Št- 52. V Gorici, v torek dne 28. junija 1904. Tečaj XXXIV. Iihaja dvakrat na teden, ii ,>oer v sredo in i ob o to ob 11. uri predpcldne ter stane z izrednim prilogami ter s .Kažipotom« -ob novem letu vred po poŠti prejeraana ali-v Gorioi na dom poSiljana: Vae leto.......13 K 20 h. ali gld. «60 pol leta-. ....... 6 , 60 , , . 3-30 četrt leta.......S, 40,, , f 70 Posamične številke stanejo 10 vin. Naročnino sprejema npravniJtvo, r .Gospouki alipj J tv. 7. v Gorici v »Goriški Tiskarni* A. GabrSček vsak dan od 8. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa Oj 9. do 12. are. Na naročila brei dopoalane naro8nire te ne oziramo. Oglaal la aaalaalaa se račonijo po petjt-vrstan So tiskano 1-trat 8 fcr.,l-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsa! a vrsta. Večkrat po pogodbi. — Večjo črke po "prostora *' -— Reklame in spisi v uredniškem dela 15 kr. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo »sako odgovornost »VBDzr omiko, Svobodo in napredek L Dr K. L vrte Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici fit. 7 v Gorioi v I. nadstr Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in- praznikih od 9. do 12. dop. BpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici St, 7. v I. nadstr. na Sevo v tiskarni. Naročnino in oglase Je plačat« loče Uorlca. »opisi m.: se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se poSiljajo le npravnlStvu. »PRIMOREC" Izhaja neodvisno od «8o5e» vsak petek in stane vse leto 3 K *Q h ali gld. 1-60. «SoBa» ta .Frimoreo. se prodajata v Gorioi v to-bakarni Sohwarz v Šolski ulioi *u Jellersitz v Nunski ulici; — v Trstu t tobakami Lavrenčič na trgu della Caserme. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gortci. Telefon it. 83. »Gor. Tiskarnac A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. Riemanjsko vprašanje. Jedno izmed prav važnih slovenskih vpralanj je brez dvoma riemanjsko. Naravnost občudovanja 80 vredni priprosti Rie-manjci, ki se borijo tako samozavestno, tako prepričano, tako navdušeno in tako dosledno za svobodo vesti, za svobodo vero-izpovedanja in pa proti izkoriščanju in iz-mozgovanju od strani katoliških župnikov, oprtih na raoč politiške oblasti. Malo prijateljev imajo Ricmanjci, pa dosti nasprotnikov. Gotovo je, da vsak posten Slovenec sočustvuje t njimi, gotovo je pa tudi, da jih blatijo naši klerikalni listi ter da stojijo na takem stališču, kakor tržiški škof Nagi pa vlada, ki hočeta pokoriti Ricroanjce ter jih pahniti nazaj v sužnjost dolinske duhovščine. Včasih smo culi še precej lepe glasove o Ricmanjih iz Trsta,,ali le-ti so utihnili, in čo bi Slovenci ne imeli naprednega časopisja z dnevnikom, bi se najbrže sploh nič več ne čuto o Ricmanjih. Žalostno je to, ali tako je. V ,Slov. Narodu1 je izšla vrsta člankov, v katerem se opisuje z nova riemanjsko cerkveno vprašanje, kjer pa je povedano tudi še marsikaj, kar poprej ni bilo znano. Ker so ti članki velezanimivi in ker smo bili opozorjeni na nje tudi naravnost iz Ricmanj, podajemo tu iz njih nekoliko posnetka. V Ricmanjih že 18 mesecev ni bil krSčen noben olrok, ni bil nihče cerkveno pokopan in nobene cerkvene poroke ni bilo. Riemanjsko cerkveno vprašanje je §e vedno nerešeno. Sicer imamo zakone, ki določajo vsakemu versko svobodo — ali kaj takega ni za slovenskega kmeta 1 Slovenski kmet mora molčati pa plačevati in ostati v veri, kakor hoče škof pa vlada. Če bi živel Jožef II., potem bi že bilo prav, ali Jožefov H. je malo v zgodovini. Pod njim je bila ustanovljena za Ricmanje samostalna duhovnija, in Ce bi S'o po prave'*, bi morali imeti v Ricmanjih že davno sv>jo župnijo; tako pa imajo ve dno le še kaplanijo ter spadajo pod dolinsko župnijo. Seveda to