Glasilo izhaja od meseca oklobra 1965 St. 10 oktober 1986 Število izvodov liOO Leto izdajanja XXI Ob tovarniškem prazniku Iz govora glavnega direktorja Leto se je zavrtelo in spet smo v mesecu septembru — mesecu — v katerem od leta 1950 praznujemo naš praznik, to je obletnico izvolitve prvega delavskega sveta v TOSAMl. Ko so naši predhodniki, nekateri so verjetno še vedno med nami, v, za samoupravljanje prelomnem 1950. letu, pričeli uresničevati delavsko načelo »tovarne delavcem« verjetno niso slutili pomena tega revolucionarnega ukrepa in vseh njegovih posledic. Niso pa verjetno tudi ne pričakovali, da bomo po dolgoletnem neprekinjenem razvoju samoupravnih družbenoekonomskih odnosov prišli v obdobje hude gospodarske krize, ki bo imela tudi močan, vendar upajmo, začasen, negativen vpliv na samoupravne odnose in na samoupravljanje na splošno. Pri dolgoletnem iskanju poti za izhod iz krizne situacije se namreč vse prepogosto sprejemajo birokratske odločitve, ki krnijo samoupravni sistem in onemogočajo, da bi o pomembnih zadevah znotraj delovne organizacije odločali sami. V bogati, 63-letni zgodovini TOSA-ME je bilo veliko pomembnih go-godkov, ki so vplivali na njen razvoj. Začetki naše delovne organizacije segajo v leto 1923, ko je njen takratni ustanovitelj in lastnik Kocjančič pričel s proizvodnjo vate. Začetek je bil skromen, saj je bila to majhna delavnica z vsega skupaj tremi delavkami. Vendar pa je bil ustanovitelj dovolj ambiciozen in iz majhne delavnice je počasi nastala tovarna, ki je bila že pred drugo svetovno vojno pomemben proizvajalec raznih sanitetnih izdelkov. Pomembnost izdelkov je tudi vzrok, da je tovarna obratovala skozi celotno obdobje druge svetovne vojne. Vzporedno z rastjo tovarne se je razvijala tudi delavska in revolucionarna zavest delavcev, ki se je predvsem odražala v oskrbi partizanskih enot s sanitetnim materialom; pa tudi spomenik 6 padlim delavcem na dvorišču tovarne priča o pripadnosti in aktivnosti takratnega kolektiva. Veliki razvojni koraki so se pričeli v povojnem obdobju. Razvoj je bil stalen, največji pa ob velikih rekonstrukcijah v letih 1959, 1971 in 1978. Tudi v sedanjem obdobju kljub mnogim omejitvam in drugim problemom povezanih z ukrepi gospodarske stabilizacije so naše težnje po razvoju stalne in obsežne. To dokazujejo naloge, ki so se ali pa se realizirajo v letošnjem letu; nova linija za proizvodnjo netka-nega blaga, dva stroja za komprese, stroj za rezanje gaze, stroji za previjanje ovojev, oprema za proizvodnjo fiksiranih mavčnih ovojev, stroj za urinske vrečke, condux mlin za mletje sekundarnih surovin, rekonstrukcija mikalnikov ipd. V izdelavi je tudi investicijski program za izgradnjo novega proizvodnega objekta, pripravljamo obsežno rekonstrukcijo stroja za proizvodnjo hlačnih plenic ipd. Čeprav je seznam nalog dolg, v gospodarskem načrtu za leto 1986 pa še daljši, z realizacijo razvojnih nalog ne moremo biti v celoti zadovoljni. Pogosto smo prepočasni in pri reševanju posameznih problemov tudi medsebojno premalo povezani. K temu pa največ pripomore skromen kadrovski sestav delavcev, ki naj bi izvajali razvojne naloge. Vrsto let že ponavljamo, da čas, v katerem živimo, ni prijeten ne glede na to ali stanje ocenjujemo na nivoju svetovnih ekonomsko političnih odnosov ali pa na razmere znotraj Jugoslavije. Kljub mnogim sprejetim sklepom, odločitvam, programom, kongresnim in drugim resolucijam, katerih cilj naj bi bila stabilizacija naših ekonomskih in družbenih odnosov obstoja občutek, da pravih poti še nismo našli in da še vedno, pred- vsem po administrativni poti, iščemo recept za odpravo krizne situacije. Zaradi tega se stalno srečujemo z novimi predpisi, ki nam določajo pogoje gospodarjenja in ki nas pogosto omejujejo pri realizaciji načrtovanih programov. Osnovne značilnosti poslovanja v letošnjem letu so: — pričetek delovanja novih deviznih zakonov — izredno visoka inflacija — visoki stroški poslovanja, predvsem na račun inflacije, visokih obresti na kredite in tudi na račun revalorizacije zalog — občutno povečanje vseh oblik porabe, predvsem pa splošne in skupne — reševanje problemov tekoče likvidnosti — sprememba predpisov na cenovnem področju — novi predpisi in nove omejitve na področju delitve dohodka in osebnih dohodkov. Obljubljeni pa so še novi paketi ukrepov, o katerih je bolj malo znanega — sicer pa je že kar navada, da se pomembni gospodarski ukrepi sprejemajo brez aktivnega sodelovanja gospodarstva, kateremu so v osnovi namenjeni. Polletni poslovni rezultati, o katerih smo obširno razpravljali v mesecu juliju, so razmeroma ugodni; nikakor pa ne taki, da bi se na njih uspavali. Najpomembnejše je, da se težavnosti položaja naše države in vseh njenih delov v celoti in vsi zavedamo in da smo vsi pripravljeni in sposobni tekoče naloge in probleme kvalitetno in hitro reševati. Samo v delu je perspektiva in garancija za naš boljši jutri. Ob zaključku iskreno čestitamo našim jubilantom za 10, 20 in 30-letno delo, z željo, da tudi v bodoče ostanete naši zvesti sodelavci. Čestitam tudi inovatorjem za prejeta priznanja in prejemnikom priznanj za dosežene uspehe v športnih tekmovanjih. Ob našem prazniku čestitam tudi celotnemu kolektivu TOSAME z upanjem in željo, da bi tudi naslednja praznovanja slavili v prepričanju, da dobro delamo in gospodarimo, da dosegamo dobre poslovne uspehe in da se v naši TOSAMI