T r o j a r j e v z b o r n ik 3 8 9 F R A N C E M A R T IN D O L IN A R RAZMERJE MED CERKVENO OBLASTJO OGLEJA IN POSVETNO OBLASTJO CERKVENIH KNEZOV V DANAŠNJEM SLOVENSKEM PROSTORU V SREDNJEM VEKU THE RELATIONSHIP BETWEEN CHURCH AUTHORITY IN AQUILEIA AND SECULAR AUTHORITY OF CHURCH DUKES IN TODAY’S SLOVENIAN TERRITORY IN THE MIDDLE AGES Izvleček Po um iritv i razmer, ki ga je na današnjem slovenskem ozemlju povzročilo prese lje­ vanje narodov, s e j e obnovilo tudi prizadevanje za ponovno oživitev krščanstva in v z p o ­ stavitev cerkvene uprave. S fo rm aln im dogovorom med Salzburgom in Ogle jem leta 796 ter vključitvijo obeh cerkvenih ustanov v velikopotezni načrt Karla Velikega, s ka te r im je Želel vojaško in politično konsolidirati frankovsko državo proti Avarom in M ad ža ro m , se začenja tudi form alno urejanje cerkvene organizacije v slovenskem prostoru , ki je bilo v Veliki meri povezano s kolonizacijo takrat razm erom a redko poseljenega ozem lja . Kolo- n izacijo so v našem prostoru izvajali predvsem veliki zemljiški posestn ik i. M ed večjim i svetnimi zem ljiškim i posestniki so bili zlasti Brežiško - Selški, A ndechs - M eransk i , išnjegorci, Eppensteinci, Babenberžani, Spanheim i in Celjani, od cerkvenih pa oglejski Patriarhi, sa lzburški nadškofje ter f re is inšk i. briksenski in krški škofje. Z m n o g im i pri- Vllegiji, kraljevo zaščito in imuniteto, so si omenjeni cerkveni dosto janstvenik i pridobili °b sežno posest tudi na ozemlju današnje Republike Slovenije. Posestne razm ere so v VcHki meri pogojevale ustanavljanje in širitev cerkvene uprave. V zporedno s kolonizacijo 'lušega ozem lja in širitvijo posesti cerkvenih ustanov na tem ozem lju, se je širila in zgo- stila tudi m reža dušnopastirsk ih postojank. Pri tem ne sm em o pozabiti, d a j e bila C erkev v srednjem veku sestavni del tak ra tne družbe, v kateri sta bili cerkvena in d ržavna oblast Iried seboj dom ala neločljivo prepleteni in sta se kljub občasn im k r izam , m ed seboj d o ­ polnjevali. Poleg škofij so bili večji zemljiški posestniki na našem ozem lju v srednjem У®ки tudi sam ostan i predvsem m eniških redov: benediktinci (Gornji G rad), cistercijani t i č n a , Vetrinj, Kostanjevica) in kartuzijani (Žiče, Jurklošter, Bistra, Pleterje). Ključne besede: cerkvena oblast, posvetna oblast, Oglej, slovenski prostor, srednji vek. ^bstract A fter the appeasem ent o f matters in today's Slovenian territory by the m igration of pe- °Ples, the strive for the revival o f Christianity and the established ot clerical m anagem ent * so restored. By the formal agreement betvveen Salzburg and Aquileia in 7C)6, and the in- ^ Lls;ion o f both church institutions in the grand scheme of Charles the G reat, vvith which he clnted to m il i ta r iIy and p o litically to consolidate the Prankish state against the Avares and Ul*garians, began the formal organization of clerical organization in Slovenian territory. 3 9 0 F r a n c e M a r t in D o l in a r : R a z m e r j e m e d c e r k v e n o o b l a s t j o . This was greatly connected to the colonisation of the scarcely inhabited area at that time. The colonisation in our territory was predominantly executed by the large landowners. Am ong the larger secular landowners, we mention the following of Brežice - Selška. A nde­ chs - Meran. Višnja Gora, Eppstein, Babenberg, Spanheim and Celje, from the clerical the patriarchs of Acjuileia, the archbishops o f Salzburg, and the bishops of Freising, Briksen and Krško. With numerous Privileges and protection by the king. as well as immunity, the abovementioned church dignitaries acquired a large amount o f property also in the area ot today's Republic of Slovenia. The property conditions greatly determ ined the foundation and expansion of the clerical administration. Parallel to the colonisation of our territory and the expansion of property owned by church institutions in this area, a network o f secular posts also followed and grew. We have to keep in mind that Church in the Middle Ages was a component part of society, a time when secular and state authority were completely co-dependent and inseparable and a time when in spite o f occasional crises, the state and church complemented each other. Apart from the dioceses, the larger landowners in our territory in the Middle Ages were also monasteries o f the following Orders: Benedictines (Gornji Grad), Cistercians (Stična, Vetrinj, Kostanjevica) and Carthusians (Žiče, Jurklošter. Bistra, Pleterje). Keywords: church authority, secular authority, Aquileia, Slovenian territory. Middle Ages. T r o j a r j e v z b o r n ik 3 9 1 R A Z M E R J E M E D CERK VEN O OBLASTJO OGLEJA IN PO SVETN O OBLASTJO C E R K VEN IH KN EZO V V D A N A Š N JE M SLO V EN S K E M PROSTORU V S R E D N JE M VEKU Po umiritvi razmer, ki g a je na današnjem slovenskem ozemlju povzročilo preseljevanje narodov, se je obnovilo tudi prizadevanje za ponovno oživitev krščanstva in vzpostavitev cerkvene uprave. Oglejska Cerkev je