NA ROBU SRBOHRVATSKEGA
(IN SLOVENSKEGA) ETIMOLOŠKEGA SLOVARJA
France Bezlaj
Filozofska fakulteta v Ljubljani
11
Sbh. bagav »lahm«, bugav »leprosus«, mak. bugav »arm«, sin. bužav »schwach« in sorodno.
Za sbh. bäga navajata Vuk, 11 in ARj I 149 samo pomen »paronychia equi, morbus quidam equorum«, beograjski SNA pa tudi »ljuštura od kornjače«; buba (prim. zlatna baga »Lampyris noctiluca«, crna baga »buba-švaba«); kolarska alatka; jedan deo na kolima«, pl. bage »škrofule, oticanje vratnih žleza« (crnogorsko Primorje). Skaljić, Turcizmi 111 pa tudi »žulj, kurije oko (kod čovjeka)«. Daničić, ARj I 149 omenja, da je beseda turškega porekla, pri bagav »claudus« pa izhaja iz turš. bögmek »savijati, sagibati«. Skok, ERHSJ I 88 dvomi v to možnost in opozarja pri bäga na bagav, bangav »lahm, krumm«. Skaljič izhaja pri bäga in bagav iz turš. baga, bagi s knjižnim pomenom »kornjača, oklop kornjače«, vulgarno pa tudi »čvorugasta izraslina na nogama stoke, žulj, izraslina na vratu«.
Naravnost iz bäga »paronychia equi« je treba izvajati adjektiva bägljiv, bägljav, bažljiv »bolestan od bage«. Po Škaljiću je to iz turš. bagi-li. Skok pritegne tudi verbum obaglamiti »oboljeti od bage«. V bosanski narodni pesmi pomeni isto tudi bagav (Skaljič), toda splošno je bagav »claudus«, pri Stuliču »pedibus labo-rans«, bagavac, bagavica »qui (quae) pedibus laborat«, verbum obagaviti »ohro-nuti« (Lika). Ker navaja Vuk v istem pomenu tudi bangav (konj), obangaviti, je že Liden, KZ XL 262 povezal bagav in bangav. Sledila sta mu Berneker, SEW I 42 in Skok, ERHSJ I 89. Vsi pa slede Miklošiču, EW 7, ki je samo obliko bangav »lahm« izvajal iz cig. pango »lahm«. V bolgarščini je bango, pängo »lahm, krumm, Epyteton von Teufel« (Mladenov, ERB 14, 410). Izhodišče cig. pängo je sti. panguh »lahm«, verjetno predarijskega izvora (Mayrhofer, EWAI II 185).
Najbolj verjetna se zdi domneva, da je prišlo do besednega križanja treh različnih osnov. Sbh. bäga ima širši semantični razpon kakor turš. baga in to je vsaj pri mlajših izposojenkah nenavadno. Tega se zaveda tudi Sadnik-Aitzetmiiller, VWb 118 (str. 108), ki sicer z vso opreznostjo vendarle pritegneta sbh. bäga v pomenu »Wagengerät; Teil am Wagen« k problematiki r. bagör »Hakenstange«, slš. bahoT »Radfelge«, kjer suponirata slovansko prevojno alternacijo *bag- : 'bug- in izhajata iz ide. 'bheugh- »biegen«. Tudi Skoku se zdi možna povezava med bäga in bagav poleg bangav, banjgav, ne zna pa rešiti problema, kako je moglo odpasti -n- v bangav iz cig. pango.
