Shod v Št. Petru pod sv. gorami. (Izvirni dopis). Ob ugodnem vremenu, ogromni udeležbi, bilo jih je 7—800 mož, mej gromeniem topičev ter vihranjem narodnih zastav se je vršil v nedeljo v Št. Petru shod «kat. polil društva za kozjanski okraj.> Kaj tacega nisrno pričakovali. Št. Peter se je praznično oblekel. Vrli župan, Ferd. Kunej, z občinskim zastopom je storil vse, da je povzdignil to narodno slavlje. Raz vsako hišo so plapolale zastave. Zborovalni proslor je bil mično okrašen. Ko odbije ura štiri, nastopi zaslužni vodja kozjanskih Slovencev, načelnik okrajnega zastopa, župnik pilštanjski, ter pozdravi kot predsednik društva ogromno množico ljudstva, pozdravi in predstavi državnega poslanca viteza Berksa, ki je vrlo zastopal svoj volilni okraj v državnem zboru; razloži namen ustanovitve «kat. polit. društva,* namreč da društvo brani slovenskemu narodu sv. vero in materino besedo; potem pa podeli g. poslancu besedo. Gospod poslanec presenečen in ginjen, da ima pred seboj toliko volileev, izrazi posebno veselje Se nad tem, da ga je bilo povabilo «katol. polit. društvo.» Da, pravi poslanec, politika naj se zvršuje na katoliški podlagi. Duhovniki so vodili naš narod in s pomočjo duhovnikov in po katoliški poti je dosegel, kar je dosegel. Zato izražam željo, naj se povsodi snujejo «katoliško-politična društva*. Nadrobno poro<3a sedaj o državnem zboru; omenja neznosno in pogubonosno obstrukcijo, ki že traja celi mesec; govori o dosedanji krivični nagodbi z Ogrsko; obsoja Nemcev zahtevo, da bi naj bila nemščina državni jezik. V zbornici nisem dosegel ničesar, pravi poslanec, a dosegel sem nekaj po drugih, tihih potih, — hodil sem namreč od ministra do ministra. Pri tem omenja celjsko slovensko gimnazijo, za katere obstanek se je potegoval. Prosil je pa tudi ministra, naj nastavi na slovenski gimnaziji kot ravnatelja moža, ki ima srce za šolo in narod, kar se mu je obljubilo. Predlagal je, naj dado nekaterim spodnještajarskim trgom volilno pravico v mestni volilni skupini. Interpeloval je vlado zaradi vojniških krivih volilnih imenikov, ki so sedaj vsi ovrženi. Ko so štajarski Nemci v Gradcu sklenili velemodri sklep, isti je veleposestnik, ki ima veliko hlš, ne oni, ki ima veliko posestvo, se je takoj obrnil do ministerstva, in ta sklep ni od cesarja potrjen. Predlagal je, naj imajo Mažari svojo banko, mi pa svojo, avstro-ogrska banka je nam v škodo. Potegoval še je za nemško slovenske poštne pečate, zahteval, naj se pokličejo naši vojaki s Krete domu. Zastran živinske bolezni zahteval je, naj se v takih glavarstvih, kjer je kužna bolezen in so sejmi zaprti, ne terjajo davki mej tem časom, ravno tako je zahteval naj se cena soli zniža. To je velik greh, da vlada dobiva od dohodkov soli 90%- Ko se je jelo uvažati sadje, zlasti jabelka iz Amerike, je jela padati cena naših jabelk. Predlagal je ministru, naj vpelje visoki tarif za uvažanje, kar pa ni bilo vsprejeto. Ko se je pa prikazala na teh ameriških jabelkah takozvane Jose-uš, predlagal je, naj se uvažanje sploh prepove, da se naše sadje ne naleze pogubnega mrčesa. Tudi je bil odločno proti ponarejanju vina ter omenil, da izda vlada postavo, ki bo prepovedovala delati uraetno vino ter prodajati. Vlada ima dobro voljo, to je pokazala v jezikovnih naredbah in v predlogu, ko hoče premeniti desetek, tako da do 2500 ne bi bilo treba plačevati desetka. Od 10.000 gld. bi prišlo komaj 1% za plačati. «Ker ima torej vlada dobro voljo, zato jo hočemo podpirati. Tako sem delal doslej, tako bom delal odslej.