bila v tem pogledu v formalnopravni prednosti, ker Je celotno ozemlje južno od Donave, na našem ozemlju do Sotle in Kolpe, nekoč že segalo v cerkveno pristojnost oglejskega metropolita (patriarha).1 S prihodom novih narodov na obsežno ozeml je patriarhata so se misijonarji oglejske Cerkve zaradi nepoznavanja jezikov novih narodov na tem ozemlju znašli v veliki zadregi, manjkale pa so j im tudi izkušnje §Iede prilagajanja življenju in načinu razmišljanja l judi, ki so j im želeli oznanjali Kristusov evangelij. Samo z latinščino si misijonarji namreč med ljudmi niso mogli več pomagati. Poleg tega je oglejsko Cerkev močno bremenila Langobardska zasedba Furlanije leta ^68 in predvsem spor z R imom zaradi t.i. »Treh poglavij«, ki sta privedli do razdelitve pa- tr iarhata na dva dela. Ker je patriarh Pavlin I. (556-561) podprl shizmatično nestoriansko f r a n k o , so si Bizancu podrejeni sufragani2 izvolili novega. Rimu zvestega patriarha Janeza I. (606-628). Novi patriarh se je naselil v Gradežu. ki je bil politično pod bizantinskim in kasneje pod beneškim vplivom.3 Od leta 1156 so patriarhi večinoma sploh bivali v Benetkah. Pavlinovi shizmatični nasledniki pa so se leta 628 iz Ogleja preselili v langobardski Krmin (Cormons), leta 737 v Čedad (Cividale) in leta 1238 v Videm (Udine). Oglejski patriarh je lz K rm ina , oziroma Čedada in nato iz Vidma izvajal svojo metropolitansko oblast nad ce- lotnim ostalim ozemljem oglejskega patriarhata. Čeprav s e je shizmatični patriarh leta 700 spravil R imom, je razdelitev patriarhata na dve nadškofiji in posledično na dve metropoliji °stala vse do leta 1751. ko je bil patriarhat v Vidmu ukinjen, namesto njega pa ustanovljeni c,ve nadškofiji, v Vidmu za beneški in v Gorici za habsburški del ukinjenega patriarhata, istočasno so ukinili gradeški patriarhat, naslov patriarha pa prenesli na Benetke.4 Notranji spori, papeževa prepoved oglejskemu patriarhu misijonskega delovanja izven langobardske­ ga ozemlja leta 723 in 731, nepoznavanje jezika ter njihova politična in teološka dejavnost, je sc dolgo hromila misijonsko dejavnost oglejske Cerkve v osrednji slovenski prostor.5 Aktivnejša misijonska vloga na našem ozemlju je pripadla salzburški Cerkvi, ki je kila zasnovana na tradiciji irskega meništva.6 Za misijonsko delo med našimi predniki so se salzburški misijonarji pripravljali na otoku Auua (danes Herreninsel) na Chiem skem jezeru . Po naročilu salzburškega škofa Virgila (746-784) je korni škof Modest (757-763) га izhodišče svojega misijona izbral Gospo Sveto na Koroškem, salzburški misijonarji Pa so svojo dejavnost počasi širili v porečju Drave in Save tudi v naš prostor.7 Uspeh jim 1 Pio P aschin i, Storia del Friuli. Udine3 1975: Arduino C rem onesi. L' Eredita Eureopea del Patriarcato di A quileia , U dine3 I979. 2 Škofje na ozem lju , ki je osta lo podrejeno Benetkam , poleg priobalnih škofij tudi v Istri in jadranskih otokih. 3 A rcid iocesi di G orizia. Ceni storici, v: A rcid iocesi di G orzia - G oriška nadškofija. Annuario - Letopis •991, G orizia 1 9 9 1 ,2 9 -3 2 . 4 Prav tam. 5 Franz Zagiba. Das G eistesleben der Slawen im frühen M ittelalter (A nnales instituti slav ici. 7). W ien 1971. 136. 6 H einz D opsch . G eschichte Salzburgs. Stadt und Land. Band I.. V orgeschichte. A ltertum . M ittelalter. I. Teil. Salzburg2 1983. 7 H ans-D ietrich K ahl, Das Fürstentum Karantanien und die A nfänge seiner C hristianisierung, in: Hans- Dietrich K ahl, S treifzüge durch das M ittelalter des O stalpenraum s. A usgew ählte Abhandlungen (1980 - 2 0 0 7 ). ur. Rajko Bratož - Peter Štih. Ljubljana 2 0 0 8 .8 9 -1 5 1 . 3 9 2 F r a n c e M a r t in D o l in a r : R a z m e r je m ed c e r k v e n o o b l a s t j o . je zagotavljalo prilagajanje navadam ljudstev, ki s o j in i oznanjali evangelij in predvsem poznavanje jezikov, ki so se jih naučili preden so odpotovali na določeno misijonsko področje. Kljub temu Oglej ni bil pripravljen brez nadaljnjega prepustiti svojega ozemlja misijonarjem iz Salzburga. Spore, ki so zaradi tega nastali med salzburškim i in oglejski­ mi misijonarji, naj bi končal prijateljski dogovor med sa lzburškim nadškofom A rnom in oglejskim patriarhom Pavlinom II. leta 796 v Pipinovem taboru. Nadškofa sta določila reko Dravo za mejo med obem a nadškofijama. Vprašanja, ki so po tem odgovoru še ostala odprta , je nato dokončno razrešil Karel Veliki leta 811. S fo rm aln im dogovorom med Sa lzburgom in Ogle jem ter vključitvijo obeh ce rk v e­ nih ustanov v velikopotezni načrt Karla Velikega, s ka te r im je želel vojaško in politično konsolidira ti frankovsko državo proti Avarom in M ad žaro m , se začenja tudi fo rm alno urejanje cerkvene organizacije v slovenskem prostoru , ki je bilo v veliki meri povezano s kolonizacijo takra t razm erom a redko poseljenega ozem lja . Zarad i po litičnih interesov nem ških škofov, se ded išč ina slovanskih učiteljev in blagovestnikov Cirila in M etoda z bogoslužjem v narodnem jez iku v »slovenskem prostoru« ni