220 x 15 mm 800 m2 1.300 SIT/m2 Ploš~a se uporablja za predelne stene, pohištvo (kuhinjske nape itd.), enostransko je bela, druga stran je lauan furnir. Primerna je kot konstrukcijska ploš~a in zaradi svoje trdnosti in cene nadomeš~a beli iveral. PANEL PLOŠ^E BUKEV 3-slojna 1250 x 2440 x 18 mm 2500 x 1220 x 18 mm VEZANE PLOŠ^E BUKEV, kvaliteta AB 2200 x 1220 x 4 mm BUKEV, kvaliteta BB 2200 x 1220 x 10 mm 2,03 m3 79.000 SIT/m3 1,33 m3 76.000 SIT/m3 0,6 m3 199.000 SIT/m3 0,38 m3 190.000 SIT/m3 BUKEV, kvaliteta BB/C - ZELO UGODNA CENA 2200 x 1220 x 6, 8, 10 mm 7,0 m3 99.000 SIT/m3 BUKEV, odporna proti vodi, kvaliteta C/C 2200 x 1220 x 25 mm 2,0 m3 115.000 SIT/m3 SMREKA, odporna proti vodi, kvaliteta CC- ZELO UGODNA CENA 2440 x 1220 x 21 mm 15,0 m3 90.000 SIT/m3 OKOUME 2500 x 1700 x 6 mm 2500 x 1700 x 12 mm 2500 x 1220 x 18 mm OKOUME, odporna proti vodi 2500 x 1220 x 6 mm 2,0 m3 188.333 SIT/m3 1,48 m3 150.000 SIT/m3 11,25 m3 145.000 SIT/m3 2,19 m3 191.000 SIT/m3 2500 x 1220 x 8 mm 2500 x 1220 x 10 mm 2500 x 1220 x 12 mm 2500 x 1220 x 15 mm TOPOL, kvaliteta BB/BB 2150 x 1220 x 18 mm 2520 x 1220 x 18 mm TOPOL, kvaliteta BB - ZELO 2440 x 1220 x 15 mm TOPOL, kvaliteta BB 2500 x 1220 x 15 mm TOPOL, kvaliteta CC, 2020 x 1220 x 6 mm 2,19 m3 172.000 SIT/m3 2,50 m3 164.199 SIT/m3 3,0 m3 145.650 SIT/m3 0,69 m3 161.089 SIT/m3 0,5 m3 110.000 SIT/m3 1,66 m3 100.000 SIT/m3 CENA 0,45 m3 100.000 SIT/m3 1,464 m3 100.000 SIT/m3 0,502 m3 105.000 SIT/m3 2500 x 1250 x 18 mm 2500 x 1250 x 15 mm 2500 x 1250 x 12 mm ZELO UGODNA CENA 2500 x 1250 x 24 mm 2500 x 1250 x 9 mm 10 m3 148.610 SIT/m3 1 m3 153.238 SIT/m3 6 m3 160.810 SIT/m3 5 m3 135.000 SIT/m3 10 m3 135.000 SIT/m3 urnirana TEAK, odporna proti vodi, kvaliteta AB 2440 x 1220 x 5 mm 3,0 m3 264.000 SIT/m3 urnirana OREH, odporna proti vodi, kvaliteta AB 2440 x 1220 x 3,6 mm 0,99 m3 310.000 SIT/m3 BREZA, kvaliteta BBBB 1525 x 1525 x 18 mm 16 m3 111.977 SIT/m3 VEZANA PLOŠ^A S PROTIDRSNO FOLIJO, odporna proti vodi, uporabnost za pode kamionov, prikolic itd. 2500 x 1250 x 18 mm 0,5 m3 158.610 SIT/m3 2500 x 1250 x 9 mm 0,5 m3 179.899 SIT/m3 2500 x 1250 x 15 mm 2 m3 163.238 SIT/m3 2500 x 1250 x 21 mm 3 m3 158.610 SIT/m3 2500 x 1250 x 30 mm 1 m3 169.960 SIT/m3 ZELO UGODNA CENA 2500 x 1250 x 24 mm 2500 x 1250 x 27 mm 0,5 m3 130.000 SIT/m3 6 m3 125.000 SIT/m3 VEZANA PLOŠ^A Z GLADKO FOLIJO ZA GRADBENIŠTVO, odporna proti vodi, kvaliteta A 2500 x 1250 x 21 mm 35 m3 148.610 SIT/m3 VEZANA PLOŠ^A MERANTI, odporna proti vodi 2440 x 1220 x 15 mm 5,135 m3 119.000 SIT/m3 VEZANA PLOŠ^A MERANTI (rde~i, rumeni), kvaliteta BB/CC 2440 x 1220 x 18 mm 7,18 m3 112.990 SIT/m3 POSEBNA PONUDBA: PARKET TEAK MASIVNI 250 x 50 x 12 mm 4.000 m2 3.000 SIT/m2 EPIC d.o.o. Postojna je izdal s 1. 1. 