Kmetski list Qlasfto .Slovenske Kmetske Stranke". Najnovejša politika dr. Korošca' Strah pred kmečkim in njegove SLS je izražena v »pri-; pokretom. jateljskem sporazumu«, ki ga je v nedavno sklenil dr. Korošec v ime-j Enkrat smo ze povedali, da se nu SLS z današnjim zastopnikom j dandanes nagiba vsa evropska po-srbskih radikalov v vladi g. Valja Vukičevičem. Kaj ta »prijateljski sporazum« obsega, javnosti ni znano, ker noče o vsebini tega »sporazuma« nihče nič točnega povedati, niti dr. Korošec, niti radikali. Prav posebno dober in časten ta sporazum za SLS in za Slovenijo ne more biti, sicer njegove vsebine ne bi tako skrivali kakor jo. Zveza z radikali. Dr. Korošcu že to ni bilo posebno všeč, da je zagrebški »Jutarnji list« to celo zadevo spravil v svet, je predno se je volilna borba pričela. To je znak in dokaz, da nekaj na tem sporazumu ni prav, sicer se dr. Korošec tiste objave ne bi bil tako ustrašil, da je v Beogradu vse-!?10>1ZiJ P11 . . povsod izpraševal, kdo j? »sporaz- kmaI" konec J° f P^arjeni um« spravil v jasnost. Zbal pa se^osPodl m vsec- Zato se ona P°" je dr. Korošec tudi zato, ker ve, da pošteni slovenski volilci ne bodo kar na lepem odobrili sporazuma, ki ga je on sklenil z radikali, ki so izrazito srbska stranka, ki ima na vesti nebroj znanih afer (Rade Pašič itd.). Slovenskim ljudem pravi že zdrav inštinkt ali njihov »nos«, da zveza s tako gospodo ne more roditi dobrega sadu. Pokvarjenci so se našli. Radikalna srbska stranka je dandanes popolnoma gosposka stranka, v kateri ne odločujejo kmetje in delavci, ki tvorijo večino srbskega naroda, ampak mala peščica beograjske pokvarjene gospode, ki srbske kmete prav neusmiljeno dere in mozga. Zveza s srbsko litika na desno. To se pravi, da obstoji pri pokvarjeni gospodi vseh evropskih dežel težnja in želja, da se kmete in delavce še za-naprej potlači pod pogubno in krivično komando pokvarjene gospode, baje za »boj proti Rusiji«, v resnici pa zato, da bi domači pokvarjenci lahko še naprej kmete in delavce mozgali kot so jih doslej. Ta želja se pojavlja po celi Evropi in seveda tudi pri nas. Tudi naši slovenski, hrvaški in srbski pokvarjenci dobro vedo, da bo njihovega lepega življenja konec, če se kmetje zavedo svoje veljave in svoje moči in svojega števila. Če pridejo pošteni kmetje na vrh, bo korupcije in tistih mastnih državnih dobavah vsod veže in tudi pri nas se je go spoda zvezala proti kmetom, proti kmečkemu pokretu in proti Radiču, ki je najizrazitejši zastopnik tega pokreta, in s tem, da se je tej zvezi pridružil tudi dr. Korošec, je dokazal, da SLS ni kmečka stranka, ampak je stranka slovenske klerikalne gospode, ki kmete samo slepi z raznimi malimi dobrotami, da jih na ta način toliko lažje vprega pred svoj gosposki voz. Tudi konjem dajejo po en košček sladkorja, predno jih vpre-žejo, da raje vozijo ošabno gospodo. Kaj pravijo na deželi? Proti »prijateljskemu sporazumu« « srbskimi radikali pa se že kaže na kmetih odpor. Pošte- pokvarjeno gospodo ne more bitinim kmečkim ljudem namreč ne za nobene kmete dobra, ne za more nikakor v glavo, kako bi mo-srbske, še manj pa za slovenske. ] gel zanje biti dober in koristen Dr Korošec je sam že sedel z radi- sporazum z ljudmi, ki jih je še ne- davno sam »Slovenec« slikal pred slovensko javnostjo kot največje kali skupaj v vladi, a še vselej so ga opeharili na škodo njemu in____________ j______.......J|mjw njegovi stranki ali celi Sloveniji, i zločince v državif Ali"Je to"mogo- i udi Radio, 9 r-l™.