dobro počutimo. JUBILANTI Ob delovnih jubilejih se za 30, 20 in 10-letno delo podeljujejo priznanja in nagrade naslednjim sodelavcem oziroma sodelavkam: — za 30 LET DELA: 1. Brodar Ivanka 2. Černelč Jožefa 3. Deisinger Štefka 4. Florjančič Matevž 5. Gaberšek Rok 6. Gregorin Danica 7. Gregorin Milena 8. Grilj Antonija 9. Jamnik Janez 10. Jerin Miha 11. Kovačič Jožefa 12. Kremič Jožefa 13. Merkužič Franc 14. Miculinič Dušan 15. Miš Albina 16. Pivec Peter 17. Potočnik Avgust 18. Rožič Stanislav 19. Smrekar Frančiška 20. Zalokar Ani 21. Zupan Rafael — za 20 LET DELA: 1. Andrejka Mihael 2. Arh Ivan 3. Birk Stanka 4. Burja Magdalena 5. Cencelj Marija 6. Črnič Marija 7. Dolenc Viljem ing. 8. Habjanič Marija 9. Hribar Antonija 10. Kovač Dragica 11. Kovič Janez 12. Kveder Milena 13. Leskovec Janez dipl. oec. 14. Marolt Franc ing. 15. Okorn Peter 16. Oražem Marjan 17. Pavlič Ivan 18. Pervinšek Marija 19. Pestotnik Ljudmila 20. Pevec Julijana 21. Planinc Peter 22. Poljak Marija 23. Prašnikar Marija 24. Rojc Dragica 25. Rokavec Albina 26. Rožič Elizabeta 27. Stopar Marija 28. Urankar Ivanka 29. Urankar Pavel 30. Urbanija Marija 31. Urbanija Veronika 32. Ves Viktor 33. Videmšek Andrej 34. Volkar Pavla 35. Žendar Edvard — za 10 LET DELA: 1. Bratun Pavla 2. Cerar Marjan 3. Cerar Martina 4. Dolinšek Zdenka 5. Gorjup Janko 6. Gornik Franc dipl. ing. 7. Jerin Tončka 8. Kokalj Pavla 9. Kolbl Marta 10. Korošec Tatjana 11. Kos Franc 12. Lamut Ema 13. Lukman Marija 14. Medved Marija 15. Mihajlovič Dragana 16. Mihelčič Dušan 17. Novak Franc 18. Osolnik Martin 19. Rihtar Breda 20. Rode Biserka 21. Šobak Marija 22. Štrekar Zvonka 23. Vasilevski Blagoje 24. Žargi Miloš 25. Žavbi Justina ZA INOVACIJSKE PREDLOGE, KI SO BILI SPREJETI V ZADNJEM LETU, PREJMEJO PRIZNANJA: 1. Tov. BELCIJAN FRANC — za uspešno izvedeno inovacijo, popravilo nosilcev udarnega mehanizma in ležajev za statve Picanol. Avtor je izdelal postopek priprave za popravilo nosilcev udarnega mehanizma in ležajev za statve Picanol ter s tem zmanjšal porabo dragih rezervnih delov. Omenjene strojne dele redno popravljajo v mehanični delavnici. 2. Skupina delavcev: LESKOVEC JANEZ dipl. oec., DOLENC VILJEM ing , STRMŠEK JERNEJ in ORAŽEM JOŽE — za uspešno izvedeno tehnično izboljšavo povečanje zmogljivosti izdelave vložkov Vir extra. Navedeni avtorji so vključili v proizvodnjo dodatni četrti vložkarski stroj in pri tem uporabili isto število mikalnikov kot pred inovacijo ter s tem povečali zmogljivost izdelave higienskih vložkov. 3. Skupina delavcev: CERAR FRANC ing., NOVAK FRANC in KERC JOŽE — za izdelavo naprave za merjenje okroglo-sti cigaretnih filtrov. Z merilno napravo kontroliramo okroglino cigaretnih filtrov, kar omogoča izdelavo le-teh tudi za zahtevno tuje tržišče. ZA ŠPORTNE DOSEŽKE, DOSEŽENE V OKVIRU TEKMOVANJ, KI JIH JE ORGANIZIRALA KOOZS TOSAMA, PREJMEJO PRIZNANJE NASLEDNJE EKIPE OZIROMA POSAMEZNIKI: — NOGOMET za 1. mesto: Tkalnice za 2. mesto: Vlaknovinski oddelek za 3. mesto: Mikalnica-Belilnica NAJBOLJŠI STRELEC: POLANC JANKO — BALINANJE za 1. mesto: Bratje Kerč za 2. mesto: Splošno kadrovski sektor za 3. mesto: Mehanična delavnica — KEGLJANJE — ŽENSKE za 1. mesto: Štrukelj Minka za 2. mesto: Hafner Mojca za 3. mesto: Kunstelj Darinka — KEGLJANJE — MOŠKI za 1. mesto: Štrukelj Zdravko za 2. mesto: Kerč Miha za 3. mesto: Limoni Janez — STRELJANJE Z ZRAČNO PUŠKO — ŽENSKE za 1. mesto: Kerč Joži — STRELJANJE Z ZRAČNO PUŠKO — MOŠKI za 1. mesto: Kovič Janez za 2. mesto: Rems Janez za 3. mesto: Prenar Jože — NAMIZNI TENIS — ŽENSKE za 1. mesto: Kokalj Marta — NAMIZNI TENIS — MOŠKI za 1. mesto: Pervinšek Marjan za 2. mesto: Rode Janez za 3. mesto: Cerar Marko — ŠAH — ŽENSKE za 1. mesto: Burja Julka — ŠAH — MOŠKI za 1. mesto: Hafner Marjan za 2. mesto: Kovič Ivan za 3. mesto: Vidovič Ivan — SMUČANJE — ŽENSKE do 25 let za 1. mesto: Osolin Joži od 25 do 35 let za 1. mesto: Hribar Joži od 35 do 45 let za 1. mesto: Jurak Zlatka za 2. mesto: Berlec Vladka za 3. mesto: Presekar Marija — SMUČANJE — MOŠKI do 25 let za 1. mesto: Poznič Edvard za 2. mesto: Cerar Marjan za 3. mesto: Osolin Dušan od 25 do 35 let za 1. mesto: Grčar Vili za 2. mesto: Cerar Franc za 3. mesto: Štrukelj Zdravko od 35 do 45 let za 1. mesto: Kerč Jože za 2. mesto: Klemenc Franc za 3. mesto: Pirc Brane nad 45 let za 1. mesto: Osolin Franc za 2. mesto: Babnik Janez za 3. mesto: Šarc Janez Slavnostni seji SDS na rob KOLIKO NAM POMENI PRAZNIK TOSAME Letos smo v počastitev obletnice samoupravljanja v TOSAMI organizirali slavnostno srečanje 20. septembra. Vsi vemo, da se tokrat izkaže pozornost in zahvala našim zaslužnim delavcem. Z lepo knjižno nagrado in originalno Tuškovo grafiko smo se zahvalili delavcem, ki so prejšnji mandat vodili samoupravne organe in delegacije, denarne nagrade so prejeli vsi, ki so slavili 10-, 20- in 30-letni delovni jubilej, pismena priznanja so prejeli naši inovatorji in medalje ter pokale najboljši na športnih igrah, ki jih je priredil sindikat. Poleg omenjenih, so bili na slavnost povabljeni tudi vsi člani skupnega delavskega sveta, predsedniki sedanjih samoupravnih organov, vodje delegacij, predstavniki DPO in še kdo. Vabila je prejelo okoli 260 delavcev. Milo rečeno, bila sem zelo razočarana nad udeležbo. Kaj nam res naš skupni praznik tako malo pomeni? Si je res težko odtrgati par uric in jih preživeti skupaj v prijetnem pomenku