prijela. N orm alen razvoj cerkvene organizacije so za nekaj časa zavrli m adžarsk i vdori (899 -955) . Poraz M ad ža ­ rov leta 955, njihova ustalitev v Panonski nižini in odločitev za r im sko obliko k rščan ­ stva pod kraljem Štefanom I. Svetim (997-1038),8 so om ogočili nadaljnji razvoj cer­ kvene organizacije tudi na današn jem slovenskem ozem lju . V endar je P rek m u rje ostalo izven meja cesars tva in je bilo zato vključeno v m adžarsko cerkveno upravo (škofije Vesprem, Gyor, Zagreb). V ravn inskem delu osta lega današnjega slovenskega ozemlja je bila a g ra rn a kolonizacija izvedena med 9. in 11. stoletjem, nato pa se je usm erila v za obdelovanje težje hribovite predele.9 Kolonizacijo so v našem prostoru izvajali p red ­ vsem veliki zem ljiški posestn ik i. M ed večjimi svetnim i zem ljišk im i posestn ik i so bili zlasti Brežiško - Selški, A ndechs - M eransk i , Višnjegorci, E ppenste inc i, B abenberža ­ ni, Spanheim i in Celjani, od cerkvenih pa oglejski patr iarh i, sa lzburšk i nadškofje ter fre is inšk i, briksenski in krški škofje. Z m nog im i privilegiji, kraljevo zaščito in im un i­ teto. so si om enjeni cerkveni dosto janstvenik i povečevali svojo posest in tako posredno utrjevali tudi svojo posvetno oblast. Posestne razm ere so v veliki meri pogojevale tudi ustanavljanje in širitev cerkvene uprave. Z em ljiška posest oglejskega patriarha se je v naših krajih raz tezala na M ozirsko pokrajino v Zgornji Savinjski dolin i, nad delom Dolenjske od Č ušperka do Kolpe s K o­ čevjem , Poljanam i in Kašte lom , vzhodno N otranjsko v pasu od Loža do Logatca, nad velik im delom K rasa s Postojno, S enožečam i, P rem om in D evinom , dalje v Vipavski do lin i, G oric i , Z gorn jem Posočju, Tolm inu , v Istri in v Furlan iji .10 Patr iarh S igehard (1068-77) je leta 1077 od cesarja H enrika IV. pridobil grofovstvo s p ravicam i vojvo­ de nad celo tno Furlanijo , Istro in Kranjsko. Njegov naslednik je oblast nad K ranjsko in Istro sicer izgubil, vendar sta v času pa tr ia rha W olfgerja (1204-18) spet prišli pod patriarhovo oblast. Največji te ritoria ln i obseg je imela patriarhova cerkvena država v času patr ia rha B erto lda A ndeškega (1218-51), nato pa se začenja njen zaton. Z objavo civ ilnega in kazenskega zak on ika je skušal patr ia rh M erquard (1365-81) ponovno utr­ diti pa tr iarhovo svetno oblast, ki jo je že začelo slabiti pešanje cesars tva in naraščajoča moč Benetk. Ko s e j e pa tr iarh Ludvik (1412-39) udeležil vojne proti B ene tkam na m a ­ džarsk i stran i, je B eneška repub lika v letih 1418-20 zased la celo tno patriarhovo svetno posest in s tem dokončno zrušila njegovo posvetno oblast. Po neuspešn ih pogajanjih se 8 Gabriel A dridnyi. Beitrüge zur K irchengeschichte Ungarns (Studia H ungarica, 30). M ünchen 1986, 4 - 6 . 9 E ncik lopedija S loven ije, zvezek 5. Ljubljana 1 991 ,205 . 10 Peter Štih . Izvor in začetk i škofijske posesti na današnjem slovenskem ozem lju , v: B laznikov zbornik (ur. M atjaž B izjak). Ljubljana 2 0 0 5 . 10I. T r o j a r j e v z b o r n ik 3 9 3 je pa tr ia rh Ludv ik III. (1439-65) leta 1445 s papeževim dovoljenjem svetnem u g o s p o ­ stvu odrekel." Tudi salzburškemu nadškofu je podpora cesarju prinesla številne privilegije, kraljevo zaščito in imuniteto, obsežno zemljiško posest in svetno oblast. Začetki širjenja in utrjeva­ nja salzburške posesti v slovenskem prostoru sovpadajo z dejavnostjo nadškofa Eberharda П. (1200-1246). S konkordatom v Wormsu med papežem Kalistom II. in kraljem H enri­ kom V. leta 1122. s katerim se je končal dolgoletni spor zaradi investiture. so bili nemški škofje povzdignjeni v državne vazale in izenačeni z državnimi knezi. S tem je bil v Nemčiji omogočen nastanek t.i. duhovnih kneževin, med drugim tudi salzburške. Salzburška du ­ hovna kneževina je v 13. stoletju obsegala približno isto ozemlje, kot ga danes dežela Salz­ burg, salzburška nadškofija pa je seveda presegala meje duhovne kneževine in s e je na jugu raztezala vse do Drava, na vzhodu pa do Sotle in Kolpe. Zemljiško posest so si salzburški nadškofje pridobili tudi izven meja svoje nadškofije, na našem ozemlju na Dravskem polju in v Slovenskih Goricah s središčem na Ptuju, ob spodnji Savi s Sevnico. Rajhenburgom. Brežicami in Pišecami ter med Grosupljem in Dobrepoljem na Kranjskem.1- Svetna oblast salzburškega nadškofa je prenehala s sekularizacijo v Nemčiji leta 1803. Za svojo podporo kralju v času investiturnega boja. je bila z obsežno zemljiško p o ­ sestjo nagrajena tudi freisinška škofija na Bavarskem, ki je bila leta 798 vključena v salzburško metropolijo. Od konca 10. stoletja dalje so si na našem ozemlju od cerkvenih ustanov zagotovili najobsežnejšo posest (okrog 500 k m 2). Obsegala je porečje Poljanske *n Selške Sore, Sorško polje s sedežem v Škofji Loki, na Dolenjskem pa gospostvo Kle- vež, pretežno v dolini Radulje1' in nekaj zemljišč južno od Trsta in v P iranu .14 Podobno je do svoje posesti na današnjem slovenskem ozemlju od začetka 11. stoletja