Ve s t n i k. (}od presvetle cesarice se je letos slovesno piaznoval v Ljubljani in tudi na več šolah na dežeii v soboto dne 18. listopada, ker v nedeljo ni rnogoče, da bi imela šolska mladina svojo sv. mašo. Pismo presvetlega cesarja bivšemu uiiiiistrn (Jaiitsclm. Ljubi dr. baron Gautsch! Izpuščaiu Vas s tem milostljivo iz službe ministra za bogočastje in pouk ter Vam izražatn za Vaše izborno, zvesto služ bovauje, za Vašo neutrudno delavnust kakor za velike zasluge, katere ste si pridobili za razvoj in povzdigo pouka, kakor tudi za pospeševanje vzajeinnosti vseb veroizpovedanj posebno priznanje in Si pridržitn poziv v Vaše dalje službovanje. Na Dimaji, 11. listopada 1893. Frančišek Jožef 1. r. laafle 1.. r. Piesvetli cesar je imenoval bivšega ministra dr. barona Gautseha kuratorjeiii terezijanske akademije na Dunaji. Pisino presvetlega cesarja noreiuu naučiieiiiu ministru. Ljubi dr. vitez Madeyski! Imenujetn Vas niiiiistroin za bogočastje in pouk. Na Dunaji, 11. listopada 1893. Franeišek Jožef 1. r. Alfred Windischgraetz 1. r. Nori naučni minister d r. Stanislav vitez Madeyski je bil porojen 1811. 1. v Sienavi v Galiciji. Pravne studije je dovišil v Krakovi in Lvovu in vstopil v državno službo 1864. 1. kot sodni uradnik. 1866, 1, si je pridobil doktorstvo vseb prav in je postal sodni pristav. Za ministei-stra Potockega je bil pozvan v gališki oddelek pravosodnjega ministerstva, kjer je deloval osobito v sekciji zakonodajstva. Po nastopu pravosodnjega ministra dr. Glaserja se je vrnil Madeyski v Galicijo ter se je izstopivši iz državne službe ustanovil 1872. 1. v Liszki pri Krakovi kot notar. 1875. 1 se je preselil v Brzeko, kjer je bil izvoljen tudi županom. 1879. 1. je bil prvikiat voljen v državni zbor. Putein se ,je habilitiral kot privatni docent civilnega prava. 1885. 1. je bil v ilrugič puzvan v pravosodnje ministerstvo. Potetn niu je bila podeljena profe.iura na jagelonski univeizi v Krakovi. Zadnje leto je bil rektor te univerze, na kateri je piedaval avstrijsko civilno pravo. Besede ministrore. Ko je novi naučni ininister spiejel uradnike nauenega ministerstva, rekel je nied drugim: „Uasi se je treba vedno ozirati na blagor cele države, venderje treba tudi v pošte v j einati kulturne potrebe in korist posameznih dežel in narodo«". Osobne vesti. Stalni učitelj g. L. Knific v Besnici je imenovan .stalnim učiteljem v Trsteniku. G. T. Čampa, narnestni učitelj na I. mestni deški šoli v Ljubljani, dobil je začasno drugo ueno mesto tia trirazrednici v Zagorji ob Savi; na njega mesto pride učiteljski kandidat g. J. Roštan. — Izprašana učiteljska kandidatinja gdč. Semiramida Scbtnalz je sprejeta kot volonterka na tnestni nemški dekliški šoli v Liubljani, gdč. Seraflna Jainšek pa v Hutbovem privatnem zavodu. Uredba katekizmov, po katerib se bode v Ijudskih in meščanskib šolab poučevalo, bilo je glavno vprašanje pri ekofovski konferenciji, katera je bila te dni v nadškofijski palaei na Dunaji pod predsedstvom praškega nadškofa kardinala grofa Schonborna. V novih šolskih nazn.iiiilih se tnorejo redi nainestu s kraticami vpisovati s številkami, koje je hitreje. Žrtve žganjepitja. Žganjepitje uniči vsako leto na Angleškem 50.0(X). na Neuiškein 40.000, na Ruskem 10.000, v Belgiji 4. na Francosketn 1500 ljudij. Ijinrl j e g. Gregor S o in m e r utnirovljeni učitelj in bivši oktajni šolski nadzomik v Celovci. Porojen je bil v Boiovljab dne 10. sušca 1814. 