^ da bi ge radikali kar čez nog izpremenili iz največjih škodljivcev države in zlasti Slovencev v same nedolžne angeljčke in naše prijatelje? Tega ne more razumeti niti najbolj pameten človek, kaj šele drugi! Pametnejši ljudje pa, ki vedo in razumejo, kam pelje cela evropska politika, (namreč v smer, ki je pravicam kmetov in delavcev skrajno sovražna in nasprotna!), . najnovejšo politiko dr. Korošca 3 javno obsojajo. Z zadoščenjem Tudi Radič je že sedel ž njimi sku paj, toda Radie jim je vsaj pošteno mešal njihove štrene in jih je na svojih shodih sijajno razkrinkava] — zato ga tudi danes živega ne morejo videti, ker je vse njihove nerednosti v državni upravi javno razkrinkal in jim končno naprtil še neprijetni anketni odbor za preiskavo raznih korupcijskih afer na vrat. če pa gre dr. Korošec še enkrat reševat polomljeno radikalsko barko, mora to imeti svoje posebne vzroke. ugotavljamo pri tej priložnosti, da je med ljudmi, ki najnovejše zveze dr. Korošca s kapitalistično radikalsko gospodo nikakor ne odobravajo, tudi mnogo podeželskih duhovnikov. Javno se gospodje sicer ne upajo nastopiti, ker se boje — kruh je pač kruh in želodec je hud gospod — upamo pa, da bo prišel čas, ko se jim ne bo treba več bati! »Slovenec« in »Domoljub«. Nezadovoljnost, ki se kaže v klerikalnih vrstah z najnovejšo politiko dr. Korošca, izvira iz bojazni, da ne bi SLS kot taka trpela velike škode med kmeti in delavci. Če bodo namreč kmetje videli in vedeli, da se je dr. Korošec zvezal z največjimi zatiralci kmečkega stanu v Srbiji — ali morejo potem slovenski kmetje še zaupati dr. Korošcu in njegovi SLS? Ali ne bodo rekli, da je vsa ljubezen SLS do kmeta ena sama velika sleparija? Pa še nekaj drugega je za bregom. Na deželi ljudje, zlasti pa duhovniki, dobro vidijo, kako se je čez noč nehala v »Slovencu« in v »Domoljubu« nekdanja skrb za vero! Kakor da bi odrezal, ni vera ni več v nevarnosti, odkar se je zvedelo, da obstoji med radikali in dr. Korošcem »prijateljski sporazum«! Kaj se to pravi? Dobro poučeni ljudje pravijo, da se je moral dr. Korošec v pogodbi zavezati, da bo v Sloveniji nehal agitirati z vero. V Beogradu, kjer ima prvo besedo pravoslavje, namreč ne vidijo radi, če SLS nastopa kot katoliška verska stranka, in mnogo znakov govori za to, da se je dr. Korošec tej zahtevi pokvarjene pravoslavne radikal-ske gospode udal. Zakaj? Samo zato, da pride SLS do — ministrskih stolčkov ... Kaj slovenski kmet, kaj vera, glavno je stolček in korito, ki je pred stolčkom ... Izgleda, da so gospodje pri »Domoljubu« to vedeli, pa jim to ni bilo nič kaj prav. Zato so zapisali v predzadnji številki, da oni ne odnehajo od verskega programa SLS. Tako • so zapisali enkrat, da bi ljudi na deželi »potolažili« ali po domače: zopet nafarbali. V »Slovencu« pa, ki ga bere tudi gospoda v Beogradu, niso nič protestirali, ampak so lepo molčali in danes molči tudi »Domoljub«, ker mora molčati »na višje povelje«. Na mesto agitacije z »vero, ki je v nevarnosti«, je pa povsod stopila agitacija z vlado. Klerikalni agitatorji zatrjujejo povsod na deželi; kako se bo kmetom v Sloveniji dobro godilo, ker