dalje Prišel drugi salzburški sufragan, briksenska škofija na južnem Tirolskem. Leta 977 je Oton II. Podelil briksenskemu škofu obsežen dvor Ribnico na južnem bregu Vrbskega jezera, Henrik pa v dveh darovnicah leta 1004 in 1011 ter Henrik III. leta 1040 blejski grad in obsežno Posest med obema Savama, na levem bregu Save do Tržiške Bistrice, južno pobočje Karavank nied Hrušico in Tržiško Bistrico, vključno z gozdovi na Pokljuki in Mežaklji.15 O bseženo zemljiško posest na naših tleh s i je iz dediščine Brežiško Seliških zagotovi- •a tucli krška škofija , ustanovljena leta 1072 kot »lastniška škofija«16 salzburških nadško­ fov. Številne darovnice s o j i zagotovile posest m ed Pako in zgornjo Dravinjo z Vitanjem, svet pod Bočem z Lem bergom , Obsotelje in Kozjansko (Rogatec, Podčetrtek, Pilštanj. Kozje. K unšperk , Podsreda in Planina), na Kranjskem fevd Lebek nad Litijo. Boštanj ob Savi ter osrednjo dolino M irne z M okronogom .1' Pred koncem srednjega veka so bile torej navedene škofije največji zemljiški posestn i­ ki pri nas. V njihovi posesti je bila približno 1/3 vse zemlje. Svojo zemljiško posest so or­ ganizira le v gospostva deloma pod upravo ministerialov, deloma pa so jo podelili v fevd. E ncik lopedija Slovenije, zvezek 8. Ljubljana 1994, 101. 12 Peter Štih . Izvor in začetk i škofijske posesti na današnjem slovenskem ozem lju , v: B laznikov zbornik (ur. M atjaž Bizjak), Ljubljana 2 0 0 5 ,101: Matjaž Bizjak. R azvoj, uprava in poslovanje frcisinške in briksenske posesti na Kranjskem v srednjem veku. prav tam , 111-124. 13 Peter Štih , Izvor in začetk i. lOl. ^ Darja M ih elič , Srednjeveška posest freisinške škofije v Istri, v: B laznikov zbornik . Ljubljana 2 0 0 5 ,6 1 -7 3 . 15 Peter Štih, Izvor in začetk i, lOl; Matjaž Bizjak. R azvoj, uprava in poslovanje freisinške in briksenske posesti na Kranjskem v srednjem veku. v: B laznikov zbornik, 111 — 124; G iuseppe A lbcrton i, Z ačetki raz­ drobljene briksenske posesti na Kranjskem v 10. in II. stoletju, prav ta m ,4 9 -5 9 . ^6 »L astniška škofija« zato, ker jo je salzburški nadškof ustanovil na svoji posesti (K rka, C h iem see . Sokova. Lavant). N ad šk of je za tako škofijo sam izbral, potrdil in posvetil škofa, ki pa ni bil »ordinarij« v pravem pom enu b esede, am pak le neke vrste nadškofov generalni vikar za d o ločen o ozem lje . Peter Štih , Izvor in začetk i, I0I. 3 9 4 F r a n c e M a r t in D o l in a r : R a z m e r j e m e d c e r k v e n o o b l a s t j o . Nekoliko manjši, vendar nič manj pom em bni zemljiški posestnik so bili samostani t.i. m eniških redov (benediktinci, cistercijani, kartuzijani). Prve benediktinske opatije so nastajale v 11. in 12. stoletju ob robu slovenskega narodnostnega prostora, vendar so m noge od njih s svojo zemljiško posestjo segale tudi na ozemlje današnje Slovenije. Prvi samostan v osrednjem slovenskem prostoru je bila cistercijanska opatija v Stični, usta­ nova oglejskega patriarha Peregrina leta 1136, ki si je s številnimi darovnicam i lokalnih zem ljiškihjposestn ikov zagotovila obsežno posest na Dolenjskem v dolini Temenice in M irne, na Štajerskem, v Suhi krajini, na Notranjskem in na M engeškem polju.18 Isti patriarh je leta 1140 ustanovil benediktinsko opatijo v G ornjem Gradu. Njeno začetno posest sta dotirala plemiča Dyebald de Chagere in njegova žena Truta. Benedik­ tinska posest s e je raztezala v zgornji Savinski dolini, na Kozjanskem, v porečju Drete do Prihove in Loke pri Mozirju ter od razvodja Drete in Boljke do Šentjošta.19 Leta 1142 ustanovljena cisterca v Vetrinju je imela svojo posest na K oroškem (Rož, Ljubelj, zahodno od Vrbskega jezera , na zgornjem K oroškem in pri Št. Vidu na Glini), Štajerskem (D ravsko polje in m ariborska okolica) in Kranjskem (območje K okre s sre ­ d iščem v preddvoru in v Tuhinjski dolini s sred iščem v Sitaliču).20 C isterca v Kosta­ njevici (1234) na desnem bregu Krke od Dobrove ob Krki do Podbočja , na Šentjernej- skem polju ter gospoščin i Klevež in M ehovo.21 V sklop cerkven ih posestn ikov m oram o uvrstiti tudi vse štiri kartuzije na slovenskem ozemlju: Ž iče (1160), ki ji je štajerski mejni g ro f O to k ar V. določil osnovno posest v dolini sv. Janeza bližini Konjic; Jurklo- šter (1170/1208), ki s t a j i kršk i škof H erm an in Leopold VI. B abenberžan zagotovila obsežno posest ob potoku G račn ica ;22 Bistra (1255), ki ji je že ustanovitelj B ernard Spanheim sk i zagotovil posest na obm očju Borovnice in V rhnike, kasnejši dobro tn ik i pa so njeno posest še znatno razšir i l i ;23 in Pleterje (1403), ki ji je celjski g ro f H erm an II. zagotovil posest ob vznožju G orjancev in na Šentjernejskcm polju, kasnejše darovn ice pa so to posest še pom nožile .24 V zporedno s kolonizacijo našega ozem lja in širitvijo posesti ce rkvenih ustanov na tem ozem lju , s e j e širila in zgostila tudi m reža dušnopastirsk ih posto jank. Pri tem ne sm em o pozabiti, d a j e bila C erkev v srednjem veku sestavni del tak ra tne d ružbe , v k a ­ teri sta