1., torej je bil že v 80. letu. Umrli je bil poštenjak in slovensk rodoljub že v tistib časih, ko se je naš narod kumaj začel probujati. Polei? knezoškofa Slomšeka, Andreja Einspieleija in Antima Janežiča je bil tndi on delaven za ustanovljenje družbe sv. Muborja. Ko je bil učitelj v Borovljab, je decn puučeval na podstavi luaterinega jezika in izdajal sluvenska šolska poročila, torej se je slovenščini takrat na Koroškeui bolje godilo, nego sedaj. Kot učitelj v Celovci je spisal učno knjižico ,Mali računai", katero je založila družba sv. Moliorja. Nekoliko let je tudi učil -slovenski jezik na celovškem učitelji?či. Kdor ga je iinel priliko poznati. inoral ga je spoštovati. Blag mu spomin! V m. p. ! Za pouk v risanji na višji gimnaziji v Ljubljani je c. kr. naučnu ministersvo dovulilo posebnega azislenta. Nova obrtno - nadaljevalna šola se je otvutila v š t. V i d u n a d L j u b 1 j a n o , kjer je veliko ro kodelskib učencev, zlasli mizai-skih. Istutako je c. kr. uiinisterstvo dovolilo ustanovitev take šole v Ribnici. Papež Lev XIII. pospešitelj astronoinije. Na stroške, papeževe civilne liste se je izdela! za vatikanski observatorij teleskop, da se bodo ogledovale solnčne maioge in takozvane soltične bakle. Takega teleskopa niina nobena zvezdarna, niti Lvkova v Kalifoiniji ne. Potomec Napoleona I. V severoameriški dižavi Messaclmsets umrl je te dni na svojetn posestvu Jel-oiue Napoleon Bonapatte Patterson, unuk Jeroina Bonaparta, bivšega kralja \Vestfalskega. Jerotne Bonaparto je bil oženjen v prvein zakonu z Amerikanku Elizabeto Patterson. Njegov sin, rojen 1. 1830., zaručil se je tudi z bogato Atnerikanko in živel na svojili posestvib. L. 1853. vstopil je v fratieosko voj.sko in se bujev.il v Krimski vojni. Po loletnem službovanji vrnil se je v Aineriko, ker rau Napuleon III. ni hotel priznati nasluv cesarskega princa. Ostavil je iinetek 30 inilijonov. Telefon v Skandinaviji. Te dni se je izvršila zveza nied telefonskiitia mrežaitia v Švediji in Norvegiji. Na Švedsketn je 230 več.jih inest in krajev zvezanib med saboj z dižavniin telefonom in se občinstvo poslužuje te novndobne udobnosti na način, o katerein nimajo drugod niti pojma. Vsa važnejša naročila se opravljajo po telefonu, vse javno življenje se giblje v znaku telefona. Namestu pisati pistno ali telegrafirati, se telefonira in povsod se čuje žvenkljanje telefonskili zvončkov, tako da časi že postane nadležno. Govori se na velike daljave po vsi Švedski in Norveški in na Dansko. Drobtiniee iz strokovnih listov. V letušnjih počitnicah je bil kurz za ročna dela na deških šolah v Lipsiji. Udeležilo se ga je 11 učiteljev z Angleškega in 26 učiteljev iz raznib mest Bolgarske, katere je odposlala tam )šnja vlada. Mitno teb je prišel v Lipsijo bolgarski tmnister za uk Givkov v spremstvu generalnega nadzornika bolgarskega šolstva, da bi se sain preprieal o napiedku tega predineta v zadnjem fiasu. ,,Narod a škola". V Bukovini je bilo v ininolem letu 306 javnih ljudskib šol in 18 privatnib šol. Šiilo obiskujočib dečkov bilo je 42.208, deklic pa 12.021. Na javnib šolah je poučevalo 309 učiteljev in 98 učiteljic s skušnjo usposobnosti. 