-----272    -----
Materni jezik.
Ko sem zazrla beli dan , Je angelj meni bil poslan, Smehljal se je njegov obraz, Prijazen bil je vsaki čas; In stiskal mene na srce, Prepeval viže presladke In jezik svoj me je učil Preljubi angelj lep in mil. — Al kmal obledel je obraz, In angelj moj je šel nazaj  — Na večni dom, v presvitli raj. Le jezik, ki ga je učil Me nekdaj angelj, lep in mil, Je sporočilo prejšnjih dni, In v njem se angelj mi glasi, Zato ga ljabim in častim, Ga ko svetinjo zdaj slavim, In k sreči Čujem ga povsod, Kjer le živi slovenski rod.
Aforizmi.
Zmaga pomaga do slave, K zmagi pripelje le boj; Nikdar ne boste zmagali Ako vam ljub je pokoj.
Volja »je mati, ki djanje rodi, Vest«ko čuvajka pri zibki bedi.
Kar raste prenizko, obdajajo sence, Avrora pa ljubi visoko drevo ; Toraj bi vriskalo slabo grmovje, Ko bi nagnilo se drevo lep6.
V Beli 19. avgusta 1865.
Luiza Pesjakova.