bili cerkvena in državna oblast med seboj dom ala neločljivo prepleteni in sta se kljub občasn im k r izam , med seboj dopolnjevali. Zarad i pravnega določila , v tem sta si bili enotni tako cerkvena kot c iv ilna oblast, d a j e m ogoče novo župnijo in na višji ravni novo škofijo ustanoviti le, če ima soseska p r im ern o cerkve, bivališče za duhovn ika in zagotovljene zadostne dohodke za p r im erno vzdrževanje d u hovn ika in cerkvenih stavb. Pri zagotavljanju teh pogojev sta vedno sodelovali cerkvena in svetna oblast, do sporov pa je prihajalo, če s i j e ena ali d ruga stran lastila večje pristojnosti, kot s o j i po veljavni zakonodaji pripadale . Razvoj cerkvene uprave je potekal na več nivojih hkrati. Ustanavljanje župnij je bilo po cerkvenem pravu v pristojnosti krajevnega škofa (ordinarija), v našem prim eru torej 18 Jože M linarič, Stiska opatija 1136-1784 , Stična 1995. 19 France M artin D olinar. Ober(n)burg (Gornji Grad), v: G erm ania B enedictina. D ie bened ik tin ischen M ön­ chs- und N onnenklöster in Ö sterreich und Südtirol, Band II1./3, M ünchen 2 0 0 2 ,9 - 3 7 . 20 Jože M linarič, Posest vetrinjskega sam ostana v Preddvoru do 17. stoletja, v: Preddvor v času in prostoru. Zbornik O bčine Preddvor 1999. Preddvor 1 9 9 9 ,6 9 -8 1 . 21 Jože M linarič, Topografija posesti kostanjeviške opatije 12 3 4 -1 7 8 6 . M aribor 1972; isti. K ostanjeviške opatija 1234 - 1786, K ostanjevica na Krki 1987. 22 Jože M linarič, Kartuziji Ž iče in Jurklošter. Ž ička kartuzija ok. 1160-1782 . Jurkloštrska kartuzija ok. 1170-1595 , M aribor 1991. 23 Jože M linarič, Kartuzija Bistra. Ljubljana 2001. 24 Jože M linarič, Kartuzija Pleterje 1403-1 5 9 5 , Pleterje 1982. T r o j a r j e v z b o r n ik 3 9 5 severno od Drave Salzburga in južno od nje Ogleja, oziroma njegovih sufraganov v Tr­ stu in Kopru. Dom nevam o, da so bile prve pražupnije teritorialno zelo obsežne in da so nastale na sedežih nekdanjih misijonskih središč. Zahteva po rednem obisku bogoslužja m prejemanju zakram entov v župnijski cerkvi, je za oddaljene vernike pom enila veliko breme, zlasti pri krstu otroka in pogrebih, za duhovnika pa pri obiskovanju bolnikov in umirajočih. Zato so se ljudje v oddaljenih krajih od središča župnije začeli združevati v soseske in si postavili lastno (podružno) cerkev. Župnikovi duhovni pom očniki (kaplani) so sprva k podružn im cerkvam prihajali občasno, k večjim pogosteje in tako omogočili ve rn ikom , da so lahko nem oteno opravljali svoje verske dolžnosti in dobili ustrezen ver­ ski pouk. Iz nekaterih podružnic so se sčasoma razvili samostojni (župnijski) vikariati s s ta ln im duhovnikom , ki je tako prevzel dom ala vse pristojnosti župnika. Na Slovenskem so pražupnije vsaj od 8. stoletja dalje izpričane v slovenskem Primorju •n Istri,25 od 9. do 11. stoletja so se oblikovale koroške pražupnije,26 v Posočju. Vipavski dolini in na Krasu so nastajale nekako od 11. stoletja dalje,27 do konca 11. stoletja pa je bila m reža pražupnij sklenjena tudi na Kranjskem, Štajerskem in v Prekmurju. Zgostila s e j e zlasti v 12. stoletju, ko s e j e oblikovala večina slovenskih pražupnij.28 Zelja po priročnejši verski oskrbi svojih podložnikov je narekovala pobudo večjih zemljiških gospodov, da so na svoji posesti z lastnimi sredstvi zgradili cerkev za svoje Podložnike in j im zagotovili lastnega duhovnika. Takšna potreba se je pokazala zlasti Pri kolonizaciji odročnejših predelov dežele in tam , kjer priseljenci niso bili vešči jezika domačinov. Tako so nastale t.i. »lastniške cerkve«, ki sprva niso bile vključene v redno cerkveno upravo, to se pravi, da škof ni mogel prosto razpolagati s cerkvijo na posesti zemljiškega gospoda in s tam službujočim duhovnikom . Zato so imeli duhovniki »la­ stniških cerkva« omejene pristojnosti glede jurisdikcije in še to samo nad podložniki tam kajšnjega zemljiškega gospoda. Sčasom a so bile nato tudi lastniške cerkve vključene v m režo redne cerkvene uprave, patronat nad njimi pa so ohranili njihovi ustanovitelji.29 Zaradi velike teritorialne razsežnosti takratnih škofij in zaradi tega otežene komu­ nikacije med škofom ordinarijem in podrejenimi mu župniki, so se od 11. stoletja dalje uveljavili arhidiakonati kot vmesna cerkvenoupravna stopnja med škofijskim središčem in podeželjem.-,0 Vzporedno z razvojem dušnopastirskih postojank (župnij), ki so bile podrejene pri­ stojnemu krajevnemu škofu (ordinariju), so si pristojnosti nad posamezniki župnijami 25 Koper. Piran, Izola. Trst, D ev in , Šmarje pri Kopru. Predloka. Truške. K om en. M iren. Štivan, L očnik . Rihem berk (danes Branik). ^6 G ospa Sveta, O tok, Šm ohor, Beljak (sv. Jakob). R ožek. Št. Jakob v R ožu, Ž ihpolje. Kaplja ob Dravi. Št. Janž v R ožu. T inje. Grabštajn, O tm anje. Št. Rupert. Šmarjeta blizu Telenberka, Št. Jurij na V inogradih, Dobrla vas, Škocijan , Št. Vid v Podjuni, železna Kapla. Šm ihel pri Pliberku. Šm artno pri slovenj Gradcu. V uzenica. 