in zabavi s sodelavci? Nisem si mislila, da tako zlahka prezremo pozornost, ki nam je namenjena, obenem pa se pritožujemo, da se za nas nihče ne briga. Kot že tolikokrat, moram zdaj zopet poudariti, da tudi povezanost kolektiva vpliva na dobro poslovanje in na vse, kar je z njim povezano. Težko je razumeti, da odpovejo tudi ljudje, ki so se ali pa se še trudijo za boljše medsebojne in samoupravne odnose z delovanjem v samoupravnih organih ali v sindikatu. Kljub temu je bilo srečanje zelo prijetno, čeprav si se težko otresel grenkega priokusa zaradi napol prazne dvorane. Prisotni smo preživeli prijeten večer, a tudi tokrat ni šlo brez kritike na račun organizacije. Zato predlagam, da pogledamo še malce vase: pomislimo, kako se počutimo, če naš trud za druge le-ti prezrejo ali celo poteptajo? Pa brez zamere! Predsednica KOOZS: Marjana Lubinič Nagrajevanje Tema nagrajevanja je vedno aktualna. Za nas še toliko bolj, ker se postopek uvedbe novega razvida del in nalog ter novega sistema nagrajevanja že dolgo vleče. Vodjo službe za nagrajevanje, Albino Kosmač smo povprašali, kako daleč so že pripravljalna dela in kdaj lahko pričakujemo nove rezultate na tem področju. Kako je potekalo usklajevanje pripomb? »Od predaje prvega dela razvida v javno obravnavo, kjer je bila osnova izobrazba, izkušnje in delovni pogoji — smo zbirail pripombe, ki jih je v dogovorjenem roku prispelo okoli 250. Komisija je pričela z delom aprila. Vse pripombe smo rangirali po natančnosti vsebine. Lažje smo reševali pripombe, ki so se nanašale na točno določeno postavko, težje pa opisne oz. nekonkretne pripombe. Vendar poudarjam, da smo kljub temu pretehtali vsako posamezno pripombo in skušali ugotoviti njeno umestnost. V zvezi s pripombami na zunanje vplive smo na osnovi meritev izdelali posebno gradivo, ki vsebuje pregled za vse naloge, ki so upravičene do točkovanja po teh meritvah, dodatno pa smo se pri delu posluževali tudi študije Iskre Zorin. Vzroka, da se je obravnava pripomb zavlekla, sta dva in sicer: — v komisiji dela 5 članov, katerih prisotnost na seji je bilo treba uskladiti z njihovimi rednimi delovnimi nalogami. Delali smo od konca aprila, končali pa 26. junija. Sestali smo se 18-krat po poprečno 4 ure na dan. To pomeni, da smo delali dokaj intenzivno. — drug razlog pa je obdobje dopustov, ki je onemogočilo hitrejši potek. Kakšen bo postopek zdaj, ko so vse pripombe obdelane? »Do danes je obravnava na strokovnem kolegiju že stekla. Obdelali smo postavke — strokovno znanje in izkušnje — za obe TOZD in delno tudi že za DSSS. Dokončen predlog za sprejem na samoupravnih organih bo pripravljen v oktobru. V javno obravnavo prvega dela gradiva ne bomo dajali ponovno, razen na izredno zahtevo članov samoupravnih organov. Po dokončanem sprejemu tako imenovanega prvega dela bomo prešli na izdelavo drugega dela, t.j. točkovanja še po ostalih kriterijih: vpliv na dohodek, fizična in psihična obremenitev, ipd. Na osnovi določitve točkovanja tudi po ostalih kriterijih predvidevamo ponovno javno obravnavo, tokrat v celoti za posamezno delovno nalogo.« Kdaj predvidevaš, da se bo razvid dokončno lahko začel uporabljati? »Težko je reči kdaj, saj to ni odvisno samo od službe, ampak od vrste drugih dejavnikov — javna razprava — potek sprejemanja na samoupravnih organih. Res pa je, da naj bi drugi del potekal hitreje kot prvi. Odvisno je torej od tega, kdaj bo sprejet prvi del razvida. Celoten sistem nagrajevanja, ki je zdaj v pripravi, bi po mojem mnenju lahko začel veljati v naslednjem letu — po razdelitvi mase za OD v marcu; seveda, če ne bo kakršnihkoli objektivnih zadržkov. Ko bo akt dokončno veljavno sprejet na samoupravnih organih, bodo namreč potrebne še operativne priprave.« LM NOVE IDEJE 7. SREČANJE ORGANIZATORJEV OBVEŠČANJA 25. in 26. septembra je bilo na Rogli srečanje urednikov tovarniških glasil in organizatorjev obveščanja v združenem delu. Program je bil zelo obširen, vendar je bila vsaka tema posebej tako zanimiva, da bi bilo škoda katero zamuditi. Prva - večna - tema je bila namenjena trudu za lepši in jasnejši jezik. Spoznali smo precej rešitev, kako odpraviti suhoparen in birokratski način poročanja, da bo dostopen in razumljiv širšemu krogu bralcev. V naši TOSAMI se za to že dalj časa trudimo, vendar je težko korigirati strokovne članke brez škode za pravilen pomen. V večji DO imajo za tako opravilo zaposlenega poklicnega lektorja — slavista. V teh DO imajo večinoma tudi organizirano službo za obveščanje, kjer je glavni in odgovorni urednik glasila profesionalec. Na območju občine Domžale takega primera ni, čeprav že leta ugotavljamo, kako pomembno je kvalitetno informiranje. Na žalost pa OZD za to kažejo vse manj interesa. Izredno zanimiva tema je bila o računalniško-podprtem sistemu informiranja. Zaenkrat so to — po mnenju — za Tosamo le sanje. Lahko pa se potolažimo s tem, da celovitega obveščanja, ki bi bilo računalniško podprto, v nobeni delovni organizaciji v republiki še ni, čeprav so ponekod že naredili prve korake (Železarna Štore, TAM). Pri tretji temi smo se seznanili z uskladitvijo aktov z novim Zakonom o javnem obveščanju. V DO je treba pripraviti Pravilnik o informiranju, ki bo usklajen z zakonom. V pomoč smo prejeli tudi Opomnik, s pomočjo katerega bomo lažje pristopili k izdelavi Pravilnika. Z njim naj bi se področje informiranja konkretno opredelilo, zlasti