123. Jtntlta. V ■NMJH% 1 MV, m* JHIJI BRi xhii. ino. .Slovenski Narod* vdja v L|aM|aBl na dom dostavljen: ćelo teto naprej • . . . K 24*— pol leta „ . . • . . 12-— jcetrt leta w , . . . . 6'— toa mesec m • • « • » 2*— t npravništvn prejemaa: ćelo leto naprej . . . . K 22-— Pol leta . • . • . # U<— četrt leta . • . . . . 550 na mesec . . .... 1*90 Dopisi im) se frankirajo. Rokopiti se ne vn&Jo. ĐrednUtro: banova ulica št 5 (v priman Irro.) UUI— M. M. teeriti veljajo: peterostopna petit wsU za enkrat po 16 vin^ za dvakrat po 14 vin„ z* trikrat ali večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vio. Poslano vrsta 30 vio. Pri va/jih insercijah po dogovora. UpravmiStvu naj se požiljajo marođline, reklamacije, taterati Ud, to je administrativne stvari —— Faaaaiaiaia štmvUkm vttja t# vtaarfev. -^———-Na peaaMaa mm Mi bfez istodobae vpoaUtve naročatee at m odaa. •Slovenski Narod" Ttlja 90 po*tf> sa Avstro-Ogrsko: j za Nemcljo: eelo leto skupaj naprej . K 25*— I ćelo leto naprc] . . , K 30--*. cetrMeU Z Z ' *. 1 lfr50 I " A01«*11« ta v*« dnige dežele: na mesec m m . . . 230 ■ cdo leto oapre] . . . . K 35.— Vprasanjem glede Imeratov se naj priloži z* odgovor dopisnica ali znamka. gpwMlio (spodaj, droriiče lefo), EaialloTa mlica *t I, talalf ŠL «. 0 razmerah pri naših so-dištih. Kakor je našim čitateljem zna-tio, vrši se med ljubljanskim! c. kr. sodisči — na eni strani in slov. no-tarji boj zaradi slovenskih zazna-mov stroškov in slovenskih poročil v zadevah, kjer poslujejo notarji kot sodni komisarji s slovenskimi stran-kami. Navaden človek bi mislil. da so slovenski notarji brez razlike na strankarsko stališče edini v odporu proti zahtevam zgoraj imenovanih sodnih činiteljev. Zalibog, da temu ni tako. Kaxor kažejo razni članki in drev-e novice zadnjega časa v ^Sl. Narodu*« in »Slovencu«, so si notarji i 1 ^aslugi klerikalnega no:arja Ma-tej^ Hafnerja v laseh. Po zaslugi tega gospoda in S. L. S. se daje temu važ-remu vprašanju značaj konkurenčne borbe za kruh. Kaj takšnega storiti so sposobni le klerikalci. — oni »Slo-venčevi« prijatelji, h katerim spada tuđi Matej Hafner. To je nov dokaz, da so klerikalci breznarodni inter-nacijonalci in družba, brez vsakega narodnega čuta in ponosa, katere takozvano narodno đelo so samo lepe oesede, pesem v oči Širši masi. Gospod dr. J. K„ ki pripadate tej stranki in pišete v »Slovencu« o je-zikovnem pravu, berite enkrat inter muros svojim somišljenikom, prav posebno pa »Siovenčevemu« prijatelju in c. kr. notarju Mateju Hainerju privatisimum 0 pravici slovenskega jezika v uradih, zlasti pa pri sodi-ščih. Morda jih prepričate in ojuna-čite. Sicer pa je bob v steno, o tem še Tiadalje razpravljati. Kar pa nam sili spregovoriti v tej sodnonotarski in mednotarski zadevi, je notica v »Slovencu« z dne 23. maja 1914. pod za-giavjem »Grda konkurenca«. Ovreči očitke v tcj notici, je stvar prizadetih notarjev. A kar nas ogorča in na-polnjuje s studom. je odstavek v tej notici, ki je nemara potekla iz Haf-nerieve kovačnice in ki se glasi tako-le: »Će je »Slov. Narod« prelen, da bi se prepričal o lažeh, ki jih troši na sodišču. kjer so akti na vpogled. pa lahko koga posije v naše uredništvo, kjer borao pokazali opravilne ste-vilke, kier je tema velikima naprednima glavama (to sta notarja HuJo-vernik in Plantan) skočilo napredno slovensko srce v hlače!« Ne vemo, če ne bo, ali pa je že »SlovenČevemu« piscu žal tega stavka. Morda se mu ježijo že lasje, ker se zaveda, kaj je izdal in kaj je sto-ril. Nič manj in nič več, kakor pri-znal je, da imajo —* klerikalci pri ljubljanskih sodiščih svojle zaupnike, katerim so na razpolago vsi spisi, da jih lahko vporabljajo v svoje stran-karske namene. Kdo so ti zaupniki tega ne borno danes raziskovali, to tem manj, ker je to stvar visje justič-ne uprave, konstatiramo le suho dej-stvo, da »Slovenec« priznava, da ima njegov »prijatelj« pri ljubljanskih sodiščih »zaunnike«. katerim niti zade-ve privatnih strank nišo svete. Ni še dolgo temu, kar smo v našem listu (glej št. 114. od 20. maja 1914.) »Slovenčevemu* prijatelju g. Mateju Hafnerju, predsedniku gosp. Elsnerju in predstojniku Sturmu klicali v spomin zakonite določbe glede uradnega jezika — a zopet smo primorani danes storiti isto, to je vzbu-diti njihove justične spomine.Gospod-fe, ali so vam znani predpisi pravo-sodnega civilnega in sodnega opra-\i!nega reda o porabi in vpogledu sodnih aktov? — Ali so vam znani naslcdki. ako se kršijo ti postavni predpisi? Dvomimo. Drugače bi si pač premislil pisec notice »Grda konkurenca« poslati one podatke »Slovencu«. — Da dotične predpise zopet enkrat proučite, kličemo vam v spominu §§ 21^., 219. civ. pravd. redu, §§ 282.—288. sod. oprav. reda, prav posebno pa § 288. tega reda in § 219. civ. pravd. reda. zlasti one stavke teh paragrafov*. ki govore o izročitvi in vpogledu sodnih spisov po tretjih osebah, in ki zapovedujejo, da se tretjim osebam srne vpogled dovoliti le od strani »predstoinlkov« pod gotovim! predpogoji. Kdor krši te določbe. zapade disciplinarni kazni ^zakon od 21. maja 186V. št. 46. drž. zak. in §§ 63.—72. opr: v. sodne oblasti.) C. kr. notarji vseh nar dnosti in političnih strank pa iz notice »Grda konkurenca * lahko sklepaju, da so pri ljubljanskih sodiščih gotovim Iju-dem poljubno sodni spisi na razpolago ter da $0 notarji pod kontrolo ne samo predsednika Elsnerja in predstojnika Sturma, ampak tuđi >Slo-venčevega« prijatelja Mateja Haf-nerja in S. L. S. In vzpričo tega si upajo gotovi ljudje še govoriti v grdi konkurenci! Ekscelenca Pitreich, tukaj imate priliko — pokazati svojo nadzoro-valno moč in napraviti red. Pustite pri miru slov. uradovanje in pokažite, da ste nepristranski zaščitnik reda in nepristranske pravice. Prvi proračunski provizorij s pomočjo § W. Dne 4. junija se sestane konfe-renca češKih in nemških poslancev s Češkega. Pričakovati je, da v tej konferenci ne bo prišlo do sporazuma in da se vsled dejstva, da češki deželni zbor ne bo mogel funkciioni-rati, tuđi državni zbor ne bo mogel sestati. Ker pa poteče 30. junija proračunski provizorij, se bo zgodilo prvič, odkar imamo ustavo, da bo proračunski provizorij stopil v ve-ljavo s pomočjo § 14., ne da bi bil prej proračun predložen poslanski zbornici. Kakor se zatrjuje. bo izdala vlada obenem nacrt izdatkov in pre-jemkov. _________ Hrvatski sabor. Hrvatskemu saboru je bil predložen proračun za čas od 1. julija 1914 do 30. junija 1915. Za samoupravo kraljestva je treba 34,295.895 kron, razdeljenih na 6 poglavij, in sicer za sabor 224.800 K, za bana 81.600 K, za notranje zadeve 13,254.274 K, za nauk 8,667.090 K, za justico 7.829.772 K in za novi oddelek za narodno gospodarstvo 4,238.359 kron. Pokritje teh stroškov se izvrši iz lastnih dohodkov posameznih od-delkov v znesku 1,795.895 K in iz tangente 32,500.000 K. Peticijski od-sek sabora je sklenil staviti sledeči predlog: Sabor SKleni pozvati dežel-no vlado, da stori vse, da se v smislu zakona kar najstrožje postopa proti vsem onim, ki so odgovorni za polom hranilnice v Karlovcu. Itaiijanski poslanec Barziiai 0 Italiji in trozvezi. Iralijanski poslanec Barziiai je priobcil te dni članek o stališču Italije v trozvezi. V tem članku pravi, da italijansKi demokrati ne mislijo dela-ti Avstriji sovražne politike, marveć hočejo mirno delovati. kar je Italijo pred vsem potrebno. Kar se tiče Albanije, pač ni v Italiji človeka, ki bi želei, da Italija to deželo zasede; gotovo tuđi v Avstriji nikdo na 10 ne misli. Gotovo pa je izbruhni! v Draču med Avstrijo in Italijo pod krinko di-plomatične vijudnosti boj za politično in gospodarsko premoč, ki ima lahko slabe posledke. Ker Da velika većina italijanskega naroda noče drugega, kakor da se Albanija zdravo in močno razvije, da se more uspešno ustavljati tuji hegemoniji, se varujejo itaiijanski interesi najbolje v dejanski mednarodni kontroli. Italija torej noče drugega, kakor da se Albanija internacijonalizira. Evropa bo torej storila dobro, ne da se prikupi Italiji, marveč da prepreci na Balkanu zmešnjave, ki imajo lahko za posledico svetovno vojno, če vza-me Albanijo politično in vojaško pod svoje okrilje. Nato zagovarja protiavstrijske demonstracije v Italiji ter pravi, da je teh dogodkov kriva avstrijska vlada. S prozornim namenom naglaša tuđi narodno edi-nost 30 milijonov Lahov v Italiji z Italijani, ki žive v Avstriji ter zahte-^ra, da naj bi Avstrija protežirala Ita-lijare proti Slovanom. Revolucija v Slbaniji. Vsa poročila iz Albanije sogla-šajo v tem, da je položaj v Albaniji silno resen. Vstaši se koncentriralo v Tirani in Žjaku. Le slaba je tolaž-ba, ki jo širi »Albanische Korrespon-denz«. da bo vstaŠem kmalu zmanj-kalo denarja in da se bodo v kratkem pričela dela na polju. Vstaši nišo sprejeli pogoiev mednarodne kontrolne komisije ter so začeli prodira- ti proti Draču. Baje namerava itali-janska vlada zopet odposlati svoje vojne ladje iz Brindisija pred Drač, ker so vsi tamošnji Evropejci pripravljeni na beg. Esad paša. Esad paša je izjavil, kakor po-rocajo iz Rima, v nekem intervivu, da ni izključeno, da se bo vrnil v Drač, če ga bo knez poklical. Slej kot prej je njegov zvesti služabnik, ki ga smatra za pravega moža na pravem mestu. Tuđi se mu ne zdi položaj tako kritičen, kakor se opisuje v Evropi. V Albaniji bo zavlada! kmalu mir. Čisto mohamedansko gibanje se mu zdi ravno tako brezup-no, kaKor namen spraviti na albanski prestol sina sultana Abdul Hami-da. Bil je vedno za evropskega suverena. O svojih lastnih aventurah Esad paša ni hotel govoriti ter pravi, da je šio pri streljanju na njegovo hišo za nesporazumljenje, tuđi noče povedati, kdo da je stal za tem, Ho-landci pa nišo pravi ljudje za Albanijo. Albanski kabinet. ' Novi albanski kabinet, ki na] vsaj na zunaj predstavlja nekako albansko vlado, se je sestavil sledeče: Predsedstvo Turkan paša, zunanje Prenk Bib Doda, justica Mufid beg, nauk Turtulis, iinance Nogga, polje-deljstvo Abdi beg Toptani, notranje Akif paša, javna dela, posta, brzojav Miethad Frasteri. Ta kabinet ni toliko interesanten vsled svoje sestave, — Turkan paša je sedaj v Berolinu, najbrž da pripelje nekaj nemških grenadirjev za parado k slovesu v Drač, Prenk Bib Doda špekulant ih šef Miriditov, ki so pobegnili iz Dra-Ča in drugi več ali manj neznani ljudje, o Abdi begu niti ni gotovo, da še živi, — interesanten je ta kabinet pred vsem zato, ker nima — vojne-ga ministra. — Esad paša je bil ven-dar nenadomestljiv. Albanija brez vojnega ministra, to je unicum, ko bi bil moral knez vendar takoj vzpričo svojih lastnih zmožnosti, skrbeti pred vsem za Človeka, ki bi mu po-magal napraviti red v deželi. Ali bo to storil morda notranji minister? Najbolj verjetno je, da z ozirom na razmere, ki vladajo v Albaniji, ni hotel nobeden sprejeti mesta vojnega LISTEK. Moje življenje. XIII. Karkoli je človek kdaj mislil in občutil, ne izgine brez sledu. Tište štiri stene, med katerimi je živel en sam dan, ali deset let, so nagosto popisane z njegovo pisavo; kadar se vrne, spozna pisavo, razloči besede in je mahoma tišti, kakor je bil. No-ben vzklik ne izgine, noben vzdih, nebena solza in noben smehljaj. Roka božja piše sproti povest človeka, kleše jo v kamen. Če hodiš po cesti, po kateri si romal pred zdavnimi leti, še v zgod-nji mladosti, cveto ob vsi peti spomi-ni, tako živi, da se nekdania ura r>o-nevedoma zlije z zdanjo; še si tišti, kakor si, in hkrati si tišti, ki Je bil. Bolečina prejšnjih dni se združi z ono, ki jo nosiš seboj — smehljaje se objame dvoje lepih sestra. Minola in zdanja bridkost je v smehi;aju ublažena, umirjena, od velikonočnega solnea obžarjena. Vsa pokrajina ob cesti, ki drži z Vrhnike v Ljubljano, je posuta s spo-niinskim cvetjem, kamorkoh se ozrem. Z mojimi besedami me po-zdravljajo zeleni holmi na levi, na desni prepeva moje pesmi prostrani mah. Še vsak kanton kraj ceste je moj prisrčen prijatelj ter mi pripovc-duie vesele in žalostne zgodbe. To je bila prva pot. »Vstani!« sem zaslišal glas iz daljave. Mati je stala kraj postelje, po-gledal sem jo ves prestrašen »Kaj že?« Zgodnje jutro je bil^. jesensko jutro, megleno in hladno. Truden stm bil, razmućen, rad bi spal. »Kaj že?« Vse veselo pričakovanje. vse prešerno zaupanje, vse sanje o veli-kem življenju, vse se je do kraja raz-topilo v rosi jesenskega jutra. Duša se ti je bila koprneča, ponosna in pogumna vzdignila do bleščečega vrha gore; ko zaslišiš zvonki ukaz: »Pojdi!« — omahneš in trepečeš: »Kaj že?« DiŠeča kava je bila na mizi, zra-ven skodelice bel kruh. Oblačil sem se počasi in zlovoljen. Sveže perilo se mi je zdelo mrzlo in trdo, novo oblačilo preohlapno, težko in nerod-no. Sam sebi sem bil tuj in grd, kakor da sem bil še kožo in misli in srce preoblekel. Oni drugi je bil tam pri Sveti Trojici in v Močilniku in v Re*-tovju; ta, ki sedi v novi obleki za mizo in pije dišečo kavo in lomi bel kruh, nima ne radosti, ne žalosti; zavržen kamen Je. Čisto na dnu Je kljuvalo neprestano in hitro, so iepc-tale besede, ki so bile tako plahe, da si nišo upale klicati na glas. Ce živi osat ob kolovozu, kako da bi kamen ne živel? Voz je ropotaje ustavil pred hišo. »Ali bo kaj?,« je poklical voz-nik. Ćule so bile pripravljene. »Pojdimo v božjem imenu!« Je rekla mati. Toliko, da smo si segli v roko z očetom, z brati in sestrami; takega nismo bili vajeni, tuđi ne da bi se po-Ijubavali, se lizali ter se cmerili za vsak nič. Kar je, to je; vse drugo bodi zaklenjeno in se ne prikaži ni-komur! Drevo ne stoka in ne vpije, če mu sekaš vejo za vejo od živega debla; še ne umrje ne vselej. Voznik je bil drobnikast, zmi-rom v dve gube sključen, hudo go-drnjav človek; rekli smo mu Stri-ček. Če še živi, mu daj Bog dočaka-ti sto let in čez; če pa je umri, mu izlij usmiljena roka ob vsaki sedmini čašo vina na grob! Marsikdaj je cap-ljajočega studenta ob slabem vremenu za vbogajme stlaČil med ćule in žaklje. Zadnja potnika sva bila; voz je bil dokraja naložen in nabasan, voznik je pognal. Čudo božje — Vrbnika, ti go-sposko, nedeljsko dekle, kako si daljnolepa! Jaz, ki sem ves tvoi, sem te gledal s široko odprtimi očmi, vi-del pa te nisem nikoli; Se zdaj te gledam, kakor da bi se mi blešćalo, ka- kor da bi le zdaj pa zdaj, migljaje in trepetaje, zablisnil tvoj beli sijaj iz daljine! Ko se je zibal voz počasi in ropotaje skozi trg, se mi je zdelo, da se vozimo po čisto tujem kraju. Cer-kev svetega Lenarta sem pogledat začuđen, kakor da se je bila sele v ti-stem trenotku vzdignila iz tal ter se plaho stisnila pod klanec. Cesta se mi je zdela zelo široka in kakor za procesijo pometena; hiše so bile visoke, bele in tihe. Na obeh straneh so molčali vrtovi, dovrha ograjeni in zastraženi, da bi jih ne lnotil nevre-den popotnik, se z nečistim pogledom ne. Kdo se izprehaja tam po samotnih gredah, pod brezkoncnimi sen-cami? Na dušo mi je takrat legla žalost, široka in tiha, kakor to ravno polje. Bila je njiva, ki jo je Bog kas-neje bogato posejal; bila je odprta shramba, ki jo je Bog do vrha napol-nil; bil je začetek poti, ki se je po klancih in nižinah in samotan \ila brez kraja... Kadar se spomnim na tisto vožnjo, me zgrabi bolečina, ki ji drugače ne maram dati besede. Vrhniški otrok bi ne smel po svetu, bi ne smel med tuje ljudi. Že navse-zgodaj se ga drži tišti oklep ošabno-sti, samozavesti in vsegavednosti, ki mu dela nerodo ob vsakem koraku in vse žive dni. Milost božja — pod tem donkihotskim oklepom trepeče nebogljen otrok! Prešernost .ljegova je kakor slovenska pesem, ki se smeje naglas, zato da bi zatajila ihtenje. Je pa davi slanca pala ' na zelene travnike, je vso travco pomorila, vse te žlahtne rožice... Pa kaj to nam, ki smo Vrhni-čani! Tra - la la - la ja - la - lom... Zgrudil se je vitez v junaškem turnir ju. »Umri je mož!« Kaj se — umri je otrok! Odprite vizir — kri je že crna in trda, na golih licih pa se še nišo posušile solze! — Vso pot nisva govorila z ma-terjo nobene besede, gledala sva obadva naravnost. Počivali smo sko-raj pred vsako krčmo; konja sta zavila kar sama ter se ustavila, kjer je bilo treba. »Peš bi človek prej prišel!« so> se ježile ženske. »Pa bi bile šle peš!« je rekel Striček. 2e se mi je zdelo, da slišim za-moFklo bučanje, ki se bliža in je zrni-rom silneje. Kamen, ki je bil v mojem srcu, se je zganil, da me je zabolelo. Kar nenadoma so se vzdignile tik pred nami ogromne hiše, begali so ljudje vsekrižem, zasopli in brez-umni, jaderno so drčali vozovi na vse strani, široko zevajoč, nagnusno hro-peč nas je pogoltnilo mesto, meni prestrašenemu neusmiljeno in grozno v svoji crni brezmejnosti. »Nazaj, mati, nazaj!« Nikoli več! Ivan Strm X .SLOVENSKI NAROD-, dne 2. junija 1914. 123. štev. ministra. Pred vsem Je skoraj gotovo, da ni hotel priznati nobeden komande holandskih častmkov, potem pa gotovo tuđi nobeden ni mogel biti zadovoljen s tem, da bi komandirali častniki drugih evropskih držav, ki jih je slučajno pripihal veter v Drač. kakor se je to nedavno pri vstaji zgodilo. Pod takimi pogoji in Če knez ne bo storil konca tem razmeram. kar pa je seveda prav neverjetno, ne bo izlepa dobil vojnega ministra. Ce pa bodo holanski častniki še v naprej imeli vse vodstvo v rokah, potem že danes lahko podpiše svojo poslovilno proklamacijo, ki so mu jo gotovo že spisali. Nekaj pa se zdi, da hoče knez vendar storiti. Sklepati je to iz prav kratke, suhoparne vesti, da se ho-landski major SIuys, ki se je pri zadnjih dogodkih najbolj izkazal in ki je provociral tuđi nactop z Esad pašo, vrača domov. Retirado bi to imenovali, če bi še izvedeli, da se major Sluvs nikdar ne vrne več v Drač. Pomagalo sicer tuđi to ne bo prav nič knezu Wiedu, morda samo malo zavleklo katastrofo. Definitivno slovo majorja Sluvsa pa bi bilo za naš zunanji urad, zopet hud udarec. Bio bi dokaz, da se ćelo »oficijalna* albanska politika odvraća od Avstrije, pomenilo bi to zmago italijanskega naziranja v aferi Esad paše. Međnarodna intervencija. Tuđi v vprašanju mednarodne intervencije v Albaniji ni med Av-striio in Italijo soglašanja. Na Du-naju so mnenja, da za tako intervencijo ni aktualne potrebe. Tuđi s tem ništa zadovoljni Nemčija in Angie-ška. Dasiravno je položaj kneza zelo nevaren, v Berolinu ne verjamejo, da bi vstaši napadli Drač. »Agenzia Stefani« pa pravi, da je ministrski preds. Turkan paša poslal brzojavko, italijanskemu zunanjemu ministru, v kateri prosi, da se odpošlje 500 mož evropskih čet iz Skadra v Drač, da vzdrže v mestu mir in red. San Gi-uliano mu je odgovoril, da je italijan-ska vlada pri evropskih kabinetih obnovila korake, da privolijo v to zahtevo. Knez. V kakih škripcih je albanski knez, kaže zlasti dejstvo, da se je knez Viljem ponižal tako, da je noti-ficiral kralju Nikolaju crnogorskomu nastop vlade. Storil je to v času, ko sam ne ve, ali bo osral na prestolu, ali ne. Pismo je pisano baje sila lju-beznivo ter prosi knez v tem pismu kralja prijateljstva in podpore pri važni misiji. Kakor poročajo s Ceti-nja, bo Crna gora imenovala sedaj tuđi poslanika v Draču seveda, če bo Albanija še nadalje obstojala v v sedanji obliki in če bo zavladal tam mir in red. Značilno je namreč stališče, ki je zavzema belgradski >Mali Žurnal« v uvodnem članku, v katerem se bavi z Albanijo. List pravi v tem članku, da se je izkaza-la Albanija kot samostojna država za nemogočo ter zahteva sedaj mo-hamedanskega kneza. Najboljša re-šitev albanskega vprašanja bi bila razdelitev Albanije med Grško in Srbijo in nevtraliziranje Valone in so-sednih pokrajin. EpircU Spiromilos, šef v Chimari, ie v Arenah izjavil sledeče: Protokol, podpisan v Krfu, je brezpomemben, dokler ga ne odobre velesile, ter za Epirce sploh ne obstoja. sele, če bodo velesile ta protokol odobrile, je mogoče sklicati kongres Epircev, da sklenejo, da sprejmejo njegove do-ločbe. Malisori. »Albanische Korrespondenz« le čutila zopet enkrat potrebo blamirati sebe in Albanijo z brzojavko, ki so fo baje poslali Malisori, ki so se vr-nili iz Drača v Skader. Listi so poro-čali. da so Malisori izpred Drača >pobegnili«, sedaj nas je podučila ta korespondenca, da to ni res, marveč da so se »vrnili«. Malisori so namreč poslali tej korespondenci brzojavko, ki se glasi sledeče: Protestiramo z odločnostjo in ogorčenjem proti trditvi, kakor da bi bili v bojih proti vstašem pobegnili. Ta dolžitev ]e popolnoma izmišljena. Prišli smo kot kraljeva telesna straža iz SKadra v Drač. Ko je dospela 22. maja vest v Drač, da se vstaši bližajo in ko jim Je stotnik San* korakal nasproti, smo mu sledili, da se bojujemo in od-vrnemo vsako nevarnost od svojega kralja. Ko smo dospeli v Šjak, nas je zbrai naš vodja Doda okrog sebe ter nas opozoril, da so nam dali naši po-glavarji in naši ljudje nalog, da se ne smemo tako daleč oddaljiti od svojega kralja. Treba je zato, da se vrne-mo k njemu . . . Spoznali smo upra-vičenost teh besed in smo se vrnili v Drač, da ščitimo kralja. Naš vodja Doda je ostal pri oddetku stotnika Sarra ter se je skupaj z drugimi bo-ril. Z veseljem smo storili svojo dolž-nost ter z ogorčenjem zavračamo vsako sumoičenje, U te brzojavke ie lasno razvidno kako v nebo vpijočo krivico smo storili tuđi mi, ko smo očitali Malisorom, da so pobegnili, zato lojalno popravljamo, da so vrgli puško v koruzo samo zato, da bi se bili mogli Čim prej vrniti k svojemu kralju. Sledili so mu ćelo na ladjo in so potem tam ostali in se odpeljali nazaj v domovino ker so bili prepričani, da bo tuđi kralj sam v kratkem šel isto pot OpijBntskB žBlcznicK. Sedaj gre. Zakaj ni šio že zdav-naj? 2e pred meseci in meseci bi bili lahko tam, kjer smo danes, in ne bilo bi nam treba vzeti po krivdi grofa Berchtolda na sebe očitanja, da je avstrijska zunanja politika ved-no in vedno zgolj iz zlobnosti na-sprotovala vsakemu pametnemu razvoju balkanskih držav. Zadnji do-godki v Albaniji so podučili tuđi najbolj zabite vladinovee o piškavosii. kratkovidnosti in nezmožnosti naše zunanje politike, če smo mi pisali že pred meseci in meseci, da, že pred letom o teh izrednih zmožnostih naše zunanje politike, se nobeden ni zmenil za to. Danes govori vsa avstrijska javnost o tem, danes obsoja-jo vsi resni nemški lisri postopanje našega zunanjega ministra in v delegacijah ubirajo strune, kakor bi brali note iz naše partiture. Orijeniske železnice! 2e oktobra 1. 1. bi bilo lahko vse v redu in Avstrija bi bila takrat napravila lep profit za nekatere židovske nenasit-ne malhe. Ali je bila treba izgubiti še par milijonov, ko jih je pri nas toliko preveč? Ali je bilo treba ultima-tumov, za katere se ni zmenil živ krs:? Ali je bilo treba raznurjenja ljudskih mas z grozečo mobilizacijo, nesimpatično vsem pametnim slojem? Ali je bilo treba ono trkanje na meč, in vse zaradi ene same železnice? Ali je bilo vse to potrebno, če je vedel naš zunanji minister že naprej, da bo v odiočilnem trenutku po-pustil? Ce bi se bila napravila že oktobra lanskega leta pogodba s Srbijo zaradi orijentskih železnic, bi bilo vse to izostalo, Avstrija bi bila dobila materijalnih koristi od Srbije, več kot jih potrebuje v tem hipu in obdal bi jo bil nimbus, če$, da ni proti vsakemu napredku balkanskih držav. Toda grof Berchtold, ki ga imenuje-jo avstrijski nemški listi »nepoštene-ga mešetarja«, tega ni hotel, zapravil je milijone denarja, izvirajočega iz žuljev avstrijskih trpinov in sedaj se bo uklonil, ker ne kaže drugače, ker je vse izgubljeno vsled njegove ne-odkritosrčnosti. Neovrženih trditev v tem oziru je bilo v delegacijah do-sti na razpolago in v delegacijah se je mnogo govorilo o teh izrednih zmožnostih našega zunanjega ministra. Lani torej bi bili že dosegli več ali manj isto. kakor borno dosegli oziroma ne dosegli, morda prihodnji mesec glede orijentskih železnic. Dokler pa je naš zunanji minister igral svojo brezumno igro. so počivala tuđi naša trgovinska pogaja-nja s Srbijo. Srbija se za to ni zme-nila prav nič, Srbija se je grofu Berchtoldu smejala in sklepa i trgovinske zveze z raznimi drm mi dr-žavami. Če homo sedaj kon :io pri-capljali tuđi mi, lahko sklene Srbija pogodbe katere hoče z nami. ometano so nam posneli drugi in m se lahko obrišemo pod nosom. Štajersko. Denuncijant Karei Verstovšek se v svojem mariborskem glasilu pere, toda stara stvar je, da ostane za-morec zmiraj črn in naj se še tako muči s prani':m. Tako se godi tuđi duhovitemu Karlu Verstovšku.Naj^ se ceio zauevo enkrat ponovimo; 7a-morec Verstovšek je pri poljedel-skem ministrstvu denunciral Zadružno Zvezo v Celju in njenega tajnika g. Stiblerja; v denuncijaciji je navedena tuđi notica, ki jo je »Slovenski Narod« priobčil dne 24. februarja 1914 in ki se glasi sledeče: »Zadružna Zveza v Celju prireja marljivo predavanja v krajih, kjer ima svoje članice. Predavanja obravnavajo zadružna in splošna gospodarska vprašanja. Tajnik Stibler je predavat 8. februarja v Dražgošah in 2eleznikih* 15. februarja v St. Jurju ob J. ž., 22* februarja pri Sv. Tomažu nad Ormo-žera. Dobro razvito zadružništvo je za nas največjega pomeoa v boju proti nemštvu, kakor proti klerikalizmu, to nas učijo vsake volitve. Zato je želeti, da se dela za naše zadruge i vnaprej sistematična propaganda in se pritegne k njim čim več kmeto-valcev in obrtnikov.« Debelo tiskani stavek daje poštenjaku in velikemu značaju' Verstovšku povod za denuncijacijo. Karlu pa ni zadostovalo, da ta stavek dobesedno prestavit tem-več si je mislil, da mora, Če je že enkrat pri ppiteoem deiu, &o tuđi po- šteno opraviti in je besed« »v boju proti nemštvu« prestavil »im Kampfe gegen die »Deutscktimter«, dasiravno mu je natančno znano, da ima izraz »Deutschtiimler« čisto drug po-men, kakor pa izraz »Deutschtum«. Verstovšek pa je preračunano rabil izraz »Deutschtiimler«, da bi g. referenta v poljedelskem ministrstvu tem boli nahujskal proti Zadružni Zvezi v Celju. To je na ćeli denuncijaciji velika falotarija. Druga je ta - le: Par dni pozneje, ko je »Slovenski Narod« prinesel zgoraj citirano notico, je pisala mariborska )*Straža«, da je to notico v »Narodu« seveda pisal Stibler. Stibler je takoj poslal »Straži« popravek, v katerem pravi, da navedene notice ni pisal in dobesedno dostavlja to-Ie: »Res pa je, da tega jaz nisem niti pisal niti in-spiriral, tem več sam odločno grajam tako Časnikarsko poroćanje o nepoli-tičnem in nestrankarskem gospodar-skem delovanju.« Ta popravek je bil natisnjen v »Straži« dne 9. marca t, 1. Vkljub temu Šviha - Verstovšek v svoji denuncijantski vlogi trdi, da je to notico pisal Stihler in poziva po-Ijudelsko ministrstvo vsled tega ustaviti celjski Zadružni Zvezi državno podporo. In sedaj se naj najde učen človek, ki bo našel primeren izraz za pocetje Verstovskovo, kajti vprico opisanih dejstev je izraz de-nuncijantstvo še mnogo premil. Za značaj Verstovska je seveda posebno značilno tuđi to, da skuša v zadnji »Straži« tajiti svoje denuncijant-stvo in pravi, da »Slovenski Narod" zavija. Naj se Karei Šviha pomiri, »Slovenskemu Narodu« ni treba zavijati, ker ima predobre informacije. Da bo Karei Sviha to še bolj verjel, mu s tem »izdamo«, da so se tište stvari prepisovale v pisarni mariborske klerikalne zadružne zveze. Nemška zahvala denuncijantu Verstovšku. Nekateri štajerski nemški listi, med njimi tuđi „Grazer Tagblat* se bavijo z Verstovskovo denuncijaci-jacijo celjske Zadružne Zveze na svoj način in dostavljajo, da se Nemci za „nenaprošeno pomoč naj-vljudneje zahvaljujejo". V „Sraži* se dr. Verstovšek nadalje postavlja na stališče, da se v političnem boju mora povedati resnica v obraz in da morajo dati poslanci Slovenske kmečke zvezt primeren odgovor na nečuvene liberalne napade. Verstovšek se dobro za-veda, kako grd čin je storil s svojim denuncijanstvom — zato mu moramo te izgovore, ki kažejo vse njegovo politično pokvarjenost, še tembolj zame-riti. Mi nimamo ničesar proti temu, da se nam pove resnica v braz v do-mačem časodisu in shodih; ali denuncirati važen slovenski zavod z izrecnim nainenom od-škodovati ga, to ni govorenje resni-ce v obraz, to je falotsko denuncijan-stvo, Šviha — Verstovšek 1 In to je toliko bolj falotsko, če se poslužujete, Karl Verstovšek, istega orožja in do-kazov kakor jih beremo n. pr. v „Šta-jercu*. Denunciranje naših gospodarskih institucij pa tuđi ni noben odgovor na nečuvene napade na poslance Slovenske kmečke zveze. Kdor se posveti politiki, mora riskirati, da sliši včasih kako neprijetno. Zlasti če se tako nagloma spremeni iz naprednjaka v farovškega podrepnika kakor smo to videli pri Karlu Verstovšku. Zato pa še ne srne namenoma izdaj a t i in oškodovati ničesar, kar je za slovenski narod važno in k o r i s t n o. Kdor podreja stvar osebni maščevalnosti, ta ni ztnožen in vreden nobenega mandata. In kdor si še povrh hoče svoje strankarstvo maščevalnost utešiti z denuncijanstvom in izdajan-jem, da ni več niti mož, niti politik, temveč politična rufijanka. Ako torej svarimo naš narod pred takimi eksisten-cami, ni to nobena podlost in nobeno zavijanje, temveč naša dolžnost. Zlet Celjske sokolske župe v Brezice dne 14. junija t. 1. se bo vršil po naslednjem sporedu: 1. prihod društev ob 11. uri 13 minut dopoldne, 2. skušnja za popoldanski nastop od ll.3/4 dopoldne do 12.3/4 ure popol-dne, 3. banket in odmor od 1. do 3. popoldne, 4. ob 3. popoldne sestanek društev v Narodnem domu in skupni odhod na slavnostni prostor, točno ob 4. uri popoldne bo začetek javne telovadbe: a) moške proste vaje, b) ženske proste vaje, c) nastop Breži-škega Sokola, d) nastop jugoslovan-skih gostov, e) telovadba na orodju, f) skupine. Na to se bo vršila velika ljudska slavnost, za Katero priprav-ljajo Brežičani vse najboljše in naj-zanimivejše zabave. Na ljudski slav-nosti bo svirala vojaška godba 37. pešpolka iz Zagreba, sodelovala pa bo na slavnosti tuđi slavna fanfara br. srbskega Sokola iz Zagreba. Sokolski zlet v Brezice. Celjska sokolska župa je prejeia od br. Srb-ske sok. župe Krajiške v Zagrebu sledeči odgovor na svoje povabilo k zletu: »Dobili smo Vaše vabilo za Vaš bratski zlet na 14. junija v Brezice i odgovaramo Vam bratski, da čemo doči u velikome broju, kao što smo uvijek i dosada Vama najmilijoj našoj braci dolazili i kao čemo uvijek vse jače i silnije dolaziti. Do vidova mila braco na 14. junija v Brezicama, a na 19. julija u Glini na I. našem župnem zletu. Na zdar! Zdravo! Dr. Budisavljevič, starosta, B. Mešterovič, tajnik. Izklicavanje postoj na progi C«ijft-Sp. Dravograd. Nekateri spre-vodniki so se navadili izk lica vati postaje ćelo na progi Velenje-Sp. Dravo-grad, kjer so dvojezični napisi na vsaki postaji, samo v nemškem jeziku. Po naročilu občin sta se proti temu pritožila dež. posl. dr. Kukovec in dr. Juro Hrašovec na ravnateljstvo drž. železnic v Beljaku, zahtevala pa sta ob enem dvojezične napise in dvojezično izklicavanje postaj na ćeli progi Celje-Sp. Dravograd. Na prvi del pri-tožbe je ravnateljstvo odgovorilo, da je sprevodniškemu osobju znova zau-kazalo izklicevanje v slovenščini, ker so dvojezični napisi. Glede proge Ce-Ije-Velenje pa ostane začasno pri starem. Čas bi pa že bil, da bi se tuđi glede te proge ustreglo našim željam po dvojezičnih napisih. Naj bi vzele to stvar v roke vse prizadete občine, okrajni zastopi, društva.^ poslanci, sploh vsi vplivni činitelji. Ce pa mi ničesar odločnega ne stavimo in Če že-lezniška uprava ne vidi odločnega upora, tuđi nikamor ne pridemo. Je sicer žalostno, da se morajo za take samo-obsebi umevne reci uprizarjati ćele revolucije, ampak v naši Avstriji ne gre drugače; tu velja pestno in komolčno pravo. Iz Caberja pri Cehu. V petek 28. maja je zjutraj nenadoma umri ko-vaški mojster in hišni posestnik Flo-rijan Šribar v 54. letu svoje starosti Pokojnik ni bil samo izboren delavec v svoji stroki, bil je tuđi zaveden narodnjak. Naša stranka izgubi z njim v Gabernju zanesljivo oporo in res vne-tega pristaša. Tuđi svoje otroke je vzgojil v narodnem duhu. Pogreb se je vršil ob prav številni udeležbi na Binkoštno nedeljo popoldne. III. poročilo hmeljarskega društva o stanju hmel.ske rastline. Z malimi izjemami smo imeli od na-Šega zadnjega poročila vzdržema vlažno vreme, katero pa hmeljarsko rast-lino v razvoju ni zadržalo. Leta je je zdrava in krepka brez škodljivcev. V obee pa se mora reci, da je stanje hmeljnikov neenakomerno. Zadnji ostan-ki lanskega pridelka so bili pred štiri-mi tedni prodani. Društveno vodstvo. Čebelarska podružnica za Sa-vinjsko dolino priredi v nedeljo, dne 7. junija ob 3. uri pop. pri Ajdičevem in Klančnikovem čebelnjaku v Šmart-nem ob Paki poučno zborovanje. Iz SIov. goric. 2e od pamtiveka stoji tukaj lična stara tarna cerkev, posvećena Sv. Benediktu in po zgo-dovinskih virih renovirana leta 850. Oskrbnik je sedaj stari sivi župnik, ki je pred več leti v tukajšnji fa-rovž pribežal, ker je bil pravega kle-rikalnogospodarskega ideala. Fara šteje 5000 duš. je na nemško mejo naslojena in sicer Apače in Radgo-no, zaradi česar je tukaj tembolj potrebna napredna stranka. Te pa popolnoma manjka, vsled Česar je v zadnjih desetletjih po fari, največ-pa na meji narastlo odpadništvo. Naši večinoma v tujini živijo. Nemci pa slovensko zemljo zavzemajo in tu-kajšnjim obrtnikom in verskofanatič-nim kmetom veliko škodujejo. Nemci občutijo. da jim je tukajšnji versko-fanatičen obrtnik in kmet pokoren. Vse češče in vse bolj Nemci tiščijo čez mejo v tukajšnjo faro, zraven tega pa še neumnost verskofanatič-nega obrtnika in kmeta zlorabljajo, ker klerikalni Slovenec sam pove-duje, da nemška beseda več velja, kakor slovenska. Tukaj na pošti uraduje neka verskofanatična na-vadna kmetica, ponosna na njeno uradovanje, in ako zahtevaš v slo-venskem jeziku kakšno tiskovino, je ne dobiš, ker ženska ne razume niti slovensko niti nemško. Trdi pa, da je nemška beseda več vredna, kakor slovenska. Ker napačno narečje ne spada v urad, zasti pa na nemški meji, bi bila naloga poštnega ravnateljstva v Gradcu, da si na slovenskih tleh zlasti pa na nemških mejah na obstoječih poštnih uradih popolnoma slovenskega jezika zmožno osobje preskrbi. Njeni mladi golobradi sin izvršuje v istem poslopju, kjer je poštni urad, krčmarsko obrt in kadar stopiš v gostilno, siišis švabsko, ako-ravno deček ne razume niti slovensko, niti nemško pač pa zna povedati: »ben ma tajč kan, kimp ma bajter, bindiši šprok is vr niks«. — Učil se je v Slov. gradcu medičarsko obrt in tam se je naučil tuđi take besede. To je njegov napredek. Hišni posestnik in lesni trgovec je navadni kmet in enakih nazorov, Posestnik tukajšnje parne žage je zelo bogat navaden kmet, a versko tako fanatičen, da noče delati zase, ampak za cerkveni zaklad. On izvršuje vsa dela sam na žagi zato, ker stoji žaga blizo cerkve in tik ceste, da ga mimogredoči go-spodje vidijo kako je skrben. Slovenski trgovci iu obrtniki se vabijo, da si to drugače prijazno in bogato okolico čimprej ogledajo in se naj saj za nas potrebni obrtniki tukaj naselijo kakor: mesar, krčmar, pek, klepar, sedlar, strugar, vrvar, plesrkar, kovač, brivec, trgovec z južnimi pri-delki, krojač in medi čar, da naše verskofanatične kmete in obrtnike v gospodarskih razmerah pouče in jim pokažejo, kaj je vera in Bog. Tuka]^ šnje prebivalstvo bodedrugace prišlo v sužnost. Letos se zida skozi našo okolico okrajna cesta, katera bi že morala biti pred leti izpeljana, ker pa klerikalna slovenska stranka Nemce in nemcurie podpira, se je ćela stvar zavlekla. Enako se je zgodilo z že-lezniško progo; raje kje drugod kakor doma. Trgovci in obrtniki, kateri nameravajo se tukaj naseliti, naj se obrnejo za informacije na načelnika sokolskega društva v Št. Le-nartu v Slov. goricah. Iz Fale nad Mariborom. Povo-denj je zadnji teden povzročila pri gradnji tukajšnje elektrarne jako veliko škodo, ki se jo ceni na več tisoč kron. Vse delo zadnjih mesecev je uničeno. Drava je narasln v ozki strugi pri Fali za 7 metrov in pritisk vode je bil tako silen, da je premaknil eden kezon. Korošho. Velike povodnji na Koroškem. Zadnje povodnji na Koroškem so napravile velikansko škodo. Pokončana so vsa nižjeležeča polja, poplavljeni travniki so nerabni, naraslo vodovje je odneslo mnogo brvi in mostičev ter ogro-žalo ćelo ćelo človeška življenja. Utonilo je v celem šest oseb, in sicer 5 v Dolah, ko so gledali na-raščajočo vodo in se je pod njim usedla zemlja, šesta žrtev pa je neki vojak, ki ga je pri vojaških vajah v blizini Borovelj odnesla Drava. Iz Beljaka poročajo tuđi o nekem dni-narju, ki ga je voda Gline tako za-stražiia, da ni mogel iz svojega stanovanja. Spal je v nekem hlevu, po-noči je vrdla voda Gline in je narasla tako hitro, da je v najkrajšem času segala obema konjema, ki sta bila tuđi v hlevu, do trebuha. Vsled naraščajoče vode. si starikavi dninar ni upal iz hleva. Sele proti poldnevu mu je prišla pomoč. Rešitev je bila silno težavna, ker je bila voda v blizini hleva zelo deroča. Končno se je le posrećilo, resiti ubogega vjetnika in oba konja. — Zadnja velika povor denj na Koroškem je bila leta 1903.V ki je napravila primeroma še več škode, kakor sedanja. i Drobne novice. Pri d e 1 u se je p o n e s r e č i 1. Iz Št. Vida ob Glini poročajo, da so v tamošnjo bol-nišnico pripeliali 391etnega lesnega delavca Frana Sodja, ki si je vsled nesrečnega naključja zasekal sekiro v nogo. Prizadejal si je s tem težko rano in je izgubil mnogo krvi. — Utonil je pri vojaških vajah v blizini Borovelj neki vojak, ki je padel v vodo in ga je narasla Drava odnesla. Truplo ponesrecenca do-sedaj še nišo dobili. — T e ž k a nezgoda. Slletni dninar H. Stromber-ger je prišel v pivovarni v Spitalu ob Dravi pod voz, ki mu je zmeckal desno stegno. Poklicani zdravnik mu je nudil prvo pomoč, nakar so ga pre-peljali v bolnisnico. — Nesreća v rudniku. Pri Sv. Štefanu v La-vantinski dolini se je pred kratkim dogodila nesreća, ki je zahtevala eno človeško žrtev. Pri delu se je namreč udrla zemlja, pri čemur sta bila zasuta dva delavca, od katerih pa so enega resili še živega, drugi pa je bil na mestu mrtev. Sedaj se je vršila y rudniku preiskava, ki je dognala toliko nedostatkov, da je direktno ne-varno delati v rudniku pod sedanjimi razmerami. Merodajna oblast je ukrenila vse, da se ti nedostatki od-stranijo. Primorsko. Iz Istre nam pišejo: Deželno-zborske volitve so tu. Na hrvatsko-slovenski strani se bodo te volitve vršile v znamenju sloge, dasi sta napravila nastop nekaterih volilcev zo-per kandidaturo dr. Červarja in poročilo o volilnem shodu v Hruširi nekoliko hude krvi. Vzrok takim poja-snilom pa nišo liberalni petelinčki, ampak okolnost, da kljub slogi neka-katerim klerikalnim petelinčkom žilica ne da miru, ter drezajo in drezajo tako dolgo in tako intenzivno, da se slednjič vendarle ne more na vse mol-čati. Izkoriščajo slogo zase na vse mo-goče načine. Naprednejše misleči v Istri so takim stvarem vajeni, se tuđi preveč ne razgrevajo, to pa glavno raditega, ker naša duhovščina po veliki većini res narodno misli in čuti in tuđi ni-kakor ne izziva s svojim nastopanjem drugačemislečih. V sodnem okraju Pod-grad ve vsakdo, pa naj bo še tak li-beralec, ceniti zasluge mons. Rogača na gospodarskem polju. Vsakdo ve, koliko se je trudil in boril, koliko je moral prestati, da je dovel mlekarno v Hrušici do onega razvoja, ki ga je 123. štev. .SLOVENSKI NAROD", dne 2. junija 1914. Stran 3. dosegla v zadnjih letih. Vsakdo ve ceniti pomen te zadruge za tamošnje kmetsko prebivalstvo. Ravnotako ve vsakdo ceniti njegove zasluge za po-sojilnico in hranilnico v Podgradu. Nikomur tuđi ni padlo na um, metati tej zadrugi polena pod noge, ker je pristopila k „Zadružni Zvezi" v Ljubljani, ko bi bila pod težo raznih bank skoro oslabela. Vsak narodnomisleč človek v Istri namreč ve, da je potrebno za narodov obstoj, da se vse narodne sile družijo pri narodnem in gospodarskem delu, da priđe vsaka sila do veljave. Moramo reci, da se tuđi većina naše duhovščine tega dobro zaveda. Polagoma prihajajo pa tuđi v Istro elementi, ki jim ta harmonija absolutno ne ugaja. Videli bi radi razdor ne le na političnem, ampak tuđi na gospodarskem polju. Nikdo jim ni več dovolj „kršćanski*4. Manjka jim polja za njihovo bojevitost. Že lani je na nekem lanskem zboro-vanju nek mlad duhovnik v pridigar-skem tonu razlagal edinozveličavna načela S. L. S. kljub temu, da je dobro vedel, da to ni bilo na mestu, ka-kor tega ne zamudi na nobenem zbo-rovanju. Če pa hoćete slišati znanega pridisrarja z lanskega katoliškega sho-da, pridite ga sem v Istro poslušat. Ne izpusti vam niti enega shoda ali občnega zbora v svojem okolišu. Da oni, ki stoje pod zastavo „Političnega društva za Hrvate in Slovence v Istri", ki irna namen družiti vse narodno-misleče brez razlike kakega strankar-skega mišljenja, pri takih pojavih ne ostanejo ravno hladni, je samoposebi umevno, kakor ne bi ostal noben kle-rikalec hlađen, ako bi pod pretvezo sloge hotel kak naprednjak na kakem shodu razlagati program narodno-napredne stranke. Posleđica nastopov, kakor so gori omenjeni, bode, da se bode posvetna inteligenca, ki se ne mara uprcči v jarern gospodov kranjsko - klerikalnega kalibra, odtegnila vsakemu javnemu delovanju in se ome-jila na kritiko. Da bi pospeševala div-janje, kakršno vlada v deželah, kjer vlada S. L. S.. ji ne dopušča njen narodni čut. A\[ naj delamo rcs složno, in potem naj se ne neguje strankarski fenatizem, ali pa naj se jasno pove, kako in kaj se misli. Ravno sedaj pred deželnozborskimi volitvami bi zahteval takt, da se strankarska vprašanja ne vlečejo na dan. Pojava, kakor uvodoma omenjena, sta bila izzvana po široko-ustenju nemirnih elementov, ki pripa-dajo klerikalni stranki. Niti ne prikri-vajo, da so za slogo le dotedaj, dokler bo šio vse po njihovi volji. Naj se stvari že razvijejo, kakor se hočejo, na eno moramo pa že danes opozo-riti. Hrvatski in slovenski narod v Istri bode iakrat moćan in bode takrat nad-vladal italijansko manjšino v deželi, ko bode narodno zaveden, in ko bode gospodarsko dovolj moćan. Ako že mora priti do cepijenja narodnih sil na političnem polju, pustimo izven boja vsaj naše gospodarske organizacije inspioh naša gospodarska vprašanja. Ne puščajmo fanatikov, ki ne vedo kaj delajo, da porušijo stavbe, ki so jih s trudom dogradili rodoljubi imajo pred očmi le dobro ubogega zatiranega in zapuščenega ljudstva. Odpust Italijanov iz kraljevine iz lađjedelnice v Tržiču. Iz Tržiča se poroća, da je ravnateljstvo ladjedel-nice »Austro - Americane* odpustilo v soboto vse uradnike, ki so bili Ita-lijani in iz kraljevine. Njihovo število znaša 25. Odpust temelii na pogodbi emenjene ladjedelnice z vojno mornarico, ki namerava tu zgraditi tud? več vojnih ladij. Obenem je prvi ravnatelj James Stev.art spreiel ponud-bo kot ravnatelj združenih angleskih Iadiedelnic v Carigradu z letno plačo 120.000 K. Domneva se, da bodo tuđi angleški uradniki odpovedali službe. 45.000 kron ukradenih iz urada državne žeteznice v Trstu. V noći od četrtka na petek so vlomili neznani tatovi v urade za vzdržavanje proge državne zeleznice, in sicer so iako zvito prišli po strehi bližnje hiše na streho poslopja, kjer se nahajajo ti uradi, vlomili stresno okno ter ne-opaženo prišli v sobo, kjer stoji blagajna. Luči jim ni bilo treha,-ker stoji ravno pred oknom električna obloč-nica. Prevrtali so blagajno in odnesli za 45.000 K bankovcev, medtem ko so pustili v blagajni še za kakih hOOO kron srebrnega denarja. — Tatovi so na licu mesta pustili sveder novega sistema, klešee, steklenico olja in razno drugo tatinsko orodje. — Ko se je v petek zjutraj razvedela vest o tatvini med uradniki, je to napravilo med vsemi uradniki državne zeleznice mučen vtisk, ker so morali tatovi biti dobro poučeni o razmerah pri blagajni. Ko je došla obveščena policija, so napravili o vsej stvari zapisnik in oddali vso afero kriminal-nemu oddelku policije. V petek po-poldne so aretirali dva človeka, ki sta osumljena, da sta bila pri tem ta-tiisskem poslu soudeležena, a se do sedaj njihova krivda ni dala dokazati. — O ostalih tatovih nimajo še nobenega sledu. 131etna tatica. Te dni so aretirali v Trstu neko 131etno dekletce. ki je služilo kot pestunja pri g. Valeriji Grubišičevi ter ji ukradla dva zlata prstana in zlato ovratno verižico, v skupni vrednosti S4> K, nato pa po-begnila. Par dni nato je vstopila v službo pri g. Ani Artico ter tuđi tu ukradla več zlatnine in drugih dra-gocenosti. Značilno je, da je tuđi ta-koj po drugi tatvini pobegnila. Na podlagi ovadb je bila aretirana in je tatvine priznala. Obenem je tuđi po-vedala, komu je ukradene predmete prodala. 131etno tatico so oddali so-rodnikom, da jo ti spravijo na pravo pot. Drobne novice. T r i i e s a m o-m o r i. V petek zvečer se je vr Trstu ustrelil Peter Barberić ter obležai na mestu mrtev. Na Opčinah si je isti večer prerezal žile Lloydov agent Andrej Sepić. Prepeljali so ga v smrtnonevarnem stanju v tržasko bolnišnico. Skoraj ob istem času ie v samomorilnem namenu izpil v Trstu lSletni Angel Fabro nekoliko žveple-ne kisline. Prepeljaii so ga v bolnišnico in bo okreval. — T a t v i n a. Trgovcu Virgiliju Carliniju v Trstu so odnesli tatovi v njegovi odsotno-sti 350 K. Na sumu, da sta izvršila ta obisk, sta sinova vratarice iste hiše, kjer stanuje Carlini. Oba so aretirali. — VI om. V tovarno likerjev in trgovino z vinom tvrdke K. Pfeifer v Barkovljah, so vlomili v noći od petka na soboto neznani tatovi, prevrtali blagaino in odnesli 1260 K. Na licu mesja so pustili električno žepno svetiljko in majhen sveder Tvrdka bi morala v soboto s tem zneskom rlačati delavce. Zavaravana je tvrdka proti tatvini z vi omom za znesek 1000 K. — V 1 o m v trgovino v Trstu. Predsnočniim so vlomili neznani tatovi v trgovino z umetnim cvetjem R. Rieger v Trstu in odnesli "50 K denarja, 2 srebrni uri in uro-hudilko. O tatovih nimajo še nobe-pcga sledu. Dnevne vesti. -f- Strah pred ljudstvom navdaja klerikalce, odkar so zvišali deželne do-klade. Preje so mislili, da bo to zvi-šanje imelo za posledico samo hipno razburjenje, ki pa se bo takoj zopet poleglo, čim bodo klerikalni listi na-stopili z sofističnim dokazom, da zvi-šane deželne doklade zadenejo vse druge, samo kmeta ne. Toda dejanski dosrodki so jih poučili, da se to raz-burjenje najširših slojev našega ljudstva ne samo neče poleči, marveč da vedno bolj narašča, čim bolj ljudstvo obču-teva na svoji lastni koži zle posledice zvišanja deželnih doklad in naklade na užitnino. Nevolja ljudskih mas proti povzrociteljem novih bremen je tako velika, da se klerikalci že boje radikalnega preobrata v mišljenju zlasti kmetskega ljudstva, zato se trudi jo na vse načine, da bi v svojih listih dokazali, da nova bremena pravzaprav zadevajo samo premožnejše, bogatejše sloje, dočim ostanejo revnejši davko-plačevalski krogi, pred vsem mali kmetje od novih doklad docela nepri-zadeti. Recimo, da bi to bilo res, vendar je takisto tuđi res, da bodo obdačeni sloji skušali nova bremena kolikorto-liko odvaliti na one, ki jih direktno ti novi davki ne zadenejo, zato je na-ravnost bedasto, ako si kd<> upa zatr-jevati, da je poskrbljeno z .to, da rev-nejše mase našega ljudstva novih bremen ne bodo prav nič čuti i e. Sicer pa takšno varanje ljudstva itak ne more imeti zaželjenega uspeha, er splošno draginjo povzročeno po no .h deželnih bremeniti, čuti na svoji koži vsakdo in naj si je revež ali bogatin, za to tuđi pesek, ki ga hočejo nametati klerikalci v oči nerazsodnim masam, ne bo mo-gel le-tem zamazati pogleda, da bi ne videle, kdo je pravi krivec in povzro-čitelj vse bede in draginje, ki je v zadnjem času zavladala v deželi. To dokazujejo zlasti notranjske volitve, ki so glasna priča, da naše ljudstvo ni tako nezavedno in zabito, kakor o njem mislijo klerikalci. Naj se torej klerikalna gospoda še tako trudi ljudstvu dopo-vedati, da novi davki njega ne obre-menjujejo, ljudstvo si bo že vedelo napraviti pravilno sodbo in bo znalo tuđi o pravem času obračuniti z Ijud-skimi škodljivci. -r Vinogradniki in kmetje čujte! Sobotni »Slovenec« piše v članku »Užitninska doklada na vino« dobe-sedno to - le: »V resnici je državna užitnina z deželno doklado vred iz-Ključno le breme konzumenta, in sicer v Ljubljani vsakega konsumenta, na deželi pa samo gostHničarskega Konsumenta. — Iz tega sledi, da je užitnina z vsemi dokladami vred le prostovoljni davek, kojega se vsak lahko resi s tem, da ne gre med kon-suraente.« — Tako piše doslovno »Slovenec«. Kaj se to pravi, poveda-no manj učeno in bolj po domaće? Da mora državno užitnino z deželno doklado vred na deželi plaćati kmet. Ta je na deželi gostilnićarski konzument, kakor se »Slovenec« učeno izraza, ali kakor bi mi po domaće rekli — pivec, gost. Torej kmet in samo kmet bo nasii v&a bcejnena io oa* s» ga »Slovenec« imenuje s pravim imenom, ali pa s tujko »konsument«, kar bi se na slovensko prevedeno reklo — >usti, ki uživajo vino«. Seveda ima Šusteršičevo glasilo pri rokah prav brihten nasvet, kako se naj kmet spretno izogne novemu užit-ninskemu bremenu. Ta nasvet je iako enostaven: Užitnina z vsemi dokladami vred je prostovoljen davek, lahko se tega davka izogneš, ako ne piješ vina, ako sploh ne uživaš niče-sar, kar je podvrženo užitnini! To se pravi toliko, kakor: kmet živi ob sami mrzli vodi in suhem kruhu, pa ti ne bo treba plače vati zvišanih deželnih doklad na užitnino! Ali ni to mo-der in obenem ciovekoljuben nasvet? Kmet bi si ne smel privoščiti po trdem tedenskem delu niti kapljice vina, delavec bi si ne smel kupiti ob nedeljah in praznikih niti kosčka mesa! O da, to je v resnici čarobno sredstvo, ki bi res kmeta ali po »Slo-venčevov< — konsuinenta obvarova-lo vrseh novih bremen. Toda deželni kristjani prav dobro vedo, da je kmet vendarle tuđi človek, ki dela, trpi in se trudi samo, da si semtertja lahko privošči kak poboljšek — kapljico vina ali košček pečenke, zato so prepričani, da se tuđi kmet na njihov >blagohotni nasvet ne bo odpovedal tem edinim »sladkostim< svojega bednega življenja in bo raje nosil še ta bremena, ki so mu jih naložili v svoji »veliki Ijubezni — oni deželni kristjani. Pa denimo, ljudska masa bi se dejansko ravnala po njihovih »dobrohotnih nasvetih. Kakšna hi bila posleđica? Uživanje vina in drugih užitnini privrženih stvari bi padlo, padle pa bi obenem tuđi cene teh živi!! In kdo bi ime! pri tem Škodo? Zopct samo kmet, vinogradnik! Iz tega je razvidno, da je pri zvisanju deželnih doklad v prvi vrsti prizadet kmet in zopet kmet in naj se klerikalci še tako zvijajo, da bi s sofizmi dokazali nasprotno! Kmet bo nosil ob koncu koncev vsa Bremena zvišanih deželnih doklad, prav pošteno bo ču-til to breme in bo izvajal, o tem smo prepričani, tuđi konsekvence naspro-ti oniin. ki so mu to neznosno breme naložili! -i- Iz deželnega odbora. Sekun-darijem v deželni bolnišnici se imenuje dr. Leopold Rosmanith (šlezij. Ceh). Domaćih kompetentov ni! — Deželnemu zboru se predloži zakonski nacrt glede regulacije dovozne ceste na semiški kolodvor. Istotako predloga za subvencijo Lichtentur-iiovemu zavodu v Ljubljani za dozi-dek v svrho razširjenia javne dekli-ške sole. — Na svetovni razstavi v San Francisko leta 1915. se bo sku-šalo razstaviti diorame postojnske jame in Bleda. — Vzame se na znanje, da bodo udeležniki poučnega potova-nja slušateljev vodnih gradb na du-najski univerzi ogledali julija meseca tuđi deželno električno napravo na Završnici. — Odkloni se nakup neka-terih prazgodovinskih gomil na griču Sv. Magdalene, ker so zahtevane cene pretirane. — Prošnjo :>Sloven-skega Ilustrovanega Tednika«, naj bi se mu posodilo iz deželnega muzeja uekaj fotografičnih slik iz Bele Krajine v svrho priobčenja, većina — odkloni brez motivacije! — Leono-vemu starešinstvu se za podporo vi-sokošolcem dovoli vnovič 1000 K. — Rekurzu nemske?a šolskega kurato-rija v Ljubljani zaradi vpeljave ob-činskega vodovoda v Tržicu v po-slopje ondotne nemške sole, se delo-ma ugodi. — Sveti vojski se devoli za udeležbo na zhorovanju antialko-holnih društev v Brnu 250 K. — Novo razdelitev referatov med deželne odbornike priobčimo jutri. Deželni odbornik dr. Triller se kot referent za deželni teritorij naproša, da čim preje izdela referat zaradi končne priklopitve Žumberaka in Mariiinega dola kranjski deželi. Ta, med Hrvatsko in Kranjsko sporna zadeva se vleče, kakor znano, več desetleti] ter so Zumberčani in iMarijindolci danes menda edini ljudje v Evropi brez političnih pravic. Davke sicer plačujejo na Hrvatskein, volilne pravice pa nimajo ne onstran ne tostran Koipe. — Stara Ljubltana. Potres je bil vzrok, da je padlo v Ljubljani tuđi nekaj stavb, ki bi jih bilo vredno obraniti. Večna škoda na pr. za ponosni knežji dvorec. Sam zlodej vedi, kaj se je tako mudilo podreti to lepo stavbo, ta sijajni spornin na nekdanjo Ljubljano. Potres je knežji dvorec pač hudo poškodoval, a popraviti se je še dal in če je knez Auersperg bil tako skop in mu je bilo tako malo za ta spomenik nekdanje slave njegovega rodu na Kranjskem, bi se bil dvorec lahko iz javnih sred-stev kupil ali popravil. — Šio je tedaj v nič tuđi nekaj drugih hiš, ki jih je bilo škoda. Danes imamo Stari trg in Mestni trg, ki nas spominjata na nekdanje čaše. Nekaj zelo lepih poslopij je vmes. Tako na pr. Ahazhizheva hiša na Starem trgu. Tahišaje s svojim knežjim portalom, s svojo arhitekturo in svojimi balkoni ter po svoji notranji uredbi prava dragocenost. — Zdij m čuje, di namerava ncld togo- vec na Mestnem trgu prezidati med Pleiweisovo in PetričiČevo hišo stoječe poslopje v modernem slogu za velike trgovske hiše. S tem bo pokažen ves Mestni trg in mi se popol-noma strinjamo z izvajanji „Sloven-čevega" listkarja v tej stvari. Ohra-niteMestnemu inStaremu trgu svoj značaj: grešilo se je že dosti — naj se vsaj ohrani ta partija mesta, kakršna je. Samo barbari nimajo čuta za karakteristično lepotO in enotnost Mestnega in Starega trga. Kako učin-kuje moderna stavba med starimi po-slopji, to se je videlo na Dunaju, kjer so bili tako brezumni, da so dovolili sezidati na vogalu Kohlmarkta moderno stavbo. Saj je draga in krasna ta stavba, sam mramor. Ali vendar sta Kohlmarkt in Mihaelerplatz na Dunaju pokažena. Seveda, ko je bila ta moderna stavba izgotovljena, je zaječal ves Dunaj in časopisje je hudo razsa-jalo, a kaj, ko je bilo že vse prepozno. Da bi tuđi pri nas ne bile rekrimina-cije zapoznele, zato smo se oglasili tuđi mi. Pripominjamo le eno: prezi-davanje poslopij na Mestnem trgu ni ma pravega smisla, ker gre tok tr-govske^a življenja proti Dunajski cesti. V davnih časih je bila Ljubljana ome-jena na Florijansko cesto; od tam je prišlo središče trgovskega življenja na Mestni trg, od tod se pomika vse bolj v Prešernovo ulico in sili naprej — naj se zazida prostor nekdanjega vo-jaškega skladišča, naj se podere in zazida Frohlichova podrtija, pa bo tu gori središče Ljubljane. Na Mestnem trgu bov sčasoma postalo jako tiho — Vič in Šiška ne gravitirata na Mestni trg, in samo ta predkraja naraščata izdatno — središče mesta bo okrog pošte in zato je tndi nepotrebno kaziti lepi historični značaj Mestnega in Starega trga. Kakor čujemo, je deželni odbor odbil pritožbo, ki je bila vlo-žena proti prezidavi Franc Souvanove hiše na Mestnem trgu -— upamo, da vendar še ni izrečena zadnja beseda. — Dame in gospode, ki sodelu-jejo pri cvetnem dnevu dne 6. in 7. junija, prosimo prav vljudno, da se udeleže zanesljivo sestanka, ki se vrši danes v torek ob 6. zvečer v mali dvorani »Narodnega doma«. — Prosimo! — Za družbo sv. Cirila !n Metoda in za »Branibor« naj nabirajo širem slovenske domovine vsi rodoljubi in rodoliubkinje dne 6. in 7. junija. Da se pobiranje olajša, je odbor dal napraviti odkupnice, ki se dobi-vaio v pisarni družbe sv. Cirila in Metoda v L|ubl>ani. — G dr. Aiozij Kr2!gher, ki je ravno sedaj zbudil s svojim romanom „Kontrolor Škrobar" toliko pozornosti, je pravkrar končal fizikalni izpit na graški univerzi s sedmimi odlikami. Kakor znano, se g. doktor preseli v Ljubljano, kjer nastopi s 1. julijem službo mestnega zdravstvenega asistenta. Gospodu dr. Kraigherju, ki si je v kratkem času svojega tukajšnjega bivanja namah osvojil simpatije vseh graških Slovencev, žele veliko sreče v slov. metropoli. — Veselica na seimišču. V ne-deljo, dne 7. junija se vrši velika ljudska veselica na sejmišču na Poljanski cesti. Prireditev bo nudila vsakemu toliko zabave in razvedrila, da bodo posetniki naravnost ogorčeni, da je vstopnina tako nizko postavljena, ker znaša samo 40 vin. za osebo. Pomisliti je treba samo, da bosta igrali dve godbi. da so povabljeni svetov-noznani artisti, urnetniki, pevci, da bo prirejeno vse boljše, kakor pri Ro-nacheriu in da so povabljeni ćelo tuji državniki. Svoja zastopstva bodo poslali rodoljubi širom slovenske zemlje. Kdor ne verjame, naj Ie vpra-Ša vsakega posameznega izmed kori-fei, ki bodo posetile veselico na sejmišču. — Nogometne tekme o Binko-štih. Napovedane tekme domaćih moštev so se vršile kljub temu, da je bilo v nedeljo skrajno neugodno vre-me. Zmagalo je obakrat prvo moštvo »Ilirije«, in sicer v nedeljo s 4 : 1 (2 : 0) in v ponedeljek 3 : 0 (2 : 0). Tekine so bile oba dneva prav živahne. V nedeljo je bila igra še tem bolj zanimiva, ker so se pri tej tekmi izkazali posamezni igralci za prav dobre — plavače. Igrišče je bilo namreč v nedeljo vsled silnih nalivov skrajno razmočeno in zato se je ma-Ioštevilna publika parkrat prav od srca nasmejala marsikaterim komičnim situacijam. V ponedeljek je bila igra regularnejša in se ie pri tej pri-liki rezervno moštvo izkazalo kot prav požrtvovalno, Četudi ni moglo beležiti uspehov. — Pešpolk št. 27 je danes zjutraj odmarširal na strelne vaje v Postoj-no, odkoder se vrne 20. t. m. — Pcštni aviomobil za promet Sv. Lucija - Cerkno - Idrija se je pe-ljal v petek popoldne po našem mestu. Auto je zelo okusno urejen in pravi orjak. Med občinstvom je bil vzbudil splošno pozornost. — Neokusnost. Piše se nam: Te dni popoldne sem se sprehajal po krasnem glavnem Lattermannovem drevoredu. Kar zagledam na nekem koštanju bel listek z napisom »Otro-ški voziček na prodaj itd.« Hm! zelo neokusno za drevored, a če se ne motim, tuđi policijsko prepovedano. Tuđi gotove reklamne letake sem že včasih videl po kostanjih nabite. Dru-god se to ne dogaja. Naj se tuđi tukaj opusti in sploh odpravi ta neokusna razvada. Vlom na Ježići. V noči od nede-Ije na ponedeljek med 1. in 2. je bilo na Ježići viomljeno na pošto. Vlomil-ci so odprli mizo, v kateri je bila blagajna in so odnesli denar in poštne vrednosti. Sum leti na dva bosonoga vandrovca, ki sta v nedeljo beračila po gostilnah. Roman samomorilke v novome-ški ječi. Naknadno se nam še poroča: Samomorilka je 341etna služkinja Flora Wolf iz Hohenberga priKočevju.jSlužila je v Kočevju. Svojega 51etnega neza-konskega otroka je imela v oskrbi doma pri sestri. Še med tem, ko je bila v Kočevju, je večkrat kazala, da duševno ni popolnoma normalna, Ko je nekoč zagledala v gostilni nek lepak, je vpila, da so nanj napisali, da ona nori. V tej fiksni ideji je zbežala in se hotela vtopiti, pa so jo resili. Pred kratkem je prišla domov. Tu je prišlo med sestrami do prepira zaradi otroka in denarja. Flora je zahtevala od sestre denar, ki ga je bila izročila, sestra je pa trdila, da je tišti denar že izrabljen za preskrbo otroka. Zahtevala je od Flore nadaljni prispevek' za oskrbo otroka, sicer ga ne mara več imeti. To je Floro tako razburilo, da je skle-nila otroka umoriti. Pograbila je sekiro in z njo udarila otroka po glavi. V mnenju, da je otrok umorjen, je zbežala in se hotela vtopiti. Resili pa so jo, oziroma se je sama resila. Prišla je domov in zopet je s sekiro planila po otroku ter ga zadela nad sencem. Zdaj je bila čisto prepričana, da je dosegla svoj strašni namen. Zopet je zbežala in se hotela vtopiti. Pa tuđi to pot smrt še ni marala zanjo. Resila se je in tavala okrog po pašnikih ter vpila, da je otroka umorila. Ni preostalo drugega, prijeli so jo in izročili v preiskovalni zapor okrožnega sodi-šča, Slučajno ni bilo v tem času no-bene ženske v preiskovalnem zaporu in le zato je nesrečnica morala sama biti v čelici. V petek popoldne so ji določili družbo v osebi bivše poštarice na Suhorju, ki so jo ravno v tem času prignali v preiskovalni zapor. Toda v tem času je nesrečnica sklenila si kon-čati življenje in kratko predno bi bila dobila družbo, se ii je po tolikih po-izkusih res posrečilo se na obrisači obesiti. Izprva se je mislilo, da se je ravnokar došia poštarica usmrtila. Pri vsej tej tragiki pa je zanimivo — in se sliši res kot roman — še sledece: Dočim je osumljenka prepričevalno trdila, da je otroka umorila, je otrok po čudnem naključju vkljub obema udarcemas sekiro še živ. Niti tež-kih poškod nišo mogli zaslediti. Ko so ji povedali, da otrok še živi in da je zdrav, je še vedno trdila, da je umorjen, mora biti mrtev, saj sem ga dvakrat s sekiro udarila. In v tem prepričanju je končala svojo življenje, ravno ko je nad mestom najbolj gro-melo. Njena teta Roza Wolf je bila 1. 1898 tuđi radi poskusenega umora v preiskovalnem zaporu, pa se je tuđi še med preiskavo v zaporu obesila. Prva nezgoda na belokranjski železnicf. V nedeljo popoldne je baje na postaji Črnomelj, zadela tovorni vlak prva nezgoda; vlak je skocil s tira. Vsled te nezgode so imeli osebni vlaki zamudo. Kaka posebna nesreća se pri tem dogodku ni pripetila; vse tozadevne govorice so neosnovane. Nezgodo tovornega vlaka je baje pov-zročilo to, da se je menjalnik prenaglo zamenil, ko je vlak odhajal po dolo-čenem tiru. — Zadnje nalive je proga dobro prestala. Tu pa tam so se ob nasipih pojavile znižine, ki pa nišo ovirale prometa in ki jih je bilo opaziti samo na stroju, ki ga je bilo videti kot bi bil zaplaval po znižanem delu tira. Eno takih mest se je pojavilo na ostrem nasipu pri železniškem mostu v Kandiji, kjer se bo znižina morala takoj popraviti. Kljub slabemu vremenu je bil čez binkoštne praznike promet na belokranjski progi zelo živahen. Nespametne certe. Slovenski pot-nik nam piše: Včeraj sem se vozil po belokranjski železnici. V Semiču sem se ustavil s tovariši ter odšel v go-stilno, kjer sem naročil dve mehko kuhani jajci. Veste, koliko so mi jih zaračunali? Nič manj kakor 36 vinar-jev! Moj tovariš je snedel tri, a mu je bil račun milostljivejši, plačal je je 50 vinarjev. — Tako draženje cen je od sile. Gotovi ljudje — in takih je precej pri nas! — hočejo kar naenkrat obogateti in si mislijo, da potovalec mora plaćati, kolikor se zahteva. Res, placa, a potnik n. pr., ki je v takih krajih velikokrat najboljši gost, pove to svojim znancem in kakšna je posleđica, vprašate lahko nekega gostilni-čarja v Ribnici. Pred leti je nekoč za-računal za hrenovko 56 v, danes pa ni nobenega gosta več k njemu. Vemo vsi, da mora vsak živeti in imeti do-biček od svojega obrta, toda cene morejo biti toliko visoke, 4a nišo Stran 4. »SLOVENSKI NAROD", dne 2. junija 1914. 123. Stev. umazane. Sploh imajo nekateri Ijudje po deželi navado, da mestnega člo-veka, posebno če vedo, da je iz Ljubljane, tako neusmiljeno skutejo, da bi bilo take slučaje potrebno večkrat javno pribiti. Avtobus na progi Brezje-Lesce-Bled. Pišejo nam z Gorenjskega: Dandanes, ko vozijo malone po vseh letovišdh avtobusi, ko imamo tuđi po Kran>skem že več avtomobilnih prog, se morajo tujci na progi Brezje-Radov-Jjica-Lesce-Bled voziti v slabih zibajočih se fijakarskih koleselnih! Ne samo, da je vožnja jako draga, izročen si večkrat milosti fijakarjevi, ki ti računa, kolikor hoče, a tuđi počasne so te vožnje s sestradanimi kljuseti! Ali res ni nobene avtotnobilne družbe, ki bi uvedla vsaj v sezoni od 1. junija do 1. oktobra redno avtomcbilno vožnjo Brezje-Ra-dovljica. Lesee kolodvor — Bled ko-pališce — Bled kolodvor? Izplačalo bi se tako podjetje poleti si ja j no, avto bi bil gotovo redno poln tujih in domaćih popotnikov. Kako udobna bi bila taka vožnja, našemu času primerna, pozdravili bi to gotovo vsi krogi, domaćini, kakor tujci. Še letos se naj ustanovi taka družba za avtobus progo na našem lepem Bledu! Pismo iz Amerike. Velecenjeni gospod urednik! Sprejmite. prosim v vas cenjeni list pismo, katero mi je pisal iz daline Amerike Fran Kuhov-sky, priprost kmeeki ianu gorenjska korenika. Nanienila sem ga priobčiti, ker ima list dvojno, ozironui trojno vrednost. Prvič kot neko svarilo onim, ki se čutiio doma nesrečne in misiijo, da v tujini se živi lahko in da je derarja v izobilju. Drugi pomen je ta. da vidljo nekateri mlaeneži uspeh prave narodne vzgoje,da se v tujini. v daljnji Ameriki med drugorodci, ne žabi naša prekoristna družba sv. drila in Metoda, in tretjič nam priča rismo o inteiigentnosti priprostega fanta. Pismo se glasi đobesedno: »Vclerodna gospa! Ceiih devet me-secev je že minulo, od&ar sem zapu-stil miio slovenensko, ozir. gorenjsko domovino; a nisem vam poslal se zneka življenja, niti zahvalil se vam tuđi za cenjeno pismo. Oprostite, presim! Ker so se. kar \ ain je gotovo znano, razmere v Ameriki zelo po-slabšale. većina tovarn je ostavilo delo. torej je veliko premogokopov prenehalo obratovati, vsled česar nas je bilo mnogo brezposelnih, posebno novincev. Tako smo hodili iz kraja v kraj za zaslužkom ter vjeli tu ali tajn kak cent za vsakdanje potrebe. Zato sem tuđi pisanje odlagal ter čakal, da dobim kje stalno deio. Seda; sem tu že nekaf časa, a mislim, da ne bom dolgo, ker mi neugaja ter bom skusal poiskati kak boliši prostor, ko se razmere ka] zboljšajo. Si-cer bom. Če Bog da. koiikor mogoče hitro opustil delo v rovih ter če bo le možno, dobil delo moje obrti v kaki tovarni. Seveda se bode prej treba priličiti lomiti za silo angleščine. Življenje v Ameriki ni nič kaj prijazno; vse je nekam mrtvo. Zima je bila zelo huda. Snega sicer veliko ne pade, toda burja piha tako mrzlo, da potni-kii dostikrat zamrznejo oči ter mislim, da ni veliko bolje od Sibirije. Dežela je polna nizkega hribovja, vse crno in okajeno od premoga, nesnage vsepovsod dosti. Ptičjega petja sko-rai se sedaj spomladi ni čutiti, kveč-jemu cvrčanju vrabeev. Vsaj tu v dr-ž?vi Pensilvanije je tako. Zato pa mislim, če Bog da ter mi chrani zdrav-je, se čez kake tri leta povrnem v milo mi staro domovino, in če mi usoda ne precrta računov... Vsaj Človek še le v tujini zna ceniti milobo rojstnega kraja. Posebno sedaj, ko se zavija narava v pisano obleko, se mi vzbu-jaio spomini na te krasne triglavske pećine i visoke planine. Vsaj jaz pla-r.in sem sin!... Pač bi zape! s pes-nikom: »Tam zelen dol in breg, — tam cvetje že budi se, — tam ptičji spev glasi se, — gore še krije sneg. — Tedaj. nazaj! — Toda treba je imeti trdno voljo in upati, da priđe čas ter čim daljsa bo odsotnost, tem veselejše bo svidenje. Seznanii sem se tuđi z nekim rojakom, ki je še kot otrok zapustil staro domovino, tu je obiskavai angleško solo, a je ostal zvest sin majke slovenske. Ime njegovo je Vekoslav Pajk. V nedeljo smo obhajali pri njegovem očetu kr- Storstad^. Njegov sprednji del je bil razbit; vendar pa je lahko sam plul v Ouebec. Tuđi ta je vozil več rešenih in mrtvih. London, 30. maja. Ladijski zdravnik Grant pripoveduje: Predno sta ladji trčili, je stal kapitan Rendal na poveljniškem mostu ter vodil ma-never, da se izogne parniku »Stor-stadu«, ki se je nepričakovano prika-zal. Skušali so spustiti v morje čolne na desni strani ladje. Prvi čolni so dosegli vodo, pa so se prevrnili. Na Ievi strani je padlo več čolnov na krov ter ubilo več oseb, med temi prvega častnika Steeleja. Moštvo je ostalo v redu na svojem mestu. Da se je ladja popolnoma potopila, je preteklo 17 minut. Le par pasažirjev je moglo dobiti resevalne pase. Skoro vsi so morali v noČni obleki v le-denomrzlo vodoi Več sto oseb se je držalo ob strani ladje, dokler se ta ni potopila. Drugi so plavali okoli ladje. Reševalni Čolni »Storstada« so bili kmalu polni. Sto in sto oseb je pomrlo, ne da bi se jim moglo pomagati. Samo pet čolnov »Empressa« je srečno odplulo. Mnogo ljudi ni moglo priti iz kajut. Dve deklici y starosti sedmih in desetih let sta pri-plavali do »Storstada«, tretja sestra in oče sta utonila. Neki drugi otrok je pripovedoval: »Oče me ie prine-sel na krov. Ko je sfcočil v vodo, sem padel iz rok. Plaval sem do kosa lesa, na katerem sem se držal, pozneje sem priplaval do čolna.« Neka oseba, ki se je resila, je videla igralca Irvin-ga na koridorju. Pozval ga je, naj hiti. Irving je vsled prehudega gibanja ladje padel v vrata kabine in je zelo krvavel. Njegova soproga ga Je objela, vendar pa se mu Je posrećilo, da Ji je dal reševalni pas ter jo spravil na krov. Tesiio objeta sta se potopila z ladjo. Ouebec, 30. maja. Snoči ob tričetrt na osem je dospelo sem 396 oseb, ki so ae rti&t * »Empressa«, in sicer 29 pasažirjev prvega in druge-ga razreda, 101 pasažir tretjega razreda in 237 mornarjev. 37 bolnikov in ranjencev je še v Rimonski ju. 954 oseb je utonilo. Iz Rimonskija poro-Čajo, da kapitan Rendal umira. Razne stvari. * Izumitelj žarnice umri. Sir Wi-liam Swann, ki je pred Edisonorn izu-mil električno žarnico, je umri v Londonu v starosti 87 let. * Velika sleparija. Iz Petrograda poročajo: Ravnatelj taškentske filialke sibirskih železnic Aronson je bil aretiran, ker je poneveril 400.000 rub-ljev. * Nesreća na morju. Iz Novega Yorka poročajo: Na obrežju Južne Karoline so našli ostanke ladje. Meni-jo, da so to ostanki parnika „Lucken-bacha", ki je vozila fosfat iz Tampe v Baltimore. Utonilo je 28 oseb mo-štva. * Nuna ušla s korporalom. Lvov-ski »Wiek Nowy« poroča: V vojaški garnizijski bolnišnici v Lvovu streže-30 nune iz samostana »Rodbine Marije^. V poslednjem Času je bila tam tuđi sestra Marija Najevvska iz Po-znanja. Mlada, 291etna nuna, čeprav je že storila višje obljube reda, s ka^ terim se je zavezala, odpovedati se vsemu posvetnemu razkošju, se vendar ni mogla uhraniti ljubezni. V bolnici je spoznala korporala, ki je bil bolan. Ko je ozdravel, je odšla ž njim. Korporal, ki je doslužil, je sle-kel vojaško suknjo in zdaj doma kmetuje. Zdaj gre za poroko. * Ljubezen — nevarno podjetje. V Los Angelos se je vršil zanimiv proces. Neka vdova je tožila zava-rovalnico za izplačilo zavarovalnine po svojem možu v znesku 250.000 K. Zavarovalnica pa ni hotela plaćati ter je navedla čud£n vzrok. Mož dotične žene je svojčas sporočil zava-rovalnici, ko se je zavaroval, da ni uslužben pri nobenem podjetju, pri katerem bi bil lahko izpostavljen ne-varnosti. Toda ta mož je imel izven-zakonsko ljubavno razmerje z nekim dekletom. ki ga je nekega dne ustre-lila. Zavarovalnica pravi, da vsled t£ga noče plaćati zavarovalnine, ker ustreljeni ni povedal resnice. Njegovo ljubavno razmerje ga je namreč izpostavljalo nevarnosti. Sodišče je oprostilo zavarovalnico. Telefonska In brzojovno poročilo. Krasen shod slovenskih štajerskih obrtnikov v Ljutomeru. — Zahvala dr. Kukovcu. — Obsodba klerikalne protiobrtniške politike. Ljutomer, 2. junija. Na včeraj-šnjem velikem obrtniškem shodu spodnještajerskih slovenskih obrtnikov je bilo zbranih nad 300 obrtnikov s Spodnjega Štajerskega. Na shodu so govorili gg.: Horvat, Zu-panc, Franchetti, Vald, Rebek in de-želni poslanec gosp. dr. Kukovec. Sprejeta je bila resolucija proti na-stapu slovenskih klerikalnih poslan-cev v štajerskem deželnem zboru proti koristim obrtnega stanu. Dežel-nemu poslancu dr. Kukovcu so izrekli zbrani obrtniki z navdušenimi ovacijami svojo najtoplejšo zahvalo za njegov možati nastop v štajer-skem deželnem zboru v prid obrtne-mu stanu. Zahvala je bila soglasno sprejeta. Klerikalni poslanci se nišo upali blizu, če tuđi so bili nalašč za ta dan sklicali v Ljutomer svoje strankar-sko politično zborovanie. Verstov-šek, ki skuša svoje zmožnostl v de-nuncijanstvu, je imel slabo vest, zato 5o je kar na tihem popihal po kleri-kalnem shodu iz Liutomera, kar ie izzvalo med udeležnikl obrtniškega shoda splošno veselost. Zahvala se je izrekla tuđi senat-nemu predsedniku, bivšemu poslancu dr. Ploju, ki je vsikdar energično za-stopa! koristi obrtnikov. Predsedstvo shoda Je poslalo nadalje ha namestništvo oster protest, ker ni odposialo na ta shod svojega zastopnika, dočim to stori vsikdar pri vsakem bojnern zborovanju spodnještajerskega nemškutarskega obrtništva. Po shodu je bil pri Kukovcu sku-pen obed, na katerem so izpregovo-rili napitnice gg.: Zadravec, dr. Kukovec, dr. Koderman, Župane, Franchetti in Rebek. Popoldne se je vršil sestanek zaupnikov narodne stranke, kl ie si-jajno uspel. Včerajšnii dan je bil za narodni živelj v Ljutomeru in sploh na Spod-njem Štajerskem velikega pomena ter bo rodil mnogo uspeha. Zakon o razbremenitvi sodišč. Dunaj, 2. junija. Vlada uveljavi s § 14. zakon o razbremenitvi sodišč. Osobito določa ta zakon, da bodo pri zbornih sodiščih odslej sodili v civil-sih pravdah do 2500 K posamezni 1 sodniki, ne več kolegiji sodnikov. — 123. Stev. »SLOVENSKI NAROD«, dne 2 junija 1914. Stran 5. Dalje obsega zakon detajlirane pred-pise glede izdaje civilnih sodb (de-janjski stan), glede konceptnih pobočnikov in glede omejitve pravnih pripomočkov proti soglašujočim sodbam prve in druge instance. Stiirgkh v avdijenci. Dunai, 2. junija. Cesar je po đaljšem presledku včeraj zopet spre-jel ministrskega preds. Sturgkha v petčetrturni avdijenci. Kongres dijakov strelcev. Dunaj, 2. junija- K včerajšnemu kongresu dijakov strelcev so prišli tuđi patriotični strelci iz Dalmacije pod vodstvom profesoria Ljubibrati-ća. Ko so se nahajali dijaki v hotelu Regina so demonstrirali proti njim nacijonalistični jugoslovanski dijaki ter Ljubibratića obmetali z gnilimi jajci. Češko - nemška spravna pogajanja. Praga, 2. junija. Profesor Ma-sarvk je poslal predsedniku dr. Syl-vestru pismo, v katerem mu sporoča, da se z ozirom na postopanje vlade v aferi Šviha ne bo udeležil spra\rnih pogajanj. V svojem pismu pravi: »Kot politik in poslanec se s sedanjo vlado ne morem pogajati o resnih političnih zadevah, ker zavzema v aferi Šviha stališče, ki ga poslanec, kateremu čast parlamenta ni deveta briga, ne more in ne srne odobravati. Ce je bil Šviha plačan konfident, po-tem nimam nobene garancije, da vlada ne nadzoruje tuđi ostalih nemških in čeških strank. Če pa Šviha ni konfident, kakor ie to izjavil pod prisego pred sodiščem, potem je pospešila vlada s svojim izgovorom na uradno tajnost civilen justični umor. Praga, 2. junija. Narodni socijalisti so pooblastili poslanca Choca, da sporoci dr. Svlvestru, da se bodo narodni socijalisti udeležili česko-nemskih spravnih pogajanj samo, če se jih grof Stiirgkh ne udeleži. Nika-kor pa se nadaljna meritorna pogaja-nja ne smejo vršiti pod sedanjo vlado. Afera Šviha. Liberec, 2. junija. »Reichenber-ger Zeitung« poroča, da dobi praški policijski komisar dr. Klima trime-sečen dopust, od katerega se ne vrne več. Dr. Klima bo prestavljen k po-liciiskeinu predsedstvu na Dunaj. Skandali na gimnaziji v Mostaru. Mostar, 2. junija. Tukajšnjo gimnazijo so zaprli. Vzrok: neznosne razmere, ki so nastale na zavodu po znanih protinemških dijaških demon-Mraciiah. V soboto je neki osmošo-!ec - maturant priše! k ravnatelju Poljaku ter mu dal zaušnico. češ, da je žalil srbski narcd. Profesorski zbor je nato sklenil. da se gimnazija takoj zatvori. (O razmerah na gimnaziji v Mostaru priobčimo jutri daljše poročilo. Opomba uredništva.) Nemški Schulverein. Freiwa!dau, 2. junija. O binko-£tih je imel tu nemški Schulverein svoje letno zborovanie. Naivažnejši «k!ep }e, ustanoviti podružnice tuđi v Nemčiji, da se ojači blagajna. Iz po-ročila je posneti, da ima društvo 53 sol s 103 razredi. 114 šolskih vrtcev s 132 oddelki in podpira 100 drugih sol. Posebno ugodno se razvija delo-vanie na Spodn?em Štajerskem in na Primorskem. Zborovanie pozdravlja posebno vzajemnost Nemcev in Itali-janov v Trstu in na Pnmorskern. Na Priinorskem se v kratkem ustanovi ćela vrsta novih sol. Dohodki za leto 191314 so znašali 1,417.000 K ter so bili za 1763 K večii, kakor lani. Število članov ie naraslo za 4000. Fzdatki so znašali 1,772.800 K. Ros-eggerjevega fonda je vplačanega do-sedaj 2,942.800 K. Deluiočih podruž-nic ?e 2600. Zborovanj je bilo v pre-teklem letu 1867. Dosedanji odbor je bil zopet izvoljen. Kabinetna kriza na Francoskem. Pariz, 2. junija. Kabinet Doumer-fcue je podal demisijo. Viviani pre-vzame najbrže predsedstvo in zuna-nje zadeve. Včeraj se je sestala nova francoska zbornica ter izvolila za provizoričnega predsednika doseda-njega predsednika Deschanela, Važen sestanek. Berolin, 2. junija. »Vossische Zeitung« poroča, da priđe dne 12. junija v Konopišt švedski kralj, ki se ram sestane z nemškim cesarjem Vi-ijemom. Sestanek ima veliko politično važnost. Empress of Irland. Montreal, 2. junija. Kazenska preiskava o nesreći parnika »Empress of Irland« se prične 9. junija. •Javil se je kapitan parnika »Aden* kot priča, ki pravi, da je katastrofo provzročil »Empress«, ki je vozil po plovni vodi sem in tja, dočim je vozi! parnik »Storstad« popolnoma pravilno. • * • Dogodkl na Balkanu. REVOLUCUA V ALBANUI. Mednarodna intervencija. Cetinje, 2. junija. Tukajšni me-rodajni krogi so mnenja, da ne bo prišlo v Albaniji do izolirane akcije. Ce pa se bi to vendar zgodilo, mora tuđi Crna gora varovati svoje interese. Položaj kneza nevzdržljiv. Dunaj, 2. junija. BerolinsRi listi poročajo, da je položaj kneza Vilje-ma nevzdržljiv. Edino sredstvo, da se vzdrži, je, da se za stalno preseli v Skader. Tuđi albanski orožniki tru-moma dezertirajo. Poslednje dni je dezertiralo 36 orožnikov. »Lokalan-zeiger« dolži italijanske častnike, da so v sumljivih zvezah z vstaši. Rim, 2. junija. Knez je ođpustil vse svoje avstrijske in italijanske svetovalce, tako avstrijskega konzula Buchbergerja in italijanskega ka-pitana Gastaldija. Njegov položaj je obupen. Vstaši. Dunaj, 2. junija. Iz Drača Javljalo, da imalo vstaši danes veliko zbo-rovanje, na katerem bodo precizirali svoje zahteve. Najbrže se zborova-nia udeleži tuđi kontrolna komisija. Vstaši bodo baje zahtevali odstrani-tev kneza Wieda. Drač, 2. junija. Vstaši ogrožajo se vedno Drač. V mestu vlada veliko vznemirjenje. Mornariške posad-ke, ki stražijo palačo kneza VVieda, so bile ojačene. Danes dospe pred Drač tuđi avstrijska dreadnoughtska eskadra, ki je dospela včeraj pred Val ono. Dunaj, 2. junija. Iz Rima poroca-jo, da so bila pogajanja med vstaši in kontrono komisijo odgođena. Vstaši korakajo proti Elbasanu in Beratu. Elbasan bo v kratkem v njihovih ro-kah. Izmail Kemal se vrača v Valo-no, vsled Česar je pričakovati tuđi tam novih težkoč. Italijanski poslanik. Rim, 2. junija, Italijanska vlada dementira vest, da bi nameravala odpoklicati svojega poslanika Aliotti-ia. ki je baje izzval incident z avstrij-sko politiko v Draču. Aliotti je storil Ie svojo dolžnost. Srbska skupština. Belgrad, 2. junija. Ministrstvo je predložilo kralju ukaz za razpust skupščine, ki se izvrši najbrže še tekom tega tedna. Opozicija zahteva, da poveri kralj njej izvršitev novih volitev. najbrže pa bo ta posel opra-vil kabinet Pašić. Romunska in Turčija. Dunaj, 2. junija. Turčija se skuša Romunski kolikor mogoče pribli-žati. Poset Talaat bega v Bukarešti ima ta namen. Romunska pa stoji slej kot prej na stališču, da si hoče obdr-ža:i proste roke. Romunska hoče, da ostane bukareški mir neizpremenjen v veljavi. Kralj Karei je Talaat begu nedvoumno povedal. da more Turčija resiti Ie v prijateljskem sporazumu vprašanie otokov in da je Rr nunska pripravljena posredovati. Talaat beg ie to posredovanje sprejeL Sanašnli list ebsetja 6 stran?. Izdaja teli in odgovorni ureJnik: dr. Vladimir Ravnihar, drž. poslanec. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«. Solnčno zdravUliča njhl! Bled, Kranimko, Hs^đtet. zAnvtMU u |f|lf|| iveUobnlml bi aolnfolmi iMpelml, IIIII11 prekr. lega. Izborni x4mvllnl ms|>ehL 1U11I1 Maj — •ktefc^r. Prospekti fratls ii fnnko. SlOTansko kopaliić«. Prospekte pošilja Aate Tmšmr9 lastnik hotela »Velebit«. Sobe naj se izvolijo naročiti pravo časno. 1826 * Samo za one ka-dilce cigaret, ki glede na svoje zdravjc radi Tsak dan 1 do 2 fi-narja več izdajo: „Modiano Club Najdražjc pi Specitlite,- ti« najboljšc Na zdravniško priporočilo so lako strpCmce antinikotinske kakor tuđi llstki ncpotiskani, na vsakem posamcznem je pa # iz vodnega tiska razvidna var- ^ norrn. 161 Padavina v 24 urah m*n 00* Zdravnik išče stanovanje 2 3 sob t Špotali Siiki koUkor mogite blizu mesta. Ponudbe na naslov: A. JagOfUČ, trgovce, LJnblian«, Stritarjeva Ulica. 2163 Deiar takil kilantne iz lastnega za trgovce, obrtnike, tvorničarje itd , za višje uradnike, častnike in privatne uradnike, strogo diskretno. Majhna vračila. Kornere, pisama Saarftor Wlen«r (protfirma) Potn (Pressbnra.) 1873 Izjava. Jaz F. Gabcršek, potnik tvrdke Singer & Co. v Ljubljani, izjavljam, da je moja trditev, da so Šivalni siroji tvrdke Ivan Jax in sin v Ljubljani slabi in iz mehkega materijala, povsem neresnična in neutemeljena ter pre-kličem to svojo trdite*/. 2178 F. Oaberšeb. Proda se gostilna % gospodarskim poslopjem, itaTbene parcele, travnlkl, njive v LJnUjanl blizu Dolenf-skega kolodvora in gozdi na Oolovcn. Poizvedbe pri upavnribtvu »SIov. Naroda«. 702 Briunicn na Relil vrlo elegantna, dobro uvedena, s prodajo parfumerii in las, v najnrometnejši ulici ob morju, se proda iakoj zaradi bolezni in preobloženosti z dra-gimi svojimi posli. — Samo Tesne ponudbe prosim poslati do 15. Jt&lifa, kupee pa lahko tuđi osebno poskuša en mesec obrt Vrlo ugodno za Slc-venca-brivca, ker je par tisoč iSlovencev na Reki in preko 25000 Hrvatov, a nobenega S!cvenca-brivca. Obrniti se je na Jorja Mišknlina, brivca, Via Porto t>r. 2, Beka (Fžume). 1660 Prva domaća tovarna omar za l6d Simona Praprotnika v Ijubljani, Jsnkova ulica ft. 7. Prevzemajo se vsa v stavbno in pohištveno : mizarstvo spadajoča : dela, katera se točno in po najnižjih cenah f - - izvršajejo. ==^ Velika zalooa oostilniškiti okrogi miz. Cfniki se po: 'jajo n zaSiten breitslačno in pcitn'ne prosta. Zahvala. Za premnoge izraze sočutja, izkazanega nam o bolezni in smrti našega iskrenoljubljenega, najboljšega in nepozabnega soproga, tasta, starega očeta, gospoda Ivana Mathian star. dalje za darovane prekrasne vence in za častno udeležbo pri pogrebu nepozabnega rajnkega izrekamo tem potom vsem sorodnikom, prijateljem in znancem svojo najprisrčnejšo zahvalo. V Ljubljani, dne 2 junija 1914. Žalnjoča rodbina ]v. JKathian star. Zahvala. Ob nenadni izgubi svojega soproga izrekam v svojem in imenu svojih otrok vsem, ki so mi na ta ali oni način lajšali bolest, iskreno zahvalo. Zlasti se zahvaljujem preč. duhovšči ni za spremstvo na poslednji poti in posebno preč. g. župniku v Pozdzemlju za tolažbo v bolezni, velec. g. ritm. F. Hadwigerju za ganljivo slovo ob grobu, si. gg. zastopnikom občin Gradac, Radovica in Metlika, si. mestni godbi in si. požarni brambi metliški, gg. zast c kr. okr. glavarstva v Črnomlju, vsem gg. kolegom ljubljenega pokojnika za venec in spremstvo. — Vsem iskrena hvala! Grada« pri ■•tlifcl, dne 29. maja 1914. tanka Kraiovoo soproga. VDOVA sredi 20, brez otrok, vitka, prijetoa prikazen, s premož. 350.000 M se želi zopet poro« čiti z dobro situiranim gospodom, blagega značaja. Tajnost zajamčena. Anonimno In indirektno se odklanja. Dopisi „Edelmfitlg B II*1 Dusscldorf, hauptpostl. 2171 Šivilja sprefenta dela za perilo in opre« me za ne veste ter priđe na dom tuđi na deželo. — Naslov pove uprav. »Slovenskega Naroda<. 2175 Sprelme se ključavničar 25—30 let star. Plača po dogovoru. Oglasiti se je v predilnici v Ljubljani. 2132 Izvrsten dalmatince OpOlo močan, liter K —'83, rđečl samotok Hter K —-92. beli samotok naj fine jŠi liter K 1*—. 2168 Naročite z dopisnico vse vrste a liter z dostavo in steklenicami E 3*—. M. Žerjav, Lfnbl[ana, Strellška ulica 32« Radi preselitve se proda Radeckega oesti St. 2/1. Jdbolenil^ čisto in snažno pretočen, prav sladek, zajamčeno naraven, najboljše vrste, iz jabolk (mošanci) razpošilja po povzetju liter po 20 vi-narjev, hruškovec I po 17 h od 100 1 naprej juri jos. Stelzer, trgovina z mostom Weizelsdori pri Gradcu. 2179 Stanovanje lepo svetio, se odda za avgust v Salendrovi ulici 6. 2177 Vpraša se tam v I. nadstropju. ki se dobro razume v mlekarski stroki ■V se sprejme takoj. "M Ponudbe pod ,,miekar / 2170M na upravnistvo »Siov. Naroda«. 2170 Prostovoljna dražba. V četi tek 4. junija t 1. ob 9. dopa in eventuelno tuđi v petek, 5. funlja, vršila se bo na Marije Terezije cesti št, 10, HL nadstr^ prostovoljna prodaja Mšoe oprave, originalnih slik domaćih slikarjev9 kn)lg tor behinjskih predmetov. h kateri se kupci s tem vljudno vabijo. Proda se poceni lepo posestvo na krasnem kraju, lep razgled, z dobro pitno vodo iz studenca, ki izvira Ie malo proč od hiše, pripravno za Ietovišče ali za človeka, kl je v pokoju in rad živi v lepem, mirnem kraju. Oddaljeno od Ljubljane kakih 13 km ob dol. železnici. Hiša z 2 sobama po 25 -m, kuhinja, klet, hlev za 3 živine, 1600 n sežnjev sadnega vrta. Resni kupci se tuđi lahko ogledajo, ševe da je tuđi hiša od znotraj v najlepšem stanu. Naslov gospodin je pove uprav. „Slov. Naroda* Podpisana tvrdka sprejme takoj 10 prtdnib, zanesljivih treznih in zmoinih Dini Doraotnikov kateri so izurjeni prostih ter. najfinej-ših del pohištva. Služba stalna, plača po zasluženju. Dotičnim, kateri se sprejmejo ter najmanje eno leto l v službi ostanejo, se voznina do Bel-grada povrne. Stanovanje, hrana in vsa preskrba v hiši. 2172 Tozadevne ponadbe poslati na; Mihel] * Modie, Kralj Aloksuđrm ■iioa ftt. 70, Belfrad. Za varstvo bralcev se nikdar ne utrudimo opozarjati na mnoge ničvredne ponaredbe, ki jih brezvestni ljudje dandanes spravljaju v promet. Star Je že dobri sloves in velika priljubljcnost TeUerjevega blagodišečega rastlinskega esenčne-ga fluida z oblastveno varovano bc-sedno znamko »Elsafluid*, kit kakor znano in kakor vsak dan lahko sliši-mo iz ust zdravoitov, yfinkiij obtastvcao varovano besedno znamko »Elsa kroglice«. Ker smo se o dobrodejnih lastnostih obeh preparatov sami prepričali in smo jih pogosto od mnogih bralcev in zdravnikov stišali hvaliti, svetujemo, da se proti ponaredbam varujete tako« 4a naročite oboje na- ravnost pri lekarnarju E. V. Feller y Stubici, Elsa trg št. 238 (Hrvatsko). Poizkusni tucat Fellerjevega fluida stane franko 5 kron, Fellerjevih kroglic 6 škatlic franko 4 krone. 017811 °* _____________»SUJVCN5M NAKUU* dne ^. JUIUja I9i4. lio. 5iev. 25ol pisartte m »Maj* taksf ali hi>«!» Z-3 elopantne fellfte sobe areali navsta. Kje? pove uprarniŠtvo »Slov. Naroda«. 2146 Najeenejit aatap otroških vozičkov pri tvrdlr' J. Pogačnik gibljua, Jtfarije Tcrczijc cesta 13—18. Zaloga pchištva in tapetniškega blaga. 7onclfD Pri motitvah (za-^■•^■■^■^15 stajanju krvi) ne jemljo kroglic, tablet, praška, Čaja brez vrednosti, Moje prijetno zauživalno, preizkušeno, zajamč. neškod. sredstvo pomaga zanesljivo. Vsak dan dobtm prostov. zahv. pisma. Velika škatlja K 485 po§t. prosto. Diskr. dopošilja i ir. med. H. Seemann, Sommerfeld 83 Niederlausitz. ' Na ieljo se dopoJlje U dunajske ali budimpeštanske rwpoiilj«jnic<\ tatorej carinske neprilike izk'iačene. *56' Najfloejse rokavite «- pravi franeoski parfumi -•• in vsi v to stroko spadajoCi predmeti v najfinejši kakovosti. Za obila naročita se priporoča 895 Ofilija Bračko Ljubljana, Dunajska cesta 12, v Mathianovi biši. Hotel ,LLO YD' z restavracijo in najiepsim vrtom priporoča p. n. slavnemu občinstvu *785 Karol Causes, hotelir, Sv. Petra cesta Scv. 7. Sureieinalo si mm redno akaZelJne gasnice za pook i kof!i. Podpisani si dovoljujem slavn. obč nstvu vljudno naznanjati, da sem prevzel in da otvorim na bfnko&tao nedelfo staroznano gostilno pri „Sokolu" Nadvojvode Friderika cesta stev. 4 (prej Gruberjeva cesta) ki jo je pred 40. leti astanovil moj rckojni oče. Toči! bodem samo Izborna pristaa vina 1b svele pivo ter postregel x dobro do maco kuhinjo. 2089 Sprejmejo se abonenti na hrano, ki se oddaja tuđi na dom po zmernih cenah. Kegljiiče — 25 m dolgo — je cenj. gostom na razpolago ter se od da za posamezne dni v tednu. Priporočam se za obilen obisk. Z velespoStovanjem Ivan IHehlč. PF j^^. 5 ^%a^l J^\> perot pdšea. rPALMA Zaloga pohištva m tapetmšteffa blaga. Jtf&arsivo. Popohta spolna s°ba, orehov ali hrastov /D£MCA 7 L JUBLuIANA KOMENSKEGA ULICA ^ \J / 5ef-zdr.^jk pra^^^Ru DRFR DERGANG \' Lepoletistanorai z več sobami, mehlovano, z uporabo vrta, se Odda« Ogledati se prosi v četrtek ali nei'eljo. — Več se ooizve nri po^pstnici Franji Keber. Tacen pod Sraarno goro (oostaia Vižmarie^. im\ Ivan MagI krojač prve urste Ljubljana, 340 Dunajska m 120 (nasproti kavarne .Europa1) :: se priporoča. s: Zaloga sngliega Mi K» sosplošno priljubljeni Jcer so nedoseini u te^u in trpešnosti* filagovolite si fih ogledati alisahte* vajte cenik. Karei Čamernik & Ko. Specijalna trgovina s kol*sU <*v-tomobili, motorji in posam. dmli Jr(eJia7UČna delavnica in aaraja Ljubljana Dunajska cmsta ^t*. S—t2. 1 hini kiofaiild yedno t zalogj, — Popravila se sprejeniaja in tečno Imleliilo. j : M\nl\i \i\wi liajnižje cene 1:: Priporoča se__ ^J • | solidna tvrdka ITtOCIni ^dlOft damskih in otroških slamnikov v najnovejših oblikah. vseh vrst in raznih šporinih čepić. fS/f JUt^MAi I^A*«»I LiMbMana, /I^arija VJfOIZI židovska ulica m.8. Zupapja earočila ie razpožiljajo i obratno gesto. ^ so najboijše obleke iz 1866 UiUi \\l\\i Ti ijapons&e A Ibillllif. Josip Kojina, krojač, tjubijana. Preselifev frgcviifie. Slavnemu p. n. občinstvu vljudno naznanjam, da sem presdil trgovino s pletarskimi izfielki, f iorijanska ulica 22 na fitsi^l fl^fl &11. @S Tem potom vljudno naznanjam. dsk imam v zalogi vsako-vpsine košarice za rože, ročna dela, potovalne kovčege, sobno in vrtno pleteno pohištvo i. t. d. Sprejemam vsa v to stroko spadajoča naročila in popravila točno in po nizki ceni. , 2165 Franc Jennaž pletarski mojster, Ljubljana, Stari trg št. 28. Najboijše švicarske vezenine. A. ŠARC lait Jadilga Sare LMana. SelooDurgova olita i Perilo za dame in gospode po meri. Največja izbira namiznih garritur. Najboljie platno v vseh širjavah. Motorno kolo f> HP (Neckarsulm), z dvojno prestavo, s stranskiui sedežem zm dve osebi, jako fin, skoro nov, »• O«S# prste. VpraAa se pri A. FortJ«. mestni strojntk. Kleče pri Ljabljaai (mestni vodovod). 2U86 Sprejema zavarovanla ČIovdHcega Bv-ljenja po najraznovrstnejšlb kombtoa-1 Icijah pod tako ugodnimi pogoji, ko I BObtna druga zavarovaJalca. I Zlastl Je ogodoo xavarovanjc na IdoZivetJe io smrt i «iaa|iaioCtei at 12 vplačliL „SLrAVIJA" !••• ■ •■■ viaioaao iawapowalaa baaka v Pi*agl. ••• - ••• H veBkooti arafa najesna lavarovataica aaie arfare i Tptitttii altvaiako-saTOdiio npriTo. ■ar lanai wm* i W* "S^U i faiaH id8n.il -«■ Zavanije poslopja in premiCnlne proti požarnim škodam po najn!2jlh cenah, Škode cenjuje takoj In najkulantneje. Ufiva najbolja sloves, koder posluje, PozorI Sprejema tuđi zavarovanja proti vlomski tatvini pod zelo ugodnim! pogojL — Zahtevajte prospekte I