27 Solkan, Biljana, Kanal, V olče. Tolm in. Kobarid. B ovec, Šentviška Gora. C erkno, Kanal. U kve. Žabnica, Bela Peč, Dornberk, V ipava, S lavina. H renovice. ilirska B istrica. Jelšane. 28 Pilštanj (10. stol.). Bela Cerkev. Cerklje na G orenjskem . Ljubljana (sv. Peter in sv. Vid). R ibnica. S em ič. Stara L oka. Šentrupert pri Trebnjem, Murska Sobota (vse 11. stol.). K om enda, Kranj (sv. Kancijan in sv. M artin), M irna Peč. Stari Trg pri L ožu. Podbočje (sv. Križ). Šentjernej. Šm artno pri Litiji.Trebnje, V eleso- vo. B rezno, Braslovče, Gornji Grad. H oče, Jareninski D ol, L ib eliče, L ovrenc na Pohorju, M aribor (sv. Ja­ nez), Nova Cerkev, Gornja R adgona, R ečica ob Savinji. Seln ica ob D ravi. S livn ica pri M ariboru, slovenske K onjice. S večin a , Škale. Prim. E nciklopedija Slovenije. 9. zvezek . Ljubljana 1995. 249; Janez Höflcr. O prvih cerkvah in pražupnijah na Slovenskem . Prolegom ena k h istorični topografiji predjožefinskih župnij. Ljubljana 1986. 29 Pravica patrona je bila, da je izbral in nato škofu predlagal v potrditev duhovnika za župnijo, nad katero je im el patronat. 30 Cerkev na Slovenskem, Celje 1991.66-68. 3 9 6 F r a n c e M a r t in D o l in a r : R a z m e r j e m e d c e r k v e n o o b l a s t j o . pridobili tudi nekateri samostani že om enjenih meniških redov.31 Pri benediktincih in cistercijanih (ne pa tudi pri kartuzijanih , ki j im redovna pravila niso dovoljevala dušno- pastirskega dela na župniji), je navadno že ustanovitelj sam ostanu pridružil ( inkorporiral) tudi župnijo v kraju, kjer je bil sam ostan ustanovljen. Opat sam ostana je tako postal formalnopravni župnik inkorporirane župnije. Bil je dolžan poskrbeti za službujočega duhovnika na župniji in njegovo vzdrževanje, sam ostanu pa so pripadli vsi preostali d o ­ hodki inkorporirane župnije. Ker so potrebe sam ostana, zlasti v času gospodarsk ih kriz in povečanih dajatvah zaradi številnih vojn in obram be proti Turkom naraščale, se je povečevalo tudi število župnij, ki so j ih papeži, škofje ali radodarni patroni župnij izročali sam ostanom . Tako so poleg posesti menihi širili tudi gospodarski in duhovni vpliv na podrejeno prebivalstvo in v določenem trenutku, vsaj na ozemlju oglejskega patriarhata začeli izpodrivati vpliv krajevnega škofa. Tako si je stiška opatija v času od 1256 do 1668 pridobila osem pražupnij na obsežnem območju Dolenjske in Štajerske, iz katerih je kasneje nastalo kar 77 župnij. Posestno in duhovno je tako Stična obvladovala večji del Dolenjske, tisti del Zasavja, ki sodi danes v Ljubljansko nadškofijo ter del Štajerske.32 Kostanjevica s i je v 13. in 14. stoletju pridobila 12 pražupnij na Dolenjskem, Žum berku in na Štajerskem.33 Vetrinjski sam ostan si je na ozemlju današnje Slovenije pridobil župniji Sora in Preddvor, benediktinci v G ornjem Gradu pa 18 župnij v zgornji Savinski dolini, na Kozjanskem in Hoče pri M ariboru .34 Opatija Gornji G rad je skupaj z inkorporiran im i župnijami, razen Hoč, leta 1461 prišla v upravo novoustanovljeni ljubljanski škofiji. Župnije so prevzeli tudi t.i. viteški redovi, križn ik i v Prekm urju in Beli krajini ter maltežani (Melje pri M ariboru , Polzela, Komenda), ne pa tudi t.i. uboštveni redovi (fran­ čiškani, kapucini, m inoriti, dom inikanci) , ki so se pojavili v 13. stoletju. Pri njih težišče ni bilo več na posam eznem sam ostanu, am pak na provinci. Svojo dušnopastirsko delo so opravljali predvsem kot pridigarji in spovedniki v sam ostanski cerkvi in po župnijah, kam or so bili povabljeni. Odgovoriti moramo še na vprašanje, kakšen je bil odnos tistih cerkvenih ustanov, ki so imele svojo zemljiško posest na ozemlju tuje škofije, v našem primeru na ozemlju oglej­ skega patriarhata in salzburške nadškofije. Zdi se, da so salzburški nadškofje ter freisinški in krški škofje spoštovali cerkvene pristojnosti krajevnega škofa in da, razen kar zadeva pravice patronata, niso posegali v pristojnosti krajevnega ordinarija. To je vidno zlasti v času protireformacije, ko je ljubljanski škof Tomaž Hren prosil freisinškega škofa, naj kot zemljiški gospod naredi red na svoji posesti in svoje podložnike vrne h katoliški veri. Ce za salzburškega nadškofa ter freisinškega in krškega škofa velja, da niso posegali v duhovno 31 M išljeni so predvsem benediktinci in cistercijani, ki so bili s svojim delovanjem na različnih področjih odprti v ok o lico , v kateri so d elovali, ne pa tudi kartuzijani, ki so si izbrali napol cenobitsko ob liko ž iv lje­ nja manjših skupnosti. 32 Sv. Peter v Savinjski dolin i (1256), sv. Vid pri Stični (1389), sv. Jurij v D obrniču (1399), sv. Andrej v Beli Cerkvi (I454), sv. Marija v Šmarju pri Ljubljani (1497), sv. Marija v Trebnjem (1657), sv. Andrej v Sori ( 1633), sv. M ihael v M engšu (1668). Iz nekoč Stični podrejenih župnij je nastalo do danes 77 župnij. Prim. Jože M linarič, Stiška opatija 113 6 —1784. v: Stična ob jubilejih 1098 - 1 8 9 8 - 1998, Stična 1 9 9 8 ,4 7 -5 6 . 