glede samoupravne organiziranosti, med. odborov odgovornosti načinov zagotavljanja javnosti, vsebine, financiranja itd. Četrta tema je razsvetlila proces odločanja v OZD in načrtovanja infor-macijsko-komunikacijsko akcijo. Iz konkretnih, praktičnih primerov smo se seznanili s tem, kakšna je pot informacije za odločanje od pobude za samoupravno odločitev do kontrole nad uresničevanjem sprejete odločitve. Zaključni del sta popestrila predsednik RS ZSS Miha Ravnik in predsednik predsedstva CK ZKS Milan Kučan, ki sta odgovarjala na različna vprašanja prisotnih. Na posvetu je bilo podano mnogo namigov in nasvetov, kako izboljšati obveščanje v delovnih organizacijah. Neverjetno, kaj vse je odvisno od dobre obveščenosti; na žalost pa mi, ki se z obveščanjem ukvarjamo (zlasti še, če neprofesionalno) sami ne moremo dosti storiti, če nimamo vsestranske podpore in pomoči tako vodstva, kot strokovnih služb. Da bo obveščanje res kvalitetno, zahteva celega človeka, še bolj pa skupino ljudi (priljubljeni izraz: team). LD Če te ugotovitve apliciram na TOSAMO, lahko rečem, da glede na izmenjavo izkušnje s prisotnimi na srečanju, stojimo nekje v zlati sredini. Težav s »cenzuriranjem« nimamo, aktualni smo pač toliko, kot nam dopušča enkrat mesečno izhajanje, kritičnosti nam nekoliko primanjkuje — kar pa niti ni tako slabo glede na to, da imamo vsi, ki se ukvarjamo z obveščanjem, še svoje delovne zadolžitve in sprejemamo delo pri glasilu kot — žal — postransko stvar. Vem pa, da bi se na področju obveščanja v TOSAMI dalo storiti še dosti več. In prvi korak k temu je — glede na izkušnje — profesionalizacija funkcije glavnega in odgovornega urednika. Urednica DRUŽBENA SAMOZAŠČITA Oktober—mesec varstva pred požarom Za nami je 9 vročih mesecev tega leta. Ne mislim na prijetne sončne dni, temveč na pojave nezaželenega ognja, ki nas je vse preveč ogreval in osvetljeval človeško brezbrižnost in malomarnost. Statistični podatki so zaskrbljujoči, kar potrjuje, da je požarna varnost še vedno odvisna od človeka, ki je glavni povzročitelj nesreč. Zato moramo vse aktivnosti usmeriti v prebujanje zavesti da smo za požarno varnost odgovorni vsi. V TOSAMI je razen redkih primerov požarna zaščita dokaj zadovoljiva. Prav in potrebno je, da se v teh dneh poveča aktivnost in budnost na vseh področjih požarnega varstva. Ne bo neprijetnega dima in posledic, če bomo vsi upoštevali protipožarne predpise in opozorila gasilcev. Vsakodnevno nas naj že pri vratarju opozori znak o požarni varnosti. Brez izjeme smo se dolžni vsi obnašati na delovnem mestu samozaščitno in to ne samo v mesecu požarnega varstva. Pod geslom »PREPREČUJMO POŽARE« se bomo kolektivno vključili v akcijo, da v mesecu varstva pred požarom še bolj utrdimo samozaščito pred požarnimi in drugimi nesrečami. Predvidoma iz naših programov se bodo izvajale povečane aktivnosti: — IGD Tosama in protipožarni vod CZ bo izvedla več operativnih vaj — ob koncu meseca, meseca varstva pred požarom in akcijo NNNP-86 bo izvedena skupna vaja vseh operativnih enot — izvajale se bodo vaje članov kolektiva za preprečevanje in gašenje začetnih požarov — dosledno izvajanje čiščenje prostorov strojev in naprav — kajenje samo na določenih mestih — kontrola nad električnimi in drugimi instalacijami — električne peči, kuhalnike in druge naprave se morajo po končanem delu OBVEZNO izklopiti iz omrežja — nevarne snovi uporabljati samo na določenih mestih v predpisani količini. Z doslednim izvajanjem vseh predpisanih ukrepov bo postal vsak član kolektiva gasilec, naša delovna mesta pa varna pred požarnimi in drugimi nesrečami. Bizilj Franc Dočakali smo... Dolgo časa je nad pristojnimi službami visel kot »Damoklejev meč« predlog sindikata naj se uredi prodaja izdelkov II. vrste, zlasti plenic, zaradi katerih se je vsak petek pred ekspeditom vila dolga vrsta čakajočih. 30. julija je skupni delavski svet sprejel naslednje sklepe: — za vsokratno prodajo se določi število upravičencev glede na razpoložljive količine plenic na osnovi številke po spisku upravičencev — upravičenci za tkanine (gaza, tetra, kaliko) so vsi zaposleni. Za vsakokratno prodajo tkanin se določi število upravičencev glede na razpoložljive količine na osnovi številke, ki jo ima vsak delavec. — spiske upravičencev izdela SKS in obvesti upravičence za plenice o njihovih številkah. Marjan Hafner nam je povedal naslednje : Vsak delavec dobi svojo posebno številko za nakup tkanin, za plenice pa le upravičenci (letos vsi, ki imajo otroke rojene leta 1983 in kasneje). Vsako leto se bo seznam spreminjal in dopolnjeval. Glede na razpoložljive količine se bo po ozvočenju vsak teden objavilo, od katere do katere številke upravičenci lahko dobijo plenice oz. tkanine. Prodaja naj bi bila ob petkih v zgodnjih jutranjih urah (kmalu po šesti). Plenice bodo izjemoma dobili tudi delavci, ki imajo doma bolnike in za njihovo nego nujno potrebujejo plenice. Upravičenost le-teh bo presojala socialna delavka na pobudo interesenta. V primeru upravičenosti bo tudi ta dobil svojo številko. Celotni sistem naj bi se pričel uveljavljati s 15. oktobrom. Še to: vsi, ki do plenic ne bodo upravičeni, jih bodo kljub temu lahko dobili le v primeru, da bodo količine večje, kot pa je upravičencev. Upamo, da bo s tem načinom vzpostavljen večji red, kot je bil na tem področju doslej, zlasti pa naj bi se odpravila dolga vrsta čakajočih