54 učiteljev in 54 učiteljic s zrelostno skušnjo in 12 učiteljev in 9 učiteljic brez skušnje. ,,Narod a škola". Telovadba za deklice. Glede uovilt ukazov, katere je izdalo prusko ministerstvo, naroča se šolskim utadom, da bi večjo pozornost obračali na telovadbo za deklice. ,Narod a škola".. Stalni šolski nadzorni ki. Ministerstvu za uk bode ptedložen v državneiu zboru zopet predlog o uvedenji stalnib šolskib nadzornikov , kateii ni bil v lansketu zasedanji vzpiejet. ,,N(irod a škola". Aualfabetov je v Avstriji 23''i, v ltaliji 12, v Rusiji 783, v Seibiji 793, v Rumuniji 82, v Bolgariji 85, v Franciji 9-5. na Angleškem 9, na Finskem 1'9, v Prusiji 9 6, na Bavar.skein in na Švedskem 01, na Niirveškem 0-3, na Saksonskem 0 2 odstotkov. nlJčitelskc Noeinij"'. K letošnjernu naboru se postavilo na Avstrijskem v treh razredih 764.330 novincev, od teh je bilo vzetib k vojakom 171.310. Izmed teb ni hodilu nič v šolo 25.882, 80.880 je hodilo v ljudsko in meščansko šolo in 442 uživalo je višjo izobrazbo. ,,Učiteteke Novinyu. V vseh šolab v baltiški guberniji je ruska vlada uvedla, da se verouk prednaša v inaterinetn jeziku. Nemcem se prednaša nemški, Poljakom poljski, Estom estonski, Lotišeui lotiški, Rusom ruski. Med baltiškimi Nemci je radi tega velika razburjenost, ker je imela nedavnn še na vseh šolah nernščina izjeiuno gospodstvo. Piedmeti, kateri so bili prednašani mčencem nemške narodnoi-ti neinški, prednašajo se zdaj ruski. ,,Ndrodni iičitel'. Statistika gluhonemib., Na 100.000 prebivalcev pripada gluhonemim: v !->vici 245, v Avstriji 130, v Ogerski 125, na Švedskem 120, na Ruskeiti 101, v Nemčiji 93, v Norvegiji 87, v Portugalski 74, v Združenib državab 67, na Grškem 64, na Dansksm 62, v Italiji 53, na Španskein 45, v Belgiji 43, na Nizozemskem 35. Največje število gluhonemib se kaže ined židi. ,,Narodni nčitel". Poučevanje iietja na učiteljskib izobiaževalnicab. Sprevidelo se je, da nekteri kandidati in kandidatinje, kateri so že prestali preskušnjo zrelosti, ne vedo prav poučevati petja v šoli; ukazal je naučni minister, naj se na izobraževališčib za učitelje in učiteljice ostro gleda na to, če imajo kandidati in kandidatinje predpisanih vednostij v petji in godbi. ,,Beseda učitelska". Irana Praprotnik. Zalivala. Velecenjeni gospod Ignacij Gruntar c. kr. notar, blagovolil je podariti po svojem odhodu na novo inesto Ribnica tukajšnji šoli znesek 10 gld. za šolsko knjižnico. Podpisano voditeljstvo dovoljuje si iziefii tem potom najsrčnejšo zahvalo vrlemu domoljubu in šolskeinu prijatelju. Voditeljstvo ljudske šole v Dolenjem Logatci, dne 25. vinotoka 1893, V. Ribnikar. Zahvala. Slavno društvo ,,Nai-odna šola" za poslano šolsko blago zalivaljujejo šolska vodstva: jednorazrednice v Hrušici pri Ljubljani, jednorazrednic na Dobravi pri Kropi, v Bojancili, v Horjulu in trirazrednice v Knežaku.