33 K ostanjevica (1249), sv. Jurij na V ivod in i, sv. M ihael v Žum berku, sv. Peter v G orenjem M okronogu (1331), sv. Rupert na V idm u ob Savi (1331), sv. Nikolaj v S ev n ic i, sv. Peter v Rajhenburgu, sv. Lovrenc v B režicah , sv. Martin v Srom ljah (1753). sv. Marija v D obovi (1765), sv. Janez Krstnik v Kovorju (1333), sv. K riž v Podbočju, sv. Jurij na Č atežu. Prim. Jože M linarič, K ostanjeviška opatija 1231-1786 . K ostanjevica 1987, 3 5 -3 6 . 34 Inkorporirane župnije so bile: Gornji Grad. P ilštanj, Skale. B raslovče in M oče. Iz njih so se od cep ile naslendje župnije: R ečica , Solčava, Ljubno. L uče, R adm irje. M ozirje, Šm artno ob D reti. B očna. O konina. Planina, sv. Peter pod Svetim i G oram i. Podsreda, Podčetrtek. , Šoštanj, sv. Janez na Vilijem vrhu. Prim. France M. D olinar. Ober(n)burg (Gornji Grad). 3 5 -3 6 . T r o j a r j e v z b o r n ik 3 9 7 jurisdikcijo na ozemljih, kjer so imeli svojo posest izven svojih škofij, to ne velja za briksen- skega škofa, ki je uveljavljal pravice ordinarija tudi na ozemlju oglejskega patriarhata, kjer je imel svojo zemljiško posest. Njegove »pravice« na našem ozemlju je zastopal prošt na otoku blejskega jezera. To prilaščanje jurisdikcije na ozemlju, ki cerkvenopravno ni sodilo v briksensko škofijo, je vodilo do številnih sporov med briksenskim škofom in oglejskim Patriarhom, oziroma po ustanovitvi ljubljanske škofije z ljubljanskim škofom. Po za habsburškega vladarja neuspeli vojni z Beneško republiko za Furlanijo, je nova državna meja razdelila ozemlje oglejskega patriarhata na habsburški in beneški del. S e­ dež patriarhata je ostal v beneškem Vidmu. Habsburžani so mejo zaprli tudi zato, da so lahko (sicer neuspešno) izsiljevali Beneško republiko, da bi sedež patriarha izmenjaje zasedla enkra t beneški in drugič habsburški podložnik. Da bi oslabil patriarhovo m oč na habsburškem ozemlju, je cesar 6. decem bra 1461 na habsburškem ozemlju oglejskega Patriarhata ustanovil ljubljansko škofijo. Novi škofiji je dodelil dovolj župnij oglejskega Patriarhata, d a j e bila od patriarha neodvisna, obenem pa na habsburškem ozemlju oh ra ­ nil še dovolj patriarhu podrejenih župnij oglejskega patriarhata, d a j e lahko upravičeval svojo zahtevo po habsburškem podložniku na patriarhovem sedežu v Vidmu. Papež je na reorganizacijo cerkvene uprave v habsburških deželah gledal izključno Pod vidikom notranje prenove Cerkve. Ljubljanski škofiji je želel podrediti celotno oze ­ mlje oglejskega patriarhata na habsburškem ozemlju, vendar je moral končno popustiti cesarjevi volji in 6. septem bra 1462 v celoti potrdil cesarsko ustanovo. V endar razm erom a velika ljubljanska škofija ni imela strnjenega ozem lja okrog šk o ­ fijskega sedeža v Ljubljani. Bila je razdeljena na šest otokov na K ranjskem . Štajerskem •n K oroškem . Zarad i nejasne pravne dikcije us tanovne listine in zapletenega pravnega sis tem a odvisnosti posam ezn ih župnij ( inkorporacija , odvetništvo, patronat), si zgodo- v i n a r j i vse do danes niso povsem edin i, kako in kdaj so nekatere za Oglej in Brixen sporne župnije ljubljanske škofije dejansko prišle pod polno ju risd ikc ijo ljubljanskega škofa .35 Oglejski patr iarh ju ž n o od Drave in salzburški nadškof na K oroškem severno od nje sta se le nerada odrek la župnijam , ki j ih je cesar F riderik III. dodelil ljubljanski škofiji in sta z raz ličn im i pravn im i sredstvi in p ravn im i raz lagam i skušala ljubljanske­ mu škofu vsaj v nekaterih župnijah kratiti pravico ordinarija . Za briksenskega škofa Pa je bila ju r isd ikc ija nad Bledom sporna že pred ustanovitvijo ljubljanske škofije. L ju­ bljanski škofje se na ugovore navedenih (nad)škofov niso ozirali in pri tem uživali vso Podporo r im skega papeža. Ob ustanovitvi ljubljanske škofije je cesar škofovi »menzi« dodelil grad Goričane, be­ nediktinsko opatijo v Gornjem Gradu ter župnije sv. Petra v Ljubljani. Sm artin pri Kranju in Šmihel pri Pliberku. Proštu je pripadla župnija Radovljica, stolnemu kapitlju pa župnije Šentvid nad Ljubljano, Naklo, Svibno, Vodice, Šentjernej in sv. Nikolaj pri Beljaku, vse s podrejenim i v ikaria ti .36 Z imenovanjem Sigm unda Lam berga za ljubljanskega škofa 3 5 Problem so podrobneje proučevali: Josip Turk. O početk ih ljubljanske školije. v: Č asopis za zgodovino in narodopisje, 32 (1937) 7 5 - 1 II: M aks M iklavčič, O zgodovinsk ih tem eljih in razvoju ljubljanske škofije, v: Zbornik razprav T eološke fakultete v Ljubljani. Ljubljana 1962, 7 -31: Lilijana Ž nidaršič G o leč . D u­ hovniki kranjskega dela ljubljanske škofije do tridentinskega koncila (Acta E cclesiastica S loveniae 22). Ljubljana 2 000 . ^6 Od ustanovitve pa praktično do jožefinsk ih reform v 18. stol. je ljubljanska škofija obsegala naslednje župnije: Na Kranjskem: sv. N ikolaj s kaplanijama sv. Jakoba na Starem trgu. sv. E lizabete v m eščanskem špitalu v Ljubljani; sv. Peter v ljubljanskem predmestju z vikariatom a Ig in V rhnika ter kaplanijam a M atere božje v G radišču in sv. Janeza pred šenpeterskim m ostom; Šentvid nad Ljubljano. V odice z vikariatom a Sm lednik in Šm artno pod Šm arno Goro; Šmartin pri Kranju; Naklo; Radovljica s podrejenim i župnijam i B led. M o ­ šnje. G orje, Zasip in vikariati D ovje. Kranjska Gora in Srednja \a s v Bohinju: Sora; Šentjernej in Svibno. 