nese, in stola-kov, takorekoč darovanih, niso bili pri volji pustiti dolinski župnik*. Dolinska duhovnika sta prijemala iz R;cmanj po 450—500 gld., za to pa je opravi! dolinski župnik eno mašo na leto, kaplan pa kakih sedem ali pa še toliko ne. Drugih opravil nista imela v Ricmanjih, Če niso imeli v Ricmanjih kaplana, je opr Hal ta posel kaptei, h Roršta, katerega je bilo treba seveda oškodovati. Če so pa hoteli imeti ob nedeljah in praznikih maso, potem so morali v Trst po kakega duhovnika, ki seveda tudi ni prišel zastonj. Tako so plačevali včasih 4 duhovnike, imeli pa niso nobenega. Če so ga imeli, so morali prispevati k njegovi plati, poleg tega pa plačevati tudi duhovščino v Dolini. — Cerkveno premoženje riemanjsko so upravljali župniki iz Doline, in sicer tako, da je tega premoženja na papirju 40.000 K, v resnici pa ga ni niti 20.000 K. Vrhu vsega ! drugega so bili ti duhovniki neljubeznivi z Rcmanjci, prijazno lice so imeli zanje le ob času trgatve J — Če je kdo potreboval izpisek iz cerkvenih knjig, je moral po ta izpisek najprej k domačemu kaplanu, potem pa v Dolino, eno uro daleč, kjer je župnik prepisat izpisek, djal nanj kolek, za kar je bilo treba šteti 50 krajcarjev takse. Koliko časa se je izgubilo tako I Opctovano in opetovano so prosili Ricmanjci, naj se odpravijo taki neznosni odnošaji, prosili so in prosili, ali vse je bilo zaman. Ko je umrl leta 1899. župnik v Dolini, Ivan Vari, so se obrnili takoj zopet do tržaškega ordinarijata in do na* mestnišlva za pomoč, da bi se Ricmanje končno otreslo Doline ter dobilo svojo župnijo. Kaplanije Boršt, Uoljuncc, Klanec in Podgorje so se jim pridružile. Ranjkemu škofu Šterku so vse razložili ustmeno. Na to so pripoznali na ordinarijalu pa tudi nana-mestništvu, da Ricmanjci po krivici plačujejo dolinsko duhovščino. Obljubljali so marsikaj, razpisali župnijo v Dolini z dodatkom, da jo lahko vsaki čas razdelijo, ali to je bilo le navidezno, kajti poiskali so župnika, o katerem so sodili, da užene Ricmanjce v stari tir. Instalirali so novega župnika Zupana na vse stare .pravice" dolinske župnije. Potem šele so sklicali v Dolino neko komisijo glede ustanovljenja novih župnij v Ricmanjih in že navedenih treh sosednih krajih. Povabili so srenjske poglavarje in druge veljavne može. Okoli 100 j*h je bilo. To je bilo imenitno zborovanje! Okrajni glavar Schaffenhauer je z drugo gospodo računal po zemljevidu dve uri, kako daleč je od Doline do Boljunca, dasi mora vedeti, da je le $0 minut. Navzoč je bil tudi novi župnik Zupan, ki je pa lepo molčal. Koncem konca je povedal glavar, da bodo morali Ricmanjci še nadalje plačevati dolinsko duhovščino, dokler se ne reši vprašanje" o novih nameravanih župnijah. Navzoči so hitro spoznali, kako jih hočejo spraviti na led, češ, sedaj začno plačevati in s časom se pozabi na nove župnije, pa ostane vse lepo pri starem. Ali kmetje so rekli soglasno: Ne bomo jih več plačevali. Glavar pa jim je na to prav prijazno zapretil z žandarji in vojaki 1 Možje so zakriknili, in glavar je šel bled v sosedno sobo. Zraven tega so jim prečitali neki odlok tržaškega ordinarijata, da ni nobenega vzroka za ustanovitev novih župnij v Ricmanjih, Borštu in Boljuncu, marveč le za Klanec in Podgorje, Prve tri pač nesejo dosti Dolini, zato jih niso hoteli izpustiti. Ker se je še po drugem šikaniranju pokazalo, da jih imajo v Trstu le za norca, so končno sklenili možje, da ne odnehajo na nikak način, in končno so se obrnili na škofijski grško-katoliški ordinarijat v Križcvcih na Hrvatskem za izstop iz latinskega na grško-katoliški obred. Od tam je došel odgovor, da se storijo primerni koraki v uresničenje opravičenih Želja. Radi tega so prijavili prve