NA LICU MESTA
Afera je sprožila akcijo
TAKO SE navadno začne. Govorice, sumni-čenja in ugibanja, potem odločen demanti prizadetih ter nazadnje — izbruh afere. Tudi v Leku so šla dogajanja po približno enakem vrstnem redu. Čeprav je začetek obetal le kratko »avanturico« peščice, ki naj bi se iz najrazličnejših razlogov spravila nad »ne-vzdržne« razmere v podjetju in ki bo dvig-nila le toliko prahu, kot se sedaj po Pismu pravzaprav »spodobi« v slehernem kolektivu, so se stvari obrnile povsem v drugo smer. Posledice so hude, moralno politična škoda niti ne tako majhna, kot se je sprva zdelo.
PISMO C
' • Torej, začelo se je s pismom strokovnih sodelavcev iz marketinga II, v katerem so skupaj s šestnajstimi podpisniki zahtevali zamenjavo šefa. Pismo so obravnavali na se-stanku organizacije ZK 11. 9. 1972 in sprejeli sklep, da je treba zadevo čimprej razčistiti in hitro ukrepati. Šef marketinga je bil res suspendiran, vendar brez posebnega pojas-nila. Na istem sestanku so udeleženci kritizi-rali tudi politiko štipendiranja strokovnih kadrov ter nekatere druge nepravilnosti v podjetju. S tem je organizacija ZK praktično zaključila svoje delo, saj je imela do konca leta samo še dva sestanka.
•   Aktivnost  komunistov  v  Leku  res  ni bila na zavidljivi ravni, to je priznala tudi bivša sekretarka Ivica Prosen v razgovoru z novinarjem  Komunista.  Vzrokov  za  to  ne-aktivnost je bilo več, omenjala je tudi dej-stvo, da je v podjetju, ki gospodarsko dobro stoji, kjer so osebni dohodki dobri, politično delo precej otežkočeno, saj se ljudje nočejo spuščati v konkretne probleme, ki so izven materialnih meja.
•  Tudi novi sekretar organizacije je se-znanil  občinski  komite  Šiška  s  podobnimi problemi,  večkrat je  poudaril  neustreznost razmer na področju kadijovske politike, pre-malo razvito samoupravljanje in druge teža-ve.  Toda novo vodstvo organizacije  ZK je svoje delo dobro zastavilo in zato je bil opti-mizem   tovarišev   na   občinskem   komiteju upravičen.
»OBTOŽNICA ŠTIRIH«
•   V  novembru   1972  pa   se  je   pojavilo drugo pismo štirih strokovnjakov, v katerem so y" petih točkah podali oceno nekaterih ne-gativnih pojavov v tovarni LEK.
•  Omenjali so »sovražno aktivnost« v pod-jetju, ki naj bi se kazala predvsem v izda-janju raznih oblik verskih motiyov na znan-stveni in propagandni literaturi, korupcijo, preplačevanje zdravnikov in farmacevtov, ki prodajajo in predpisujejo zdravila te tovar-ne ... S prstom so pokazali tudi na nepravil-nosti pri izdajanju potnih nalogov, na krše-nja  samoupravnih  pravic,  statuta  podjetja, samovoljo in še na celo vrsto vprašanj, ki so vodstvo te delovne organizacije postavile v dokaj  čudno luč.  Pravzaprav v  tem pismu strokovnjaki niso odkrili nič novega, o tem se je že dolgo govorilo tako za vogali kot tudi na nekaterih sestankih, tudi tega, da bi to pismo kaj dosti pripomoglo k reševanju teh problemov, ne bi mogli trditi. Pa ne po krivdi avtorjev te obtožnice.
•  Da ne bomo ostali samo na področju abstraktnega    in     površnega    ocenjevanja, ilustrirajmo ta dogajanja s »primerom Mr. Šerkais«, ki bo  nedvomno  najbolje razkril vzroke in pobude, ki so potisnile pero v roke razočaranih sodelavcev marketinga.