2000 poslovno kartico EPIC A. ^lani kluba imajo posebne ugodnosti - 5 % popust pri nakupu v maloprodajnih trgovinah EPIC: EPICENTER LES Se`ana in FERŠPED - EPICENTER LES Nova Gorica in posebne popuste pri veleprodaji - nakupu vezanih ploš~ EPIC. RevijaLES - KUPONZAPOPUST EPIC d.o.o. daje naro~nikom revijeLES 3% popust za ves prodajni program POPUST - EPIC - POPUST - EPIC Kontaktna oseba: EPIC d.o.o.,Tr`a{ka 2, p.p. 152, 6230 Postojna, Lori POSEGA, univ. dipl. oec. LES wood 52 (2000) 11 Diplomske naloge 411 Diplomske naloge diplomantov Oddelka za lesarstvo Biotehniške fakultete v letu 2000 KRI@NAR, Matej Ksilotomske analize rjavih premogov iz Zasavja Xylotomic analysis of brown coal from Zasavje region Visokošolska (univerzitetna) diplomska naloga Mentorica: Katarina ^ufar Somentor: Uroš Herlec Recenzent: Primo` Oven VIII, 62 f. : ilustr. ; 30 cm Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Ljubljana, 2000 UDK: 630*814.8 L dn 686 COBISS-ID 650889 Klju~ne besede: ksilotomske analize, fosilni les, Taxodio-xylon gypsaceum,Zasavje Izvle~ek: Zasavski premogovniki so geološko in paleontološko dobro raziskani, lesnoanatomske raziskave pa še niso bile uporabljene. V sodelovanju z Oddelkom za geologijo NTF smo analizirali mikroskopske preparate fosilnega lesa iz študijske zbirke in dodatno nabrane vzorce iz opuš~enih odprtih kopov in rudnikov. Les smo identificirali z lesno anatomskimi klju~i in specialno literaturo. Znaki, pomembni za identifikacijo, so bili: prehod iz ranega v kasni les, odsotnost smolnih kanalov, število obokanih pikenj v aksialnih traheidah, prisotnost aksialnega parenhima, homogenost trakov s taksodioidnimi ali kupresoidnimi piknjami v kri`nih poljih, razporejenost pikenj v kri`nih poljih, debelina ter piknjavost trakovnih in aksialnih parenhimskih celic, posebno njihovih pre~nih sten in višina trakov. Dolo~ili smo naslednje taksome: Taxodioxylon gypsaceum, Taxodi-oxylon af. gypsaceum, Taxodiaceae gen. et sp. indet., Gymnospermae indet. Informacije anatomske identifikacije fosilnega lesa dopolnjujejo spoznanja, dobljena s paleobo-tani~nimi raziskavami. LINDNER, Franc Dendrokronološka analiza rasti smreke (Picea abies Karst.) na razli~nih rastiš~ih v Sloveniji Dendrochronological analysis of Norway spruce growing (Picea abies Karst.) at various sites in Slovenia Visokošolska (univerzitetna) diplomska naloga Mentor: Tom Levani~ Recenzentka: Katarina ^ufar Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Ljubljana, 2000 IX, 42 f. : graf. prikazi, tabele, ilustr. ; 30 cm. UDK: 630*561.24 L dn 687 COBISS-ID 651145 Klju~ne besede: Picea abies, dendrokronologija, rastiš~e Izvle~ek: Dendrokronološke raziskave smo opravili na izvrtkih in kolutih smrek (Picea abiesKarst.) iz 5 raziskovalnih objektov: Sorško polje, Pohorje-Osankarica, Pokljuka, Gotenica in Zali log. Za vsak raziskovalni objekt, sestavljen iz 3 transektov, smo na osnovi 33 raziskanih dreves, razen za Zali log (28 dreves), sestavili kronologijo širin branik. Kronologije transektov so bile statisti~no podobne, zato smo lahko sestavili skupne smrekove kronologije za posamezne raziskovalne objekte, razen za Zali log, koder zaradi statisti~nega neujemanja posameznih transektov to ni bilo mo`no. Opravili smo analizo