dni meseca avgusta leta 1900. vsi prebivalci Ricmanj okr. glavarstvu . Kopru svoj izstop iz katoliške cerkve latinskega obreda in pristop grško-katoliškemu obredu. Okr. glavarstvo je sprejelo to na znanje ter obvestilo o tem ordinarijat in dolinskega župnika. Prepis je dobil tudi župan s pristav-kom, naj naznani svoječasno, kadar bodo sprejeti v grško-katoliški obred. Čez leto dnij pa je namestništvo v Trstu razveljavilo ta odiok, češ, da se je okr. glavarstvo zmotilo! — Med tem pa je začelo vohunenje in poizvedovanje po tajnih selih in orožnikih, tudi župnik Zupan je igral policaja, iz ordinarijata pod vodstvom Nemca Nagla pa so se pošiljale v svet gorostasne zvijačnosti in laži. LsgH so ceSo, da so Ricmanjci inzultirali ranjkega škofa Šterka! Šterk je bil radi verske zadeve trikrat v Ricmanjih. Vsakikrat so ga sprejeli spoštljivo ter se pogovarjali ž njim po domače, Škof Šterk je pripoznal, da imajo Ricmanjci prav. Škof je povedal rned drugim, da se je obrnil na grško-kclu M ordinarijat v Križevcih za pojasnila v tej zadevi. Rekel je tudi, naj odstopijo od te nakane, da pojde on osebno na Dunaj izpo-slovat pri ministerstvu ustanovitev nove župnije in odpravit stare krivice. Kmalu potem je prišel v Ricmanje okr. glavar ter povedal, da se more ustanoviti nova župnija, samo za plačo novih župnikov bodo morali sami skrbeti, kajti pogoj za ustanovitev je ta, da se odpovedo prispevku iz verskega zaklada, kateri bi šel na dobro duhovnikom v Dolini. Tu se je pokazalo, da je hotelo naredili namestništvo dobro kupčijo. Okoli 1000 goldinarjev iz verskega zaklada za kaplanije bi morali odstopiti vladi, ta bi plačala v Dolino kakih 300 gol d., drugo bi ostalo njej 1 — Dne 30. sept. 1900. je bil akof Šterk zopet v Ricmanjih. Povedal je v cerkvi, da je bil na Dunaju in da je izposloval ustanovitev nove župnije v Ricmanjih, Klancu in Podgorju h. Zato naj bi umaknili svojo prijavo o izstopu. Župan je dobil tudi odlok ministerstva, v katerem je bilo rečeno, daje dovolilo ministerstvo v principu ustanovitev nove župnije, ali namestništvo je tu začelo zopet nagajati. Zahtevalo je pogajanje z župnikom in Gračani radi žel. postaje v Herpeljah, ki naj bi se priključila novi župniji v Klancu, dasi je bilo jasno, da župnik gračanski ne dovoli kar tako, da bi se kosala njegova župnija! Ricmanjci so zahtevali za čas, da se njihovo vprašanje končno, reši, provizorično stanje, ter so izjavili, da ne pripoznavajo dolinskih duhovnikov kratkoraalo ne. Seveda se jim zopet ni ugodilo. Novi župnik' pa je začel delati zmešnjave. Ko je bil napovedan romarski shod o sv. Juriju 1900., so bili izdani trije službeni redi, enega je izdal domači kaplan, drugega dolinski župnik, tretjega dolinski kaplan. Ko je prišel dolinski kaplan v Ricmanje, se je grdo obnašal ter zabavljal Ricraanjcem, da ga je v neki krčmi gospodinja z metlo pognala čez prag... Oglasil pa se je bil končno v Ricmanjih tudi sam dolinski župnik. Prišel je po denarl Poprej Islandski ribič. ! Pierre Loti. Roman. Iz francoščine prevel Fran Št ur m. (Dalje) In nad vsem tem plpva dih pobožnosti; ostanek prejšnjih Časov, neko spoštovanje do starodavnih obredov, Čudežno zaupanje v varstvo brezmadežne Device. Tik poleg krčme cerkev, temna vrata na ste-žaj odprta, ob vhodu in po stopnicah še polno zelenja... Kadilo je dišalo, sveče se brlele v temi, in po stenah in obokih vse polno zaobljubnih tablic. Ob strani ljubečih deklic zaročenke ponesrečenih mornarjev, vdove utopljencev, ki so prišle sem v mrtvašnico v dolgih črnih oblekah in v majhnih, gladkih avbah; tiho, pobešenih očij stoje sredi tega kipečega življenja kakor temna grožnja. In tam Čisto blizu šumi in kipi morje, silno morje, ta