•  Omenili smo že, da je šestnajst ljudi podpisalo   peticijo,   s   katero   zahtevajo   za-menjavo šefa oddelka zaradi njegovega ne-odgovornega in nedopustnega obnašanja do ostalih sodelavcev, zlasti do podrejenih, sum-ljive pa so bile tudi nekatere finančne poteze tega človeka, ki je s »privatizacijo« svojega položaja   in   s   »strahovlado«   y   18   mesecih »fluktuiral«  kar  15 ljudi.  Ko je ta peticija prišla do odgovornih v podjetju, se je sprožil močan mehanizem pritiskov in preganjanja, v katerem se je osebno angažiral tudi sam generalni direktor. Podpisnikom so dali ve-deti, da niso zaželeni y tovarni in da lahko začno pripravljati svoje kovčke, sprožen pa je bil tudi disciplinski postopek proti neka-terim »upornikom«.    ,,
PRIČETEK FARSE
•  To je samo delček, iztrgan iz obsežnega materiala, ki so ga štirje strokovnjaki poslali tudi na CK ZKS. Na občinskem komiteju so o tem pismu razpravljali in sprejeli sklep, naj o teh problemih najprej razpravlja osnov-na organizacija ZK, izdela pa naj tudi poli-tično oceno razmer.
•    Na   peturnem   sestanku   sekretariata OOZK, ki je bil sklican 21. 11. 1972, so se ob  prisotnosti  sekretarja občinskega komi-teja udeleženci odkrito in kritično dotaknili obravnavanih vprašanj. Veliko so govorili o slabi kadrovski strukturi, o slabih odnosih med vodilnimi, o pomanjkljivi informiranosti delavcev in o podobnih problemih in nepra-vilnostih. Sestavili so tudi oceno političnih raziner v podjetju, ki jo je kasneje organi-zacija ZK soglasno sprejela. Kdor je prebral to   oceno,  je  bil  gotovo   presenečen,  ko  je izvedel, da je dalo nekaj članov ZK predlog, naj   generalni   direktor   ponovno   kandidira, čeprav  je   sam  že  okleval.  Večina  očitkov glede tehnokratske usmeritve vodstvene poli-tike je namreč letela prav na generalnega, zato so tudi na občinskem komiteju menili, da — v skladu z oceno — ZK ne bi smela več podpreti kandidature direktorja, ne gle-de  na  njegove  strokovne  in  poslovne  spo-sobnosti.
•  Sklicana je bila razširjena seja občin-skega  komiteja,  ki  so  se  je  udeležili  tudi člani sekretariata organizacije ZK v LEKU, predsedstvo sindikalne organizacije te tovar-ne, pomočnik direktorja podjetja, predsednik mestnega   sindikalnega   sveta   Ljubljana   in predsednik odbora za industrijo in rudarstvo pri  mestnem   sindikalnem   svetu  Ljubljana. In sklepi:
—   podpora  osnovni   organizaciji   ZK  in njeni politični oceni, ki naj se konkretizira;
—   predlog občini  Šiška,  naj  v  podjetje LEK pošlje komisijo za družbeni nadzor.
•  Prisotni, med njimi seveda tudi člani sekretariata    osnovne    organizacije    ZK    v LEKU, so te  sklepe sprejeli,  toda moti  se tisti, kdor misli, da so se jih vsi tudi držali. Na čelu akcije za ponovno izvolitev starega direktorja  so  korakali prav  ti  člani, razen sekretarja in nekaterih drugih. Uspelo jim je sklicati organizacijo ZK, nametali so nekaj »učinkovitih« argumentov, ki so poveličevali zasluge direktorja in za konec kljub prejš-njim sklepom in stališčem izglasovali ponov-no izvolitev. Farsa, za katero so poskrbeli »dosledni in radikalni« člani organizacije ZK v LEKU, je tako doživela nenavadno tragi-komičen   vrhunec,   ki   seveda   ni   ostal   ne-opažen. 9. marca letos je v Komunistu izšel članek z naslovom  »Kam  gredo  komunisti Leka?«, v katerem je pisec postavil dve vpra-šanji, ki sta spričo nezrelega ravnanja udele-žencev te farse povsem upravičeni:
•  1. Ali je v zvezi komunistov prostor za tiste člane, ki so najprej  pisali in sestavili politično oceno, pozneje pa glasovali za kan-didaturo dotedanjega direktorja, posebno po pismu in 29. seji CK ZKS?
•  2. Ali lahko taka OOZK sploh obstaja, ki se namesto z akcijsko enotnostjo in idejno-političnim delovanjem ukvarja z navadnim politikantstvom?
JE BILA OCENA NEJASNA?