skupnih zna~ilnih let med raziskovalnimi objekti ter primerjavo novih kronologij z obstoje~imi slovenskimi smrekovimi kronologijami. Analizirali smo tudi variabilnost širin branik po letih med transekti. Ugotovili smo zelo razli~no in individualno odzivanje dreves na razli~ne klimatske in rastiš~ne razmere, tudi na geografsko bli`njih rastiš~ih. PETROV^I^, Aleksander Razvoj in uvajanje novih izdelkov New product development and its introduction to the market Visokošolska (univerzitetna) diplomska naloga Mentor: Mirko Tratnik Recenzent: Vinko Rozman X, 123 f. : graf. prikazi, tabele, ilustr. ; 30 cm. Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Ljubljana, 2000 UDK: 674:65.012.122 L dn 683 COBISS-ID 650121 Klju~ne besede: lesna industrija, tr`enje, tr`ne raziskave, `ivljenjski cikel, nov izdelek Izvle~ek: V svetu nenehnih tehnoloških sprememb, vse bolj zahtevnih potrošnikov in naraš~ajo~e konkurence, postaja razvoj novih izdelkov za ve~ino podjetij odlo~ilnega pomena. Razvoj novih izdelkov je tvegano po~etje, proces je te`aven, poln negotovosti in nasprotij, zato zahteva skrbno ravnanje. Diplomsko delo pomeni interdiscipli-nami pogled na razvoj novega izdelka, njegovo organizacijo, glavne faze in vpletenost posameznih poslovnih funkcij. Obravnava razli~ne, z razvojem povezane teme, in natan~no opredeli proces razvoja in uvajanja izdelka na trg. Na konkretnem primeru smo prikazali na~in razvoja in uvajanja novih izdelkov v Tovarni pohištva Lipa Ajdovš~ina in opozorili na dolo~ene pomanjkljivosti. PLUT, Martin Sorpcijske in nabrekovalne zna~ilnosti poranitvenega in normalnega lesa bukovine (Fagus silvatica L.) Sorption and swelling characteristics of wound and normal beech wood (Fagus silvatica L.) Visokošolska (univerzitetna) diplomska naloga Mentor: @eljko Gorišek Recenzentka: Katarina ^ufar XVIII, 91 f. : tabele, ilustr. ; 30 cm. -Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Ljubljana, 2000 UDK: 630*852.19, 630*812.31, 630*812.212, 630*176.1 L dn 684 COBISS-ID 650377 Klju~ne besede: poranitveni les, kr~enje in nabrekanje, dimenzijska stabilnost, mikrofibrilni kot, sorpcija, TNCS, bukovina, Fagus silvaticaL . Izvle~ek: Na bukovini (Fagus silvaticaL.) smo primerjali lastnosti poranitvenega lesa z normalnim - adultnim lesom. Mikrofibrilni kot (MFA) poranitvenega lesa je bil ve~ji, kakor tudi gostota v absolutno suhem stanju (r0). Razlike v ravnovesnih vla`nostih (ur) niso bile signifikantne. Vla`nost TNCS je bila višja pri normalnem lesu, ravno tako volumensko kr~enje ter kr~enje v radialni in tangencialni smeri. Kr~enje v longitudinalni smeri je bilo ve~je pri lesu nasproti ranitve, kar je posledica tenzijskega lesa. Rezultati anizotropije in dimenzijske stabilnosti niso izkazali posebnih razlik med obema kategorijama lesa. Zbrala: Maja CIMERMAN, univ. dipl. soc. LES wood 52 (2000) 11 Prebrali smo za vas 412 Izvle~ki izbranih znanstvenih in strokovnih ~lankov Bilten INDOK slu`be Oddelka za lesarstvo Biotehni{ke fakutete 23 (2000) {t. 7 ANATOMIJA, TEHNOLOGIJA IN SUŠENJE LESA Aleš Stra`e, univ. dipl. in`. L. Chrusciel, E. Mougel, A. Zoulalian A New Air Dehydration Process for Wood Dryers. Part I. Kinetic and Quality of Drying Nov na~in razvla`evanja zraka pri komorskem su{enju lesa. I. del. Kinetika in kvaliteta su{enja Holzforschung (2000) 54 (2): 201 -206 (en. 14 ref.) A.S. Pri klasi~nih su{ilnih sistemih vla`en zrak razvla`ujemo s kondenzacijo ali pa z delno izmenjavo, kjer pa vselej nastanejo energijske izgube. Pri kondenzacijskih sistemih se pogosto zaradi izhlapevanja nekaterih organskih snovi ter kislin v vla`nem zraku pojavi tudi nevarnost korozije su{ilne opreme, {e posebej pri su{enju nekaterih tropskih lesnih vrst. Zaradi tega so raziskovalci instalirali in preu~evali delovanje su{ilnega sistema, kjer razvla`evanje iz su{ilne komore izstopajo~ega vla`nega zraka poteka v t. i. "ven-turijevi posodi" pri stiku s higroskopnim absorbentom, trietilenglikolom (TEG), v nosilnem polietilenglikolu (PEG) visoke gostote. Uporabljen absorbent ima veliko kapaciteto, temperaturno stabilnost in nizek parni tlak ter je sposoben absorbirati tudi nekatere hlapne organske snovi. V raziskavi so normalnotemperaturno su{ili jelovino (Abies pectinata) in bukovino (Fagus sylvaticaL.), kjer ugotavljajo vpliv uporabe imenovanega absorbenta na kraj{anje su{ilnega postopka ter na kakovost posu{enega lesa. Rezultati ka`ejo, da su{ilna temperatura nima zna~ilnega vpliva na absorpcijske lastnosti uporabljenega sredstva, kar je prednost glede na znane spremenljive lastnosti klasi~nih kondenzacijskih agregatov. Uporaba ni`jih su{ilnih temperatur in ve~anje su{ilne hitrosti z dehidracijo su{ilnega zraka ima precej{nji pomen predvsem pri su{enju lesnih vrst, ki so ob~utljive za su{ilni~na obarvanja. PATOLOGIJA IN ZAŠČITA LESA prof. dr. Franci Pohleven, doc. dr. Marko Petrič ASCHACHER, G.; GRÜNDLINGER, R. Methods to evaluate the ecotoxicologi-cal risks of anti-sapstain preservatives Metode za oceno ekotoksikolo{ke nevarnosti za{~itnih sredstev proti modrenju lesa Holzforschung und Holzverwertung (2000) 52 (2) 32-35 (en., de., 9 ref.) Glive modrivke zaradi estetskega razvrednotenja lesa povzročajo veliko ekonomsko škodo na skladiščih in v gozdu. Za zaščito pred modrenjem se uporabljajo različni fungicidi. Evropska biocidna direktiva je letos že stopila v veljavo, vendar pa še vedno ni jasnih navodil in uveljavljenih metod za ocenjevanje vpliva zaščitenega lesa na okolje. Zato so razvili terensko metodo za določanje eko-toksičnosti vode, s katero so izpirali proti modrenju zaščiteni les. Kot testne organizme so uporabili luminis-centno bakterijo Vibrio fischen, vodno bolho Dophnio mooter zeleno algo Mneriella subcapital. Rezultati so pokazali, da sredstva proti modrenju lahko znatno onesnažijo okolje, kar je možno preprečiti s skladiščenjem lesa pod streho. EDEN, D.; KREBER, B.; CHITTENDEN, C; WAKELING, R. Variable susceptibility of common sap-stain fungi to commercial antisapstain products