in izguba časa. LM Pol za šalo, pol zares Delovni dan neposrednega proizvajalca Ropot ure. Ves zaspan se spravim pokonci. — Oh, že spet to zoprno vstajanje — zagodrnjam, toda misel na žigosanje kartice mi zaspanost kaj hitro prežene. Ni kaj, točnost je lepa čednost. Obvezna opravila v kopalnici so hitro opravljena in že se zapodim na jeklenega konjička. V kolesarjenja ne dvomim, saj z odvečnimi kilami nimam problemov, pa vendar se mi včasih pojavi slaba ljudska lastnost, ko vidim lepe limuzine, ki švigajo mimo mene in jih tudi slabo vreme ne moti. Toda, da ne boste mislili, da me na cesti ne »porajtajo«. Z vso hitrostjo preko umazene luže me opozorijo nase z močnim pljuskom. Tako, da se nad neopaznostjo neposrednega proizvajalca ne morem priožiti. Ob tej misli preženem slabo ljudsko lastnost, saj v delitev po vloženem delu nikakor ne dvomim. Ves zasopel »letim« mimo vratarja, saj je važno, da pravi čas spravim v pogon stroj. To, da morajo nekateri žigosati dve kartici, nekateri jo pa sploh nimajo, opazim mimogrede. Kaj si hočem, pomembnost oseb je različna, si vseskozi dopovedujem. Stroj poženem že malo pred šesto, saj se mi vsak dinarček več v žepu pozna, čeprav me sodelavec malo z zavistjo gleda, češ: poglej »grebator-ja«! Ampak to najinega dobrega sodelovanja ne moti. Štejem komade, računam, razmišljam. Mimohod mojstra me zmoti iz zamaknjenosti. V rokah drži mojo kartico. Pogleda me, no ja, zamrmra in nadaljuje s svojim odgovornim delom. Nadaljujem s svojim petnastletnim tempom in kar naenkrat nekaj zaropota. Madona, spet se je »mašina« pokvarila, nekontrolirano zagodrnjam. Toda ropot le ni bil tako močan, da bi privabil popravljalce strojev. Odločim se, da jih poiščem sam. S strahom odprem vrata. Prijeten vonj po dimu in kavi mi udari v nos. »Ja, hudiča, mal' počak', da vsaj kote požrem,« nekdo zagodrnja izza vrat. Ponižno zaprem vrata in jezen na svojo nevzgojenost oddidem na svoje delovno mesto. Stojim, čakam in zopet začnem računati, toliko komadov manj, toliko denarja manj. Ker nisem hodil v šole mi izračun o manjšem delu »ostalih« ni šel. Kdo mi je pa tega kriv? Po odpravi napake zopet poženem svojega »starega prijatelja« in hitim. Mimo mene pride tovarišica v zeleni halji. V roki drži karton, v katerega nalaga težke komade. Verjetno sem jo začudeno pogledal, saj mi je brez vprašanja razložila, da robo potrebu- je za vzorce. Rahlo se ji nasmehnem in si mislim, najbrž bo res držalo, saj se v te reči bolj malo razumem. Stroj neutrudno tolče in ura se pomika proti dvem. Zopet se pojavi »mojster«, katerega sem med delovnim časom bolj malo videl. Pa, da me ne boste napak razumeli in da ne bom krivičen. To mi je ob hitrosti stroja enostavno onemogočeno. »Kartic ne žigosajte prekmalu,« slišim, »jaz se ne bom zagovarjal.« Stojimo v vrsti in s svojo točnostjo zvišujemo produktivnost. Morda bo drugi mesec kaj »debelejša« kuverta, razmišljam ob čakanju. Toda, kaj moremo, ko so tovariši iz občine glede tega dosledni. Le-te pa je treba ubogati. Samo toliko kot ste ustvarili, so napisali. Čisto vse mi tu ni jasno, saj je moj stroj delal cel »šiht«. In zopet ugotovim, da je moja izobrazba premajhna, da bi vse to razumel. Hitim mimo vratarja in že sem na svojem jeklenem konjičku. V vrtec po enega otroka, v šolo po drugega, si mrmram, da do doma ne bi kaj pozabil. Doma me čaka nasmejana žena. »Ali veš, da se je danes mleko podražilo samo za 10 °/o?« Vesel, da ni podražitev večja, pogledam v lonec iz katerega je zadišalo po svežem kuhanem krompirju. Pa še to: Vsaka podobnost z dejanskim stanjem je zgolj slučajna, ker je zgodba izmišljena. Srečanje z upokojenci Leto je naokoli in zopet smo bili Prisrčno pozdravljanje, stiski rok skupaj z našimi upokojenci. Preko in besede veselega snidenja so polnile 200 se jih je zbralo v Delavskem do- dvorano. mu na Viru, kjer so jih pričakali Šele ko se je z besedami pozdra- predstavniki delovne organizacije. vov iz kolektiva, oglasil glavni direk- tor Edvard Peternel, je v dvorani utihnilo. V svojem govoru jih je popeljal v čas, ko so z delom in odrekanjem gradili »našo Tosamo«; v nekaj besedah pa jim je prikazal sedanje delo, razvoj in probleme, s katerimi se srečuje domala ves svet. Mladinci delovne organizacije in Oktet so jim pripravili krajši kulturni program, nato pa so nadaljevali z uradnim delom skupščine Kluba upokojencev. Razrešili so dosedanji odbor, imenovali drugega, počastili nove upokojence, oz. 20 UPOKOJENK, ki so vstopile v pokoj od lanskega srečanja pa do danes, se spomnili jubilantov za 60, 65, 70, 80, 85 in 90 rojstni dan. Za vsakega so imeli napisan kratek življenjepis, katerega avtor je bil seveda »naš JUR«, oktet pa jim je zapel posvečeno pesem. Petju so se pridružili vsi, vse je pelo in žarelo od sreče. Na koncu se je vsem prileglo okusno kosilo, dobra kapljica, kavica, sladica, tu pa tam je kakšen še zaplesal. Nekateri so »potegnili« v pozno popoldne, drugi so odhajali prej, vendar vsi s hvaležnostjo za vse, za občutek, da niso pozabljeni, da so še vedno del Tosame. Podrobnejše poročilo o aktivnostih Kluba upokojencev in nadaljnjih nalogah bo objavljeno v naslednji številki Tosame. A/a obisku pri najstarejšem upokojencu rrTosame" Letos spomladi je dopolnil 90 let naš upokojenec IVAN SOTLER, ki pravi, da prejema pokojnino že skoraj toliko let, kot je delal! Prava redkost in kaj kmalu nam razkrije svojo