bodo kleri- kalci v vladi. Oni ne govore, če bodo klerikalci v vladi, ampak pravijo, da bodo! Kakor da bi mogel kdo že naprej vedeti, kako bodo volitve izpadle! Tudi avtonomije ni več! Odkar se je dr. Korošec lansko deto začel Srbom ponujati v vlado, je na besedo avtonomija pozabil. On in njegovi prijatelji govore in pišejo le še o samoupravi. Posebno po sklepu »prijateljskega sporazuma« o avtonomiji ni več govora. Tudi to je točka, na katero je moral dr. Korošec v »prijateljskem sporazumu« pristati. To je potrdil sam sedanji radikalski pravosodni minister, čegar tozadevno izjavo so priobčili vsi veliki beograjski listi, ne da bi mu kdo oporekal. To je bilo tudi vzrok, da že napovedane skupne seje obeh slovenskih oblastnih skupščin v Celju ni bilo. Kaj bodo rekli kmetje? Če bi vsi slovenski kmetje in delavci te stvari natanko poznali, smo prepričani, da najnovejšega političnega skoka dr. Korošca, ne bi mogel nihče odobravati. Kar počne vodja SLS z možgani slovenskih kmetov, je vendar že nekoliko preveč! Najprej gre in naroči svojemu poslancu v anketnem odboru dr. Hodžarju, na mora svojo ostro resolucijo proti korupciji umakniti in 'sestaviti tako milo, da se Radetu j Pašiču še ni nič zgodilo. Potem je glasoval s svojimi poslanci za državni proračun, kakor so mu ko-mandirali radikali, med tem tudi za § 82. finančnega zakona, ki je oškodoval slovenske občine in okraje za milijone na korist tujim kapitalistom! Sedaj pa se je še zvezal na življenje in smrt s srbsko radikalsko pokvarjeno gospodo, odpovedujoč se pri tem tako-rekoč še veri in slovenski avtonomiji — in zakaj vse to? 0, ko bi se kmetom enkrat odprle oči! Lep začetek je vreden lepega konca. L. 1918. je dr. Korošec izročil upravo Slovenije Beogradu, 1. 1927, pa jim je dal za nameček še vero. Slovenski klerikalni kmetje bodo pa še naprej stokali o slabih časih in bodo še naprej volili dr. Korošca in SLS ... Našim tovarišem in prijateljem pa kličemo: Pripovedujte vsepovsod po deželi, kakšna je politika dr. Korošca in SLS! Če bodo pa vaši znanci, ki so še danes klerikalci, še naprej stokali čez slabe čase, jim pa mirno recite: Kar vedno volite, to pa imate! 4» Štefan Dobnik. Pretekli teden so pokopali enega najboljših mož naše stranke, vzornega moža-poštenjaka, tovariša Šteiana Dobnika. Štefan Dobnik se je rodil kot sin malega kmečkega posestnika in mlinarja. Srednjo šolo (gimnazijo) je dovršil v Mariboru, po maturi pa se je posvetil pravniškemu študiju, ki ga je končal v Pragi. Po končanih študijah se je hotel posvetiti sodnijskemu poklicu. Kot zvest narodnjak pa se je kmalu spri s svojim nemškutarskim predstojnikom in zato je dal sodnemu poklicu slovo ter hotel postati odvetnik. Svoje namere pa ni mogel izpeljati, ker so ga poklicali k vojakom. Po svetovni vojni je prevzel domače gospodarstvo ter se je živahno udej-stvoval tudi v političnem življenju. Kot praktičen gospodar je sprevidel, da za kmeta ni druge pomoči kakor zedinjenje v veliki in kmečki stranki, v kateri bi imeli kmetje prvo besdo. To ga je napotilo tudi politično v vrste naše kmečke stranke, kateri je ostal zvest in ne-omahljiv pristaš do svoje prerane smrti. Pri volitvah v ustavnotvorno skupščino je bil izvoljen za poslanca, pozneje pa je postal podpredsednik bivše pokrajinske vlade za Slovenijo. Ko so