Most med obema izposojenima osnovama more biti samo neka domača, podedovana osnova 'baga, 'bagav, na katero sta vplivali obe izposojenki, turška in ciganska s pomeni, ki so omogočili takšno križanje. Sinonimna baltoslovanska osnova *gheubh-»biegen«, je po mnenju vrste raziskovalcev nastala po meta-
19
tezi iz 'bheugh- (Uhlenbeck, PBB XXX 266; Pedersen, Mat. a Pr. I 170; Machek, ESO 193; Sadnik-Aitzetmüller, VWb 119 d.). Germanske reflekse za 'gheubh- (o tem Pokomy, VWb 450) je mogoče razlagati tudi drugače (Fraenkel, Balticosl. II 32). Razmerje med sti. tri-buj- »dreifach« proti lit. dvigubas, trigubas, stprus. dwigubbus, csl. dvogubi^, sugub-b, str. jedinogubyj, dvogubyj, sbh. dvdgub, sin. dvogub, tiigüben govori v prid te domneve, seveda s pogojem, da za osnovo 'gheubh- suponiramo samo pomen »biegen, falten« in iščemo za pomene »bewegen, verschwinden, krepieren« drugačno izhodišče.^ Dolgo -5- stopnjo ghöbh-najdemo v sbh. gabav »krumm, kriv na kojem udu ili zglobu« (srednja Dalmacija) in gaba »arthritis, ulozi« (Brač), kar pušča Skok, ERHSJ I 541 brez razlage (o tem Bezlaj, IX. seminar SJLK, 11). Podobno razmerje kakor med sbh. bagav in gabav, tudi z dolgo -5- stopnjo izkazuje tudi let. buoga, buogs v pomenu »Haufe, Schar« in verjetno tudi v pomenu »mit Gestrüppe, Wald bewachsener Platz im Felde, eine (rundliche) Baumgruppe« proti let. guöba »Haufe«. Mühlenbach-Endzelin, LDW I 361 suponira sicer pri buöga možnost razvoja -uo- iz -an- in z rezervo primerja lit. banga »Menge«, pri guöba (idem 688) pa zaradi homonim-nega guöba »Abgabe, Kontribution, Steuerkorn, Zinskorn« izhaja iz 'ghabh-»fassen, nehmen«, lit. gabenti »fördern«, p. gabać »nehmen, ergreifen«. Toda tudi v lit. guöbti »zusammenraffen«, göbtis »nach etwas streben« sta se križali osnovi ghabh- in 'ghöbh- k 'gheubh- »biegen« (o tem Fraenkel, LEW 126).
Nedvomno je treba iz ide. 'bheugh- »biegen« izhajati pri let. buguöties »sich neigen, bücken«, bugurains »höckerig«, budzis »Beule«, bugaiis »kleiner Hügel«, baüguTs »Hügel«, bauga »Klötzchen am Sack des Fischnetzes«. Zaradi big. dial. büga »feuchter Ort« je treba tudi pri r. dial. büga »niedriges Flussufer; Gesträuch im Uberschwämmungsgebiet« in let. bauga »sumpfige Stelle am Flusse« izhajati iz 'bheugh- »biegen« in ne iz 'bheng-; prim. lit. bangä »Welle« (Mühlenbach-Endzelin, LDW I 267; Vasmer, REW I 133; Sadnik-Aitzetmüller, VWb 119 b). Bernard, Balk. Ez. III 2, 73 je to domnevo utrdil s pomensko paralelo slov. lo'^k'h »Krümmung«, lo^ka »sumpfige Talwiese« in pritegnil zraven tudi sbh. buđ »Schimmel, Schweiss, Tau«, buđav »mit Schweiss bedeckt« (vzh. Srbija), za kar navaja Skok, ERHSJ I 227 samo Daničičevo razlago iz perz. buj »Gestank«. Doslej prezrto sin. dial. bilhav (= buyav) »nach Schimmel riechend« (Posočje) priča, da je tudi sbh., buđ iz 'bheugh- (k fonetičnemu razvoju prim. sin. 2e;e < 'žegjane).