skrivnost, kako dočakati visoko starost, poleg tega pa še čilost in zdrav razum. Veliko, zelo veliko, vsakodnevno uživa surovo — zeleno papriko. Pove kaj vse vsebuje in morda bi poskusili vsi tisti, ki si želimo visoke starosti! Ivan domuje v Domu upokojencev v KAMNIKU. Dom je postavljen v miren zelen prostor izpod kamniških planin v Nevljah. Povsod v domu je občutiti red in čistočo in spokojnost, po kateri prav radi segamo še tudi nekoliko mlajši. Pogovor z Ivanom je segel v leta. ko je še delal, ko so leta 1950 izvolili prvi delavski svet. Čeprav je od tega že mnogo let, se Ivan še vsega živo spominja in prav zanimivo je bilo prisluhniti o takratnem načinu dela in razmerah v tovarni. Ivan, ki že vrsto let preživlja po domovih za ostarele občane, je bil poprej v Brežicah. Pove, da je bil tam nekoliko bolj zadovoljen, občutil je večjo skrb za človeka, nekaj več tistega, po čemer hrepeni vsak človek, posebno star, osamel človek. Drugače se tudi tu v Kamniku — dobro počuti, malo več pozornosti si Leban Darko: Rad preizkušam Ljubitelj likovne umetnosti je tudi naš kuhar — LEBAN DARE. Riše že od malega, svoj vzor pa je imel v očetu, ki ga je tudi vzpobujal. Sprva je slikal z vodenimi barvami, kasneje pa je začel na platno. Vendar Dare meni, da je to hobi, ki potrebuje svoj prostor, čas in mir, da se v delo lahko zastopiš, da se ne zamujaš s pospravljanjem, da te počaka, saj tudi volje nimaš vedno. Najraje je slikal naravo, ki jo ima Dare zelo rad. Poskusil je tudi tihožitje. Portreti mu ne gre- želi, ko je zaradi bolezni odvisen od tuje pomoči. Sobo deli s še enim varovancem, čaka pa na dodelitev lastne sobe. Sicer so vsi prostori okusno urejeni, s sosedom se razumeta, pa vendar si želi biti sam. V domu skrbijo, da so njihova leta preživeta čim bolj aktivno — organizirajo razne prireditve, izlete, komur dopuščata zdravje in moč pa se lahko sprehodi in uživa v bližnjih lepotah narave. Kako se je Ivan razveselil našega obiska, ni potrebno posebej praviti. Še bi klepetal in obujali spomine, vendar okusno kosilo bi se ohladilo in pri jedi, pravimo, imamo vsi radi mir. Prisrčno smo se poslovili in mu obljubili, da ga obiščemo, prav za-prav, da se naslednje leto dobimo na srečanju upokojencev. Ivanu v imenu kolektiva iskreno čestitamo za visok življenjski jubilej, z željo, da bi mu zdravje služilo še vrsto let! Pa še to bi skoraj pozabila! Vse, prav vse lepo pozdravlja in kolektivu želi veliko delovnih uspehov. Pozdrave je izročil tudi za vse upokojenke in upokojence, s katerimi, se žal, na letošnjem srečanju upokojencev ni mogel sestati! materiale jo, izdelal pa je tudi nekaj aktov in lovskih motivov. Slikanje je drag hobi, drage so barve, ki se tudi težko dobijo, prav tako težko prideš do kvalitetnega čopiča in platna. V zadnjem času se je Dare posvetil izdelavi modernega nakita iz gline. Idejo za izdelavo teh izdelkov mu je dala žena in po več poskusih je steklo. Sprva je poskušal z mavcem, ki pa se ni obnesel. »Prah, ki je nastajal pri brušenju, mi je škodoval. Zato sem se odločil za glino, ki jo dobim v Komendi. Glino potem poljubno oblikujem — prve oblike so bile bolj okorne, kasneje vse boljše. Ideje prihajajo sproti. Barve izbiram glede na modo, paziti pa je treba tudi na lepe kombinacije.« Dare izdeluje obeske in broške, poskusil pa bo še z uhani. Lahko rečem, da svoje izdelke prodaja po ugodnih cenah, sam zase pa pravi, da je to koristna izraba prostega časa. Kaj moramo vedeti o vitaminih Dobro je vedeti, v kateri hrani se nahajajo razne vrste vitaminov, kadar nam jih primanjkuje. Vitamin A Nahaja se v surovem maslu, morskih ribah, ribjem olju, smetani, mleku, rumenjakih, jetrih, ledvicah, koruzi, korenju, peteršilju, ohrovtu, špinači, zelju, kolerabi, paradižniku in repi. Vitamin B Nahaja se skoraj v vseh rastlinskih živilih, v kalčkih žita, v orehih, fižolu, soji, krompirju in kvasu. Vitamin C Nahaja se v špinači, zelju, solati, korenju, paradižniku, papriki, ohrovtu, cvetači, kislem zelju, krompirju, šipku, limoni, pomaranči in ribezu. Vitamin D Nahaja se v ribjem olju, rumenjaku, surovem maslu, ribah, gobah, rastlinskem olju. Vitamin E Nahaja se v svežih pšeničnih klicah, surovem maslu, korenju, orehih, rumenjaku in soji. Vitamin K Nahaja se v špinači, blitvi, zeleni. 8 TOSAMA Št. 10 — oktober 1986 POROČILO O GIBANJU OD V DO TOSAMA ZA MESEC AVGUST štev. poročila 8/86 Razredi TOZD SANITETA DSSS v din O H J C i—,D O < y; D g N J o d C/D C/D 01 C/D C/D O pi-, 5 < 2° P-I H < CQ S C/D O > > Oj UD H ^ w H C/D > to ct. D H do 80.000 5 10 i 8 6 2 1 33 7 1 i 2 42 80.000-90.000 4 12 8 65 12 21 122 27 3 2 6 19 30 179 90.000-100.000 6 19 15 56 28 22 1 147 26 1 7 6 16 30 203 100.000-110.000 5 11 16 i 8 16 6 3 66 11 7 9 1 8 25 102 110.000-120.000 2 1 2 i 6 10 2 24 1 12 5 9 27 51 120.000-130.000 3 1 3 4 4 12 1 6 1 35 3 3 12 4 7 1 27 65 130.000-140.000 i 2 3 8 3 3 20 1 7 10 1 5 2 25 46 140.000-150.000 3 2 8 3 i 2 2 21 4 2 9 5 8 24 49 150.000-160.000 2 4 1 2 1 10 i 2 2 4 1 10 20 160.000-170.000 1 3 1 1 6 i 3 5 4 12 19 170.000-180.000 3 1 4 i 1 2 4 3 10 15 180.000-190.000 1 1 1 3 1 3 1 3 8 11 190.000-200.000 1 1 3 5 5 200.000-210.000 2 3 5 5 210.000-220.000 1 1 i 220.000-230.000 i i 1 1 2 3 230.000 i i i 1 i 2 1 5 7 SKUPAJ 30 58 51 32 155 88 54 21 4 493 82 32 78 37 95 6 248 823 Najnižji OD 71.992 73.214 81.184 71.992 Najvišji OD 249.087 242.985 282.001 282.001 Povprečni OD 91.903 87.498 122.481 100.005 100 LET PREDILNICE LITIJA Naš dolgoletni kooperant Predilnica Litija je v septembru slavila 100-letnico obstoja. Ob tem jubileju je TOSAMA podarila kolektivu Predilnice spominsko darilo — sliko slikarja Franca Godca z naslednjo čestitko glavnega direktorja: »Ob vašem jubileju, predvsem pa za dosežene uspehe, ki jih dosegate na področju gospodarjenja in tehnič-no-tehnološkega razvoja, vam v imenu celotnega kolektiva TOSAME iskreno čestitamo! Želim vam še veliko uspehov v prihodnje, predvsem pa, da bi se naši tradicionalno dobri medsebojni odnosi nadaljevali v obojestransko zadovoljstvo in korist.