velika rediteljica in velika uni-Čevalka krepkih ribičev, šumi in kipi, zahtevajo svoj delež tega praznika... Vse to je napravilo na Marjetico nejasen vtis; bila je sicer na zunaj nekako veselo vznemirjena, v resnici pa se jej je krčilo srce, in čutila je, kako jo obhaja neka tesnoba pri misli, da bo morala ostati za vedno v tom kraju, Izprehajala se je po trgu, kjer se je igralo in plesalo po vrveh, in prijateljice so jej kazale na levo in desno mladeniče iz Paimpola in Plou* bazlaneca. Pred pevsko budo je stala gruča »Island-cevi, obrnjenih s hrbti proti deklicam. Gaud jo osup- nila, ko je zagledala med njimi velikansko postavo, z| nenavadno širokimi ramami, in rekla je jednostavno, ne brez lahke ironije : No, ta pa ni ravno majhen! V resnici pa je tičala pod temi besedami misel: Ona, ki vzame tega širokoplečnika za moža, bo tesno izhajala s svojim prostorom! Obrnil se je, .ter jo pomeril s hitrim pogledom od nog do glave, kakor bi hotel reči: Kdo je ta deklica, da je nisem še nikdar videl, pokrita z navadno avbo kakor druge Paimpole-čanke, pa vendar tako gosposka? Potem pa je pobegi oči, kakor bi je ne hotel spravljati v zadrego, in zdelo se je, da se je zopet zatopil v petje. Od njegove glave so se videli samo še črni lasje, ki so bili zelo dolgi in zadaj na tilniku močno skodrani. Poprej je izpraševala meni nič tebi nič imena vseh drugih mornarjev, a sedaj se ni upala tega storiti. Ta lep obraz, ki ga je komaj dobro videla, ta ponosen, nekoliko plašen pogled, te rjave, nalahno rumene trepalnice, ki so se hitro zapirale in odpirale nad njegovimi modrimi očmi, — vse to je napravilo nanjo vtis ter je nekako oplašilo. In to je bil »mladi Gaos«, o katerem je toliko cula pri Moanovih kot o dobrem prijatelju Silvestro-vem; na večer istega praznika ga je srečala, ko je šla s svojim očetom. Izprehajala sta se s Silvestrom roko v roki; ustavili so se ter se pozdravili... ... Tega malega Silvestra se je bila navadila smatrati nokako za svojega brata. Kr', oddaljena sorod- nika sta se vedno tikala; — res, izprva je nekoliko pomišljala, bi H tikala tega odrastlega, sedemnajstletnega mladenča, ki je že nosil črno brado; toda ko je videla, da so ostale njegove otroške, ljubeznive oči vedr»~ jednake, se ga je kmalu navadila, kakor bi bila že od nekdaj brez prestanka občevala ž njim. Kadar je prišel v Paimpol, ga je pridržala do večerje ; to ni imelo nikakih posledic, in Silvester je jedel vselej s slastjo, kajti doma c<* mu ni godilo bog ve kako dobro... ... Pravzaprav ni bil Jan nič kaj uljuden, ko ga je videla prvič, — za vogalom ozke, temne ulice, zakrite z zelenim vejevjem. Privzdignil je samo hladno, skoro ponosno klobuk — to je bilo vse. Potem jo je pomeril hitro z istim bistrim pogledora ter obrnil oči v drugo stran, kakor da je nezadovoljen, da jo je srečal in kakor bi se ?nu nekam mudilo. Močen zahoden veter, ki se je bil dvignil med procesijo, je raztrosil po cesti zelene veje ter napodil na nebo črnih oblakov... Marjetica se je spominjala v svojih sanjarijah čisto dobro vseh podrobnosti]": tiste črne noči, ki je padla na večer onega praznika nad Paimpol; tistih belih, z rožami posejanih zastav, ki so vihrale v vetru ob visokih zidovih; gruč glasnih »Islandcev«, ki so bežali pred bližajočim se dežjem pod strehe — vsega tega se je jasno spominjala, pred vsem pa onega velikana, ki je stal pred njo s stran obrnjeno glavo in dolgočasnim obrazom, kakor da mu ni prav, da jo je srečal... Kako globoka izprememba se je izvršila v njej od onega časa!... Karol praščiK, pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Komu št. 8. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birmance, torte i. t. d. Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naroČila ter obljublja solidn. postrežbo po jako zmernih cenah. teeeesee ¦••••••••a Andrej Fajt | pekovski mojster j v Birici CarsB Franc, Gitts. št 2. ' | tžlijalka V isti ulici št. 20. Sprejema naroČila vsakovrstnega ! peciva, tudi najfinejega, za nove ] maše in godove, kolače za bir- i mance, poroke itd. Vsa naročila \ izvršuje točno in natančno po želji ( naročnikov. Ima tudi na prodaj različne moke, j fino pecivo, fina vina in likerje ; I po zmernih cenah, t Za veliko noč priporoča goriške i * pincd, potice Itd. leseooeseeeoeioaeoeei »Goriška ljudska posojilnica" vpisana zadruga z omejenim jamstvom. Načalstvo in nadzorstvo je sklenilo v skupni seji dne 28. nov. 1902. tako: Hranilne vloge se obrestujejo po 4%%. Stalne vloga od 10.000 kron dalje z odpovedjo i leta po dogovoru. Rentni davek plačuje pos. sama. Posojila: na vknjižbe po 57,%, na varščino ali zastavo 6%, na menice 6%. Glavni deleži koncem leta 5'/*%. Stanje 31. dec. 1903. (v kronah): Članov 1777 z deleži K == 123.644. —Hranilne vloge 1,416.573 66. — Posojila 1,471.650*42 — Vrednost hiš 162.16293 (v resnici so vredne več). — Reser vn» zalog 70.12585. Hranilne vloge se sprejemajo od vsakogar. Telefon 5t 79. Prva koncesljonirana delavnica z motornim obratom za fino mehaniko, fiziko, matematiko, optiko, fino brušenje in poliranje itd. Vpeljava strelovodov, brzojavov, hiSnih telefonov, plina in vode. Poprave se IzvrSuJeJo hitro in po ceni. iMPOlMUiEfitfl Gorica, za vojašnico. Preclzijska delavnica predmetov za merjenje. Bogata zaloga raznih predmetov za razsvetljavo za plfnoro In električno Inč. Posamezni deli za električno, plinovo vodno in parno vpeljavo. Pumpe, železne in kovinske cevi. Zaloga mesarskega o odja, kuhi jskili nožev, brivskih britev, Skarij ild. ItazpoSiljntev na deželo se IzvrSi hitro In -— po ceni. — Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovtBtnejSIh kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na jdeživetje in nmrt z zmanjBujočiml I se vplačili. Vsak dlan ima po preteku petih let I pravico do dividende. 9»^ vzajemno zavarovalna banka v Pragi. Rezervni fondi: 25,000.000 K. Izplačane odikodnlne In kapltallje: 75.000.000 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naSe države z v««>skaxl atevRMko-n»ra4B0 uprava. Vtn pojnunll« daj«i Genaraini zestop v Ljubljani, čegar pisarne so v lastnej banžosj hiši Gospodskilt ulicah štev. te. Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim Škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in naj-kulantneje. Uživa najboljši aloves, koder posluje. Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokoristne namene. Zatiteuajte pri nakupu Schicht-ovo štedilno milo ^^¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦i ¦* 7namlrn .IELF M" -«* z znamko „JELEI1". -%|§ Ono je .L•-* zajamčeno čisto -"feH in brez vseke škodljive primesi. Pere izvrstno. Kdor hoče dobiti zares jamčeno pristno, perilu neškodljivo milo naj dobro pazi da bo imel vs&k komad ime „SCHICHT" in varstveno znamko ,,JELEN . Georg Schicht Aussig a. E. - Največja tovarna te vrste na evropejskem ozemlju! Zastopnik: Umberto Bozzini - Gorica, Stolna ulica št 9. Dobiua se pousod! 9 m m Slovenska pivovarna G. Auerjevi dediči v Ljubljani, ============== Wolfove ulice št 12 ===== priporoča svoje izborno marčno in na bavarski način varjeno pivo v sodčkih in zabojih. Zaloge na Movem i t MMn na Gorišta, naflalje t Iflriji, Kranju, Metli, v Dolrepljali, t Polhovemgraflcu in na Ip na Kranjskem. Ma je lila v letošnjem letn ofllovana v Parizu za razstavljeno marčno in na torti način varjeno pivo z najvišjim darilom jjand nrir, z zlato Maji in no iiipion Svoji k svojim!!