Razli~na ob~utljivost gliv modrivk na komercialne pripravke proti modrenju Material und Organismen (2000) 33 (1) 1-12 (en., de., fr., 21 ref.) Proti modrenju se uporabljajo številni pripravki, ki pa se v praksi pogosto izkažejo kot neučinkoviti. V laboratorijskih pogojih so s testi dokazali, da so različne vrste gliv modrivk in celo različni izolati iste vrste različno odporni proti posameznim aktivnim substancam v pripravkih. Da bi se v prihodnje izognili nezadostni učinkovitosti pripravkov v praksi, čeprav so le-ti v laboratorijih pokazali dobre rezultate, avtorji predlagajo predhodno testiranje s čim večjim številom vrst gliv modrivk in s čim večjim številom izolatov posamezne vrste. POVR[INSKA OBDELAVA LESA doc. dr. Marko Petri~, Matja` Pavli~, univ. dipl. in`. GARCIA, R.; TRIBOULOT, M.C.; MERLIN, A.; DEGLISE, X. Variation of the viscoelastic properties of wood as a surface finishes substrate Viskoelasti~ne lastnosti lesa kot substrata za povr{inski premaz Wood Science and Technology (2000) 34 (2) 99-107 (en., 27 ref.) Pomembna funkcija povr{inskega premaza je za{~ita lesa pred delovanjem UV svetlobe. Potrebno je upo{teva-ti, da UV `arki delujejo {kodljivo tako na premaz kakor tudi na les pod premazom. V ve~ini primerov so do sedaj raziskovali le barvne spremembe lesa zaradi UV obsevanja. Te spremembe pa so posledica kemi~nih in anatomskih sprememb v lesu. Avtorji ~lanka so ugotavljali vpliv UV `arkov na viskoelasti~ne lastnosti lesa tik pod plastjo povr{inskega premaza. Ugotovili so, da se zaradi UV `arkov prekinejo vezi med ligninskim sistemom in ogljikovimi hidrati, kar povzro~i padec trdote lesa. Po drugi strani pa se v alkidnem transparentnem premazu med staranjem nadaljuje proces premre`enja, ki pove~a krhkost premaza. Sklep je, da moramo premazani les obravnavati kot en sam kompozitni sistem. DEFLORIAN, F. ; ROSSI, S.; BONORA, P. L.; FEDRIZZI L. Advanced Testing Procedures for High Performance Coatings Napredni postopki testiranj visokokva-litetnih povr{inskih premazov Journal of Coatings Technology (2000) 72 (908) 81-87 (en., 14 ref.) Pred za~etkom industrijske uporabe dolo~enega povr{inskega premaza ga moramo vedno preskusiti in ugotoviti, ali izpolnjuje na{e zahteve. V ta namen uporabljamo {tevilne standardizirane in nestandardizirane metode, s katerimi hitro pridemo do dokaj realnih in uporabnih podatkov. Pri razvoju novih sredstev pa je njihovo testiranje {e posebej pomembno. Avtorji ~lanka v ta namen priporo~ajo in opisujejo ve~ laboratorijskih metod (EIS - electrochemical impedance spectroscopy, DSC -differential scaning calorimetry, DMA - dynamic mechanical thermal analysis, FTIR - fourier transform infrared spectroscopy) s katerimi lahko natan~neje pojasnjujemo mehanizme utrjevanja in procese degradacije avtomobilskih premazov. Te metode so pomembne tudi za lesarje, saj so {tevilne metode testiranj lesnih premazov in sistema les-premaz privzete ravno iz avtomobilske industrije. Zbrala: Maja CIMERMAN, univ. dipl. soc.