« Od Predilnice pa smo prejeli priznanje v zahvalo za dolgoletno uspešno sodelovanje kot kupec njihovih izdelkov, medeninasto skulpturo v obliki vretena. Tosamini izletniški navdušenci na Dunaju Ko smo se spomladi vračali s prijetnega sindikalnega izleta v Benetke in San Marino, je kar naenkrat padel predlog navdušenega udeleženca: »Jeseni gremo pa s Kompasom na Dunaj.« Navdušeni smo mu pritrdili, čez poletje pa že kar malo pozabili na to.. Pozabila pa nista pobudnik tega predloga in organizatorka Bernarda in sta tako že v začetku septembra prišla na dan s predlogom, datumom in vsemi ostalimi podatki za dvodnevni izlet na Dunaj. Začelo se je zbiranje prijav, vsaj štirideset jih mora biti! Prijavilo se nas je nekaj »sanma-rinovcev«, vendar nas je bilo še vedno premalo. Seveda jesen je in ozimnica, premog .. . No končno se nas je le nabralo za poln avtobus. Sobota, 4. oktober 1986 ob 04,45 pred Tosamo — domenjen čas in kraj odhoda. Prtljaga lepo zložena v prtljažni prostor, vmes na častnem mestu zaboji unionskega piva, radenske in stila. Zakaj bi kupovali v tujini, če imamo pa sami ravno tako dobro ali še boljše, pa še veliko, veliko cenejše. Prijazna vodička Marija nas že šteje in da šoferju znak za odhod. Po poti proti mejnemu prehodu Šentilj nam razlaga načrt izleta, kaj bomo vse videli, obiskali in že smo v Šentilju. Po drobnih zapletih tudi tu ure-redimo in krenemo naprej. Opazujemo naravo, čudovite hiše z okolico in brzimo po avtocesti proti našemu cilju — zgodovinsko prezanimivemu Dunaju. Vodička nam razlaga zgodovino Avstrije in s tem posredno tudi našo, zgodovino plemiških družin, cesarjeva, dvora . . . Zelo zanimivo, vendar pa smo vse Jožef, France, Elizabeta in ostale kmalu pomešali. Na, ta zgodovinski klopčič se nam je potem še večkrat malo odvil, pa spet zavoz-Ijal. Po kratkem postanku na počivališču ob avtocesti smo se domenili, da se odpeljemo naprej v nakupovalni center v predmestju Dunaja, da_ se znebimo »odvečnih« šilingov. Časa imamo točno dve uri. Najprej malo ogledujemo, premišljujemo, preračunavamo, čas pa hiti. V zadnji uri se zagrebemo, kupiti je vendar treba nekaj za otroke, ki doma tako željno čakajo vedno, ko starši kam gredo. Točno ob 13. uri se vrata nakupovalnega centra zaprejo, mi pa se odpeljemo naprej proti Dunaju. Z avtobusom naredimo krožno vožnjo po centru mesta, vodička nam razlaga in razkazuje znamenitosti stavbe: opera, mestna hiša, parlament, letna reziden- ca, zimska rezidenca, čudovite cerkve, spomenike. Težko je dojeti vse te lepote tako na hitro, bežno sliko pa le obdržiš v sebi. Nato se ustavimo pred letno rezidenco — Schbnbrunnom. Prekrasno obnovljene stavbe s prečudovito urejenimi parki, potkami, drevoredi. V notranjosti gradu se oči ne morejo nagledati lepot, dragocenosti posameznih sob? prekrasnih gobelinov, porcelana, ur, lestencev in umetnega parketa. Kar malo zaslepljeni smo si potem dodobra odpočili oči zunaj v vrtu polnem rož vseh barv, okrasnega grmičevja, in trave, ki jo moraš malo prijeti, da vidiš, da je res prava. Že malce utrujenim nam je bilo kar prav, da smo se odpeljali proti hotelu, kjer bomo prenočevali. Kmalu smo se porazdelili po sobah, razpakirali in malo osvežili, pa spet pokukali iz sob in se podali na kratek potep po hotelu ali bližnjih ulicah. In že je tu čas odhoda na večerjo v predmestju Dunaja. Čeprav smo se že ves dan podpirali s hrano iz naših torb, smo kar hitro pospravili tudi slastne dunajske zrezke. Že kar resno utrujeni smo se podali v hotel, kjer nas je hitro »pobralo«. Zjutraj smo se dobre volje odpravili na zajtrk — moški del ekipe je sicer malo z rezervo posegel po maslu in marmeladi, vendar je bilo še nekaj zalog v torbah, tako da se prevelike lakote ni bilo bati. Po oddaji ključev in ureditvi ostalih hotelskih formalnosti smo se hitro napotili proti avtobusu in se odpeljali na ponovno krožno vožnjo po mestu. Osebne vesti • Rojstni dan praznujejo v mesecu oktobru 1986 TOZD SANITETA Pripravljalnica Koderman Ivanka, Lisjak Branka, Zupan Rafael, Sanitetna konfekcija Javornik Martina, Jenko Metka, Kreč Mihaela, Marič Cveta, Urankar Dragica, Volkar Marija, Žavbi Justina, Guberinič Darinka, Mikalnica Florjančič Irena, Erbežnik Nada, Je-retina Betka, Kos Dragica, Kosec Marija, Kovač Urška, Pervinšek Stanislav, Pučko Tatjana, Sedeljšak Marija, Svetlin Vinko, Urankar Ivanka, Zule Bojan, Pivec Janez, Otroška konfekcija Hiti Milena, Kovačič Jožefa, Vodlan Sonja, Tkalnica ovojev Peterka Anton, Planinc Marija, Praznik Terezija, Prelovšek Marija, Belilnica Berdajs Franc, Kosmač Pavle, Urankar Pavle, Z malo sreče smo lepo parkirali avtobus in se peš odpeljali na ogled najbolj pomembnih znamenitosti in stavb: zimske rezidence Hofburg, cerkve, kjer so spravljena srca