3 9 8 F r a n c e M a r t in D o l in a r : R a z m e r j e m e d c e r k v e n o o b l a s t j o . (6. junij 1463 je papež Pij II. obvestil ljubljanski stolni kapitelj, d a j e potrdil Lambergovo imenovanje za ljubljanskega škofa), je škofija tudi dejansko zaživela. Takšna cerkveno upravna ureditev je nato z manjšimi spremembami ostala več ali manj v veljavi vse do cerkvenih reform Jožefa II. v drugi polovici 18. stoletja, ki so cerkveno upra­ vo tudi v slovenskih deželah prilagodile političnim okrožjem. Škofije so dobile zaokrožen teritorij, »lastniške škofije« salzburškega nadškofa, krška (Celovec), lavantinska (sprva Št. A ndraž, od 1850 Maribor) in sekovska (Gradec) so povečale svoj teritorij, njihovi škofje pa so postali ordinariji svojih škofij. Šele z reformami Jožefa II. v drugi polovici 18. stoletja pa je bilo mogoče dokončno uveljaviti tudi eno temeljnih zahtev tridentinskega koncila 1545— 1563), da je edini ordinarij nad župnijami pristojni rezidencialni (krajevni) škof. Viri in literatura Adriänyi Gabriel, Beiträge zur K irchengeschichte Ungarns (Studia H ungarica, 30), M ün­ chen 1986. Arcidiocesi di Gorzia - G oriška nadškofija. A nnuario - Letopis 1991, G orizia 1991. Blaznikov zbornik , Ljubljana 2005. Cerkev na Slovenskem, Celje 1991. Cremonesi Arduino, L' Ereditä Eureopea del Patriarcato di Aquileia, U dine1 1979. Dolinar France M artin , Ober(n)burg (Gornji Grad), v: G erm an ia Benedictina. Die be- nediktin ischen M önchs- und N onnenklöster in Österreich und Südtirol, Band III./3, M ünchen 2002, 9-37. Dopsch Heinz, Geschichte Salzburgs. Stadt und Land, Band I.,: Vorgeschichte, A ltertum , Mittelalter, I. Teil, Sa lzburg2 1983. Enciklopedija Slovenije, zvezek 5, Ljubljana 1991. Höfler Janez, O prvih cerkvah in pražupnijah na Slovenskem. Prolegom ena k historični topografiji predjožefinskih župnij, Ljubljana 1986. Kahl Hans-Dietrich, Das Fürstentum K arantanien und die A nfänge seiner Chris tian is i­ erung, in: Hans-Dietrich Kahl, Streifzüge durch das Mittelalter des O stalpenraum s. Ausgewählte Abhandlungen (198 2007), ur. Rajko Bratož - Peter Štih, Ljubljana 2008. Miklavčič M aks, O zgodovinskih temeljih in razvoju ljubljanske škofije, v: Z born ik raz­ prav Teološke fakultete v Ljubljani, Ljubljana 1962, 31. M linarič Jože, Stiska opatija 1136-1784, Stična 1995. C esar M aksim ilijan je škofu K rištofu Ravbarju leta 1504 p odelil kaplanijo sv. K lem ena in Fridolina na Bregu v Ljubljani in leta 1507 župnijo sv. Kancijana v Kranju, papež L eon X. pa leta 1518 župnijo Dob z vikariatom Krašnja. Na Kranjskem so na ozem lju ljubljanske škofije delovali še sam ostani m inoritov na današnjem V odnikovem trgu v Ljubljani, avguštincev pri cerkvi sv. M artina pred šp ita lsk im i vrati (na mestu današnje frančiškanske cerkve), kartuzijam v Bistri in Pleterjah ter cistercijanci v K ostanjevici. Na Štajerskem so bile ljubljanski škofiji dodeljene ukinjeni benediktinsk i opatiji utelešene župnije Gornji Grad z vikariati S olčava. Ljubno, R ečica in M ozirje; Škale z vikariati sv. M artin pod Šalekom (sv. M artin Velenje). Šoštanj, sv. Janez na Peči (Šentjanž na V insk i G ori), Šentilj pri Gradiču (Št. 11 j pri Velenju); B raslovče z vikariati Vransko, sv. Pavel pri Voljski (pri Preboldu), G riže in Trbovlje; Pilštanj z vikariati sv. Vid pri P lan in i, sv. Peter pod Svetim i G oram i, Podčetrtek, Podsreda in Žusem . Na K oroškem so bile ljubljanski škofiji na ozem lju oglejskega patriarhata dodeljene župnije sv. M ihaela pri Pliberku z vikariati Šentrupert (M oos). D vor (H o f). Skočidol (G ottesthal), Lipa (L ind) in leta 1533 S ta­ ri trg pri Slovenj Gradcu; na ozem lju salzburške nadškofije pa župnije sv. Nikolaja pri Beljaku z vikariati Pliberk (B leiburg), V ogrče (R inkenberg), G lobasnica (G lobasnitz) in C rna. T r o j a r j e v z b o r n ik 3 9 9 M linarič Jože, Posest vetrinjskega samostana v Preddvoru do 17. stoletja, v: Preddvor v času in prostoru. Z born ik Občine Preddvor 1999, Preddvor 1999, 69-81. M linarič Jože, Topografija posesti kostanjeviške opatije 1234-1786. M aribor 1972. M linarič Jože, Kostanjeviške opatija 1234-1786. Kostanjevica na Krki 1987. M linarič Jože. Kartuziji Žiče in Jurklošter. Žička kartuzija ok. 1160-1782. Jurkloštrska kartuzija ok. 1170-1595, M aribor 1991. Mlinarič Jože, Kartuzija Bistra. Ljubljana 2001. M linarič Jože, Kartuzija Pleterje 1403-1595, Pleterje 1982. Paschini Pio. Storia del Friuli, Udi ne3 1975. Turk Josip, O početkih ljubljanske škofije, v: Časopis za zgodovino in narodopisje. 32 (1937)75-111. Zagiba Franz, Das Geistesleben der Slawen im frühen Mittelalter (Annales instituti sla- vici, 7), Wien 1971. Žnidaršič Goleč Lilijana, D uhovniki kranjskega dela ljubljanske škofije do tridentinskega koncila (Acta Ecclesiastica Sloveniae 22), Ljubljana 2000.