pokrajinsko upravo likVidirali, se je pokojni Štefan Dobnik posvetil v prvi vrsti gospodarstvu, a politično je še vedno bil delaven kot malokdo. Pretekli četrtek smo ga pokopali na domačem pokopališču v Št. Jan-žu na Dravskem polju. Na zadnji poti so ga spremljali običnski od- ! glavni cilj je, da v narodno-skupšči-no spravi samo pasje zveste ljudi in da se za njimi skrijejo diktatorji, in, češ, ko pride do diktature, da bo vlada lahko rekla, narod je sam odgovoren za nesrečo, vsaj je sam izvolil diktatorske ljudi v državno upravo.« Za tem je Petrovič govoril o težki naši notranji politiki, o gospodarski krizi, o težkem ekonomskem stanju našega kmeta. Govor je zaključil sledeče: »Bratje, ne bojte si nikogar. Stopimo v veliko in hudo borbo. Na- borniki vseh sosednih občin, dalje šemu narodu se pripravlja diktatu-veliko število njegovih uradnih pri-! ra, ali povem vam tukaj javno, da jateljev in znancev, zastopniki raz-: sem bil do sedaj zmeraj hraber in nih društev in veliko število kme- j od danes naprej bom pa še hrabrej-tov od blizu in daleč. Prišli so tudi ■ ši, boril se bom do zadnjega, četudi zastopniki naše stranke, v katere mi pade glava z ramen. Nikogar se imenu se je v ganljivih besedah ne bojim; bojim se samo Boga in poslovil od pokojnega tovariša tov.! naroda! Radi tega bodite tudi vi jninister Pucelj. i hrabri in stopite v borbo ne boječ ** Pogreb je pokazal, kako visoko!se nikogar in volite ljudi, ki so je spoštovalo ljudstvo svojega ne-'hrabri. Danes rabimo hrabrih lju-sebičnega prijatelja, ki je ubogim! di, da bodo junaško nastopili proti in zatiranim vedno stal ob strani z j diktatorjem. Ne bojte se žandarjev, dobrim nasvetom in z dejanji. Naj v miru počiva! klerikalci. Seveda, oni bodo ta svoj postopek v »Domoljubu« tako lepo in farizejsko naslikali, da bo narod verjel, da je ono, kar je očitna laž, resnica. Bodimo previdni, ne dajmo se vleči za no!, da ne pridejo Dad nas črni oblaki in iz črnih oblakov nevihta. Kmetje in delavci, ne omalovažujte sami sebe, češ, mi smo pri-prosti ljudje, mi nič ne vemo. Ni tako. Vi ste priprosti (vsaj pripro-stost je lepa), res, ali veste, kaj je prav, kaj ni prav. Vi mislite trez-nejše in zdravejše, kakor pa pokvarjena gospoda, samo med vami in to gospodo je ta razlika, da gospod, kar nosi v glavi in še kolikor ima v duše, brez težav spravi na jezik in pove ljudem okoli njega, medtem ko vi to kar imate dobrega v duši, kar nosite v pameti, ne morete (kakor da je usodno tako) spraviti na jezik in izročiti ljudem. Ali ni res tako? Kot taki ponavadi niste dobri govorniki. Znajte, kmetje in delavci, da za bodoči Kaj se pripravljat? Jezik lahko govori resnico, jezik lahko govori laž. Jezik je svoboden na vse strani. Kadar so besede jezika izliv človeške duše, v kateri duši še bije srce napolnjeno z du hom, z žarki božanstva, oziroma z ljubeznijo do človeka, do naroda, do človeštva, takrat so te besede — izgovorjena resnica. Kadar pa so besede z jezika samo izliv človekovega razuma, takrat so pa lahko te besede le sredstvo, s katerim sredstvom se hoče na lep, demago-ški način pokriti hudobni, koristo-lovski sebični namen. Borba z jezikom je posebno danes, ko se nahajamo pred volitvami, čisto politična borba. Kmetje in delavci bodite previdni, ko poslušate razne politične agitatorje in imejte