vladarjev samostan s cesarsko grobnico, Štefanovo cerkev, stavbe znanih arhitektov iz davnine in še mnoge druge za-nimicosti. Potem pa spet v avtobus, med vožnjo ogled donavskega kanala, novega kongresnega centra in v težko pričakovani Frater — zabaviščni park z nešteto možnostmi zabave. Najbolj znano je seveda ogromno vrteče kolo s kabinami imenovano Rie-senrad. Nekaj se jih je podalo nanj in ob krasnem sončnem vremenu so imeli res prečudovit pogled na mesto in okolico. Čas je kar prehitro mineval, vendar smo se ob domenjeni uri točno zbrali ob avtobusu, da bi se počasi podali proti domu. Ogledali smo si še na hitro čudovit letni dvorec princa Savovskega, ponovno obkrožili mestno jedro, potem pa se vključili v promet glavne južne vpadnice in naprej na avtocesto proti Jugoslaviji. Peturna vožnja po avtocesti nam je ob petju, vicih in smehu hitro minila. Ustavili smo se še pred mejo, zapravili (verjetno) še zadnje šilinge za kavo in čokolado, brez posebnih problemov opravili carinske obveznosti in se odpeljali proti domu. Vodička Marija se je poslovila od nas z željo, da se še kdaj skupaj podamo na pot. In če se bomo spomladi odločili za kak Kompasov ali naš predlog, ste vabljeni z nami tudi vi. Boste videli — res se imamo lepo! • Odšli iz delovne organizacije: Cerar Ivanka — upok. Kraševec Stanko — sporazumno Jemec Damjan — JLA • Rodili so se: Mežnar Silvi — sin Ravnikar Francki — hči Kveder Poldki — sin Hribar Mariji — sin • Poročili so se: Kern Stane in Per Dragi por. KERN Kovič Marija por. URBAS ZAHVALE DO TOSAMA in Društvu upokojencev se iskreno zahvaljujem za denarno pomoč, obenem pa želim vsem skupaj še veliko poslovnih in delovnih uspehov. Hvaležna upokojenka! Pavšek Dragica Klubu upokojencev DO TOSAMA se najlepše zahvaljujem za izkazano pozornost ob moji bolezni in dodeljeno finančno pomoč. Kolektivu želim veliko uspeha in vse lepo pozdravljam! Vaša upokojenka Malči LENČEK Tkalnica širokih tkanin Dolinšek Zdenka, Kos Janez, Marolt Magda, Mihalič Martina, Ravnikar Marija, Rojc Olga, Stele Frančiška, Vidovič Sonja, Zemljarič Terezija, Ker-žan Katarina, TOZD FILTRI Batič Ivanka, Breznik Mihela, Budnar Daniel, Benko Vida, Cerar Franc ing., Ravnikar Ivanka, Rems Ljudmila, Urankar Nataša, Urbanc Ida, Kosar Štefan, Gotar Marko, DSSS Dernulovec Urška, Kovič Ivan, Kolbl Martin, Novak Miran, Prstec Stjepan, Pervinšek Marjan, Strehar Karol, Žar-gi Miloš, Berlec Vladka, Bergant Andrej, Dolgan Marija oec., Domitrovič Vanda, Demšar Terezija, Hafner Francka, Korošec Nada, Kunstelj Darinka, Klopčič Stanka, Kern Stane, Klopčič Stane, Kušar Franc, Kuhelj Andreja, Presekar Marija, Šobak Marinka, • Prišli v delovno organizacijo: Lukane Brigita — filtri Škrbal Suzana — san. konf. Urbas Jože — PO Lesičar Irena — san. konf. Brodar Dušan — TŠT Smrekar Vida — san. konf. Klubu upokojencev DO TOSAMA se zahvaljujem za finančno pomoč in pozornost, ki mi je bila izkazana z obiskom v Domu upokojencev v Kamniku. Kolektivu želim uspešno delo in vse lepo pozdravljam! Vaš upokojenec Ivan SOTLER Uredniški odbor: Vodlan Vida, Kokalj Zdenka, Paštebar Simona, Cvetkovič Stanka, Gorenc Vojko, ing. Mer-lin Danica, Berlec Vladka, Drčar Milan, Klemenc Brigita, Korošec Nada — blagajnik. Stare Tone — fotograf, Lubinič Marjana, dipl. iur. — glavni urednik Tisk: TCP »Djuro Salaj« TOZD Papirkonfekcija Krško # SKELET VZ60K-UNM HA JEZIKU GRM Z 1E5NIKI NAS letalski PREVOZIM VREDNOS- TNI PAPIR GRŠKI BOG VOJNE S OGULIM Počasni DRUŽABNI PLES unleLal- KB ŽELEZA opravljivec GOSTA ČRNA tekočina OBET ) STVARimj RlBA^ EKSisrm OSEBA IZ 6'BUJ E > ) IGRALKA MASSARI OSTAVKO STIL ERBU TRAKoVIIZ USNJA ) ITAL!J. skludrtil [Giuseppe) £Nicft MIT. PRV/ LETALEC N/KOLAJ CEm- SEVSKj ZENSKO IME imiJAlteKi igralec. tllNEsrn doba ERenmc /LJft ČEŠKI PISATELJ (AL0I5) ŽlVEc VRSTA MAŠČOBE KREMA ZA _ SMUČI PESMK ŠOPOV VERSKI POGLAVAR ŠIITOV HACiH Kotusm TEKA Poljska REKA DEL kopnega ISL&ND ELLIS PISArELJIi PEROCI roHkt luihart :A ORODJEZ4 žet m' KALIJ NUDLEZNEŽ -SfŽlLe ) AFORIZMI ZAHVALE Ob smrti najinega dragega očeta se iskreno zahvaljujeva sodelavcem in sodelavkam za izreke sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujeva se tudi sindikalni organizaciji za denarno pomoč. Matija in Franc Jeretina Ob nenadni težki izgubi dragega sina ZDRAVKOVA BOREC, se vsem sodelavcem in sodelavkam pripravljalnice iskreno zahvaljujem za venec, denarno pomoč in besede tolažbe. Hvala vsem, ki to bolečino delite z menoj. Magda Borec Ob boleči in nenadni izgubi moje ga očeta KORDEŽ MIRKA, se vsem sodelavkam in sodelavcem iz otroške konfekcije zahvaljujem za izraze sožalja, darovano cvetje in denarno pomoč. Hvala tudi vsem, ki ste ga spremili na zadnji poti. Hofman Joži MALI OGLAS Prodam velur plašč, podložen s krznom, št. 38. Int. 267 PREKLIC Preklicujeva neresnične izjave, ki sva jih v mesecu maju 1985 raznašala o Katarini Djuraševič. Škrbe Andrej Pavlič Pepca • Pričel se je postopek za ozdravitev neke delovne organizacije. Odslovili so šoferja, ki je marsikaj vedel. • Ne jezite se na svoje otroke. Oni se rodijo kot posledica vaših neumnosti in šele pozneje postanejo vzrok vaših nesreč. • Odtrgal se mu je gumb, ona pa je imela iglo in nit. Tako se je začelo. Postala mu je žena. Od tedaj naprej nič več ne ve, kje ima iglo in nit. • Otroci! Oče je na preferansu (kartanju), mama na Festu, večerja v hladilniku, a šerif McLoud na prvem programu.