> S tem konča g. poslanec nad jedno uro trajajoče poročilo, kateremu je sledilo burno odobravanje. Zahvaljujoč se g. poslancu, prebere g. predsednik nekoliko resolucij, katere, potrjene od zborovalcev, se izročajo g. posl. Resolucije zadevajo 1) vseučilišče v Ljubljani, 2) nadsodišče v Ljubljani, 3) nastavljanje nemških uradnikov po Slovenskera, 4) naj se Št. Peter uvrsti med trge, 5) vravnanje Sotle, ki pouzročuje vsako leto neizmerno škodo, 6) resolucija za poldnevni šolski poduk.v Št. Petru. Druga točka dnevnega reda je bila: «Kaj hočejo socijalni demokratje? Izvrstno je rešil g. govornik (J. G.) svojo nalogo. Beseda mu je tekla gladko, prepričevalno ter glasno in razumljivo. Z vso resnobo je opozarjal, kako preti pogin sv. veri, katoliški cerkvi, državi in obstoječemu družabnemu redu od strani socij. demokratov. 14 poslancev so si pridobili pri lanskih volitvah, 65 socij. demokratičnih časopisov imamo v Avstriji. Demokratizem se torej vedno bolj širi. Oziraje se na vse to, moramo napeti vse sile ter z vsemi dovoljenimi pomo6ki na podlagi krS6anskih na6el delovati proti socijalnim demokratom za narod naš, kateri naj se skrbno varuje teh krivih prerokov v ov6ji obleki. Tretji govornik je odgovarjal na vprašanje: Kaj pa ho6emo mi? Mi pa ho6emo, pravi govornik, v vas zbujati katoliško in narodno zavest, mi ho6erao braniti vaše verske, narodne in državljanske pravice, mi pa ho6emo vas pou6evati v političnih, socijalnih in gospodarskih razraerah in razširjati med vami katoliško - slovensko avstrijskega duha. Na podlagi teh odgovorov razvija g. govornik le z njemu dano zgovornostjo v poljudni in razumljivi besedi, dolžnosti, ki jih imamo do eerkve, naroda in cesarja. Posebno natanko je odkrival kri6e6e kriviee, ki se nam godijo od strani raznih oblastev: od glavarstev, sodnij, davkarij, notarijata itd. ter povsod navajal žalostne vzglede kot dokaze bodi iz lastne skušnje ali jih je povzel iz časnikov. Nemško je vse, nemško se nam vsiljuje vse — na našo Skodo. Tujci neve§6i našega jezika sedijo po pisarnah ter oholo prezirajo naSe pravice misle6, da smo mi zavoljo njih, ne pa oni zavoljo nas. Mi jim režemo kruha, oni nam pa dajajo kamenpalico. Terjajte torej vsepovsod vse slovenski in izginili bodo kmalu tujci, njih mesta pa zasedli našinci. Govornik je s svojimi ognjevitimi besedami na stotine pri6ujočo množico tako navdušil, da mu je slovesno ve6krat obljubila držati se zvesto, verno in vedno eerkve, naroda in cesarja. Slednjič se zahvali g. predsednik vsem zborovaleem, zlasti šentpeterskemu ob6insk. zastopu, Brež6anom, Bizelj6anom in bratom Hrovatom za njih obisk ter zaklju6i shod z običajnimi trikratnimi živijo-klici na sv. o6eta in presvitlega cesarja. Shod je bil velikansk, a tudi upamo, da je vspeh — sad velik!