•  In odgovori na ta vprašanja? Komunisti Leka so se takoj po objavi članka sestali in razpravljali o nastalem položaju v podjetju ter v organizaciji. Obravnavali so tudi poro-čilo tričlanske komisije, ki ugotavlja, da rav-nanje komunistov po sprejeti oceni političnih razmer priča o tem, da ti hiso povsem dojeli vsebine ocene. Ali  so  se premalo poglobili vanjo ali pa  so premalo konkretno  ocenili politične razmere. Zato sta komisija in sekre-tariat  to oceno  konkretizirala  tako,  da bo »razumljiva« slehernemu komunistu, kar bo osnova za zavestno akcijo, v kateri naj se po-kaže dejanska sposobnost in pripravljenost komunistov, da pravilno ocenijo in tudi spre-minjajo  razmere v podjetju. Konkretizirali so predvsem 2. in 6. točko sprejete politične ocene, ker po njihovem mnenju komunisti niso pravilno dojeli predvsem vsebine nasled-njega stavka: »Že dalj časa delujejo v pod-jetju sile, ki imajo ob podpori generalnega direktorja edini smoter doseči čimboljše po-slovne rezultate, ki so tudi opazni, toda ob hkratnem  zaneniarjanju  drugih  ciljev pod-jetja, pomembnih za razvoj odnosov.«
•  Poudarili so, da se je njihovo podjetje v zadnjem času skoraj absolutno podrejalo hotenjem in zahtevam tujih firm. Sleherno nasprotovanje tem zahtevam je vodstvo od-klanjalo z obrazložitvijo, da utegne neizpol-njevanje povzročiti konec sodelovanja s tujo firmo, kar pa bi vplivalo seveda na obseg proizvodnje   in   prodaje.   Navedene   oblike podrejenosti tujim firmam pa niti niso to-liko  zaskrbljujoče,  kot je  porazna  resnica, da postaja podjetje iz dneva v dan bolj od-visno   in   manj   ustvarjalno   pri   razvijanju lastne tehnologije. Za ravnanje, ki bi utegnilo biti  katastrofalno  za  perspektivo  podjetja, sta po mnenju sestaviljavcev poročila odgo vorna generalni direktor podjetja in direktor komercialnega sektorja, katerih domena so bili stiki s tujimi firmami. Obema so vztraj-no sledili šefi oddelkov marketinga in dru-gi...
•   Na  podlagi  tega  poročila,  ki  pomeni potrditev ocene, ki so jo sprejeli konec pre-teklega  leta,  je  občinski  komite  Ljubljana Šiška sprejel sklepe, v katerih ugotavlja, da so komunisti s ponovno obravnavo in spre-jemom ocene dosegli pomemben napredek v utrditvi  enotnosti  organizacije  ZK.  Komite se strinja z dopolnilno oceno, ne strinja pa se  z  mnenjem,  da  je  bila  politična  ocena premalo jasna in konkretizirana. Spričo rav-nanja in vedenja nekaterih članov ZK, ki ni bilo  v  skladu  z  oceno  in  pripravljenostjo članov ZK za izvajanje politike ZKS in ZKJ, predlaga komite občinske konference, da or-ganizacija  te  člane pokliče  na odgovornost in jih kaznuje. Komite je v sklepu podal tudi priporočilo,   naj   organizacija   ZK   analizira delo samoupravnih organov in naj omogoči boljše obveščanje kolektiva, o celotnem po-teku akcije, odnosih ter o splošni situaciji v podjetju pa je treba seznaniti ves kolektiv.
EPILOG
• Odstopil je generalni direktor, njegovo odločitev so seveda sprejeli. Pridružila sta se mu tudi dva šefa v službi marketinga. Akcija je torej le obrodila sadove, ki so tudi že odpadli. Toda to še vedno ni razlog za samo-zadovoljstvo in preveliko navdušenje. Sedaj se je namreč zgodilo samo to, kar bi morali komunisti v podjetju doseči že davno prej, pred pismom predsednika Tita in izvršnega biroja predsedstva ZKJ, tudi pred »obtož-nico« četverice strokovnjakov. Zakaj tega niso storili, zakaj je morala drevo tehnokra-tizma in samovolje otresti šele afera, ki je vrgla umazano luč na precej širok krog ljudi v Leku, to naj komunisti te tovarne ugotove sami. Na njih je sedaj, da s svojo odločno akcijo, ki mora očistiti tudi njihove vrste, zgrade zdrave osnove gospodarjenja, da bo LEK prevzel vodstvo tudi na lestvicah kolek-tivov z najbolj razvitim samoupravljanjem in odnosi, ne samo v »Klubu deseterice naj-uspešnejših«.
Z. ŠETINC