Let. bauguTS »Hügel, Anhöhe« odgovarja v slov. jezikih samo r. bugör »kleiner Hügel«, bugoiök »Beule«, ukr. bugöi, bugir »Hügel, Sturmwind«. Ta pomenski razvoj pri južnih Slovanih ni izpričan, ponuja se pa mnogo drugega gradiva, ki so ga dosedanji raziskovalci prezrli. Problem otežkočajo različna homonima ide. •bheug(h)- (o tem Pokomy, VWb 152; Kretschmer, Glotta XXX 138 in novejše Mayrhofer, EWAI II 504). Vendar je treba opozoriti, da vztraja Fraenkel, LEW 37 pri starem Trautmannovem mnenju (BSW 39), da je treba pri lit. baugüs »ängstlich, bange, furchtsam«, bauginti »ängstigen, schrecken«, bügti »erschre-
' Slovanskemu 'geub- v ghbnoNti, gybaü, gubiti »bewegen, verlieren, krepieren« ustreza v baltskih jezikih 'geib-, lit. geibti »krepieren, verenden«, gaišti »vergehen, zögern, zaudern«, let. geibt »umkomrnen«, gaist »vergehen«. Slovanskemu 'g'eub- v zybafi »schaukeln, wiegen«, sin. zibniti »werschwinden«, slš. zibnüt' »krepieren« in sin. zübelj (m.), zublja (f.) »Flamme, Fackel«, sbh. dial. zublja »Fackel« po baltsko 'g'eib-, let. zibät »sich schnell bewegen«, lit. žaibas »Blitz«, lit;, ziubmys »Feuer, Fackel«. Tuka] lahko govorimo o pre-vojnem iztirjenju; vmesna stopnja je sin. gäbati »darben, zugrunde gehen, krepieren« iz 'gob- (Bezlaj, IX sem. SJLK, 11). R. bližali, »verenden, krepieren« je verjetno iz 'bong- in ne spada sem.
20
cken«, let. bugus »schräcklich, ängstig«, bugnums »Angst, Furcht« izhajati iz iste osnove 'bheugh- kakor pri sti. bhujdti »biegt«, stvn. biogan »biegen«.
Z dolgo -Ö- stopnjo bi bilo mogoče prišteti k tej pomenski kategoriji tudi let. buogls »traurig aussehend, bekümmert«, kar pušča Mühlenbach-Endzelin, LDW I 361 brez razlage. Pri južnih Slovanih odgovarja temu mak. bugla »Sorge«, bugli »überschwären« in z dolgo -u- stopnjo tudi mak. bigor »Leiden, Pein«, kar ne more biti v nobeni zvezi z mak. bigor »Kalksinter«, sbh. bigar, big. bigor, alb. bigorr, verjetno substratnega izvora (Skok, ERHSJ I 147). V pomenski zvezi z let. budzis, budze »etwas Unnötiges, alter, entkräfteter Mensch« je verjetno tudi mak. bugav »arm« in sin. büzav »schwach« (gor.) ter sin. büza »etwas Kleines, Kretin«. Beograjski SNA navaja tudi sbh. bugav »leprosus« (Poljice), kar je morda zares metateza iz 'gubav. Sin. dial. buža, bjža »Loch, Spalte, Graben« (Primorje, Kras), izpričano tudi kot mtpn., npr. Vižentinska Buža, Poljanska Buža je gotovo kakor sbh. dial. buža »isto« (Primorje) izposojeno iz it. tosk. dial. bugio, ben. buso, stit. buca »fossa« (Perušek, JA XXXIV 41; Skok, ERHSJ I 247; Battisti-Alessio, DEI I 621). Toda težko se je odločiti, h kateremu buža spada sin. dial. bužac »Keuschler« (Krkavče, Istra). Ce je glagolsko csl. bug^ »armilla« sprejeto iz stvn. baug »Ring« (Miklošič, EW 23; Berneker, SEW I 97; Kiparsky, GSL 170), je težko pojasniti današnje sbh. bug »prevoj« in bužiti »sužavati«. Tudi za sin. bužiti, bužgati, bužkati, bežgati, »ausschauen« poleg bužina »Schalle der Früchte«, bužnica, buželj »Art Apfel« bi težko izhajali iz it. buccia, buccio »Schalle der Früchte« z neznano etimologijo (Battisti-Alessio, DEI I 622). Pomensko se vsaj do neke mere ujema z r. bužath »Lehm, Sand ausgraben«, kar povezujejo z r. büga »niedriges Flussufer« (Vasmer, REW I 137).^
K osnovi 'bheugh- je mogoče pritegniti tudi sin. dial. baza »terrassenförmiger Weingartenteil«, morda iz 'bögia, manj verjetno iz 'bügia. Ostane pa v različnih južnoslovanskih slovarjih še vrsta besedi, katerih izvor dosedaj še ni pojasnjen, njihova opredelitev pa bi zahtevala še posebnega študija. Ako je npr. sbh. bagra »partes, species, fetura« slovanskega porekla, postane sumljivo tudi sin. bažati se »von gleicher Gattung sein« poleg baza »Sorte, Rasse, Art«, kar je Kelemina, OJKZ III 33 izvajal iz srvn. fasel »Nachkommenschast« (zelo oprezna postane pri tej etimologiji Striedter-Tempsova, DLS 123). Za pomenski razvoj prim. alb. paVe »vrsta« iz ide. 'peJ-, n. falten »gubati«. Skok izpušča vrsto takšnih besed; mednje bi mogli uvrstiti tudi sbh. bagelj »homunculus«.
Kljub nekaterim dvomljivim primerom je osnova 'bheugh- v južnoslovanskih je-, zikih dovolj potrjena, da v sbh. obga »Teigblatt«, big. obga, olga ni potrebno su-ponirati metateze iz 'og-hba (Berneker, SEW I 366; Mladenov, ERB 363, 397; Skok, ERHSJ 11 536). Sadnik-Aitzetmüller, VWb 119 d. povezuje to prepričljivo z r. bgath, ukr. bhaty, br. bgach »biegen« poleg r. dial. obga, 6bža, vobža »Deichsel-arme des Hackenpfluges, Pflugsterze, Ackermas«, str. obhža »ein variirendes
^ Pri sin. bliža »krava«, in tudi biižla »isto« je prišlo verjetno do besednega križanja med buša »majhna, suha krava balkanske pasme« in refleksi iz osnove 'bheugh- Prim. sin. gavra »magere, elende Kuh« >' 'gabra poleg sin. gäbrast, gäbrav »uneben, rauh« ('gob-?), lit. gubrys, güburaa »Erdhaufen, Bergrücken«. Drugačno besedno križanje pa je v let. buga »Kuh ohne Hörner« proti bauža »hornlose Kuh«, baiižis »hornloser Ochse«, lit. baužis »hornloses Tier« (o tem Fraenkel, LEW 37). Korigirati pa je potrebno Skoka, ERHSJ I 244, ki sin. buša, sbh. zah. buša (buša), rum. bou boucsan »vrsta moldavskega goveda« izvaja iz madž. busa »untersetzt, dick«. Bolje Hubschmid, Vox Rom. XIv 197; Orbis III 247, ki pritegne retorom. puš(aj, buš(aj »Kalb, Lockruf für Kühe«, švic. n. buschi »Kuh« in izhaja iz prastarega pastirskega vabilnega klica. Karakteristični vokal se v takšnih primerih največkrat ohrani brez glasoslovnih sprememb.
21
Ackermass« (k pomenu prim. r. guba »Bezirk, Kreis«, sin. dial. guba »posest meščana v okolici« (Tržič). Tudi sin. 6ga »eine Einfriedung« (Pohlin) je bolj verjetno iz 'ob'bga kakor iz n. Hage.
Z enako upravičenostjo lahko dvomimo tudi v nujnost metateze pri sin. dial. be-ganica »Art Kuchen« (Bovec), beganica, beganja »Palmbusch« (Bohinj, Radovljica). Verjetno je treba izhajati iz buganica (Strekelj, CZN V 67; Lwk. 7). Skok, ERHSJ I 577 razlaga te slovanske oblike kot obratno izposojene iz furl. bubane, gubanize »Art Kuchen«, to pa iz splošno južnoslovanskega gybanica. Vendar je to tvorjeno iz različnih prevojnih stopenj: mak., big. banica govori za 'g'bb-, sin. dial. je tudi gubana, gubanica; prim. tudi madž. gobonca, gabonca. Sin. beganica priča že s svojo semantično dvojnostjo na drugačno izhodišče. Gotovo pa je še prezgodaj, da bi mogli v slavistiki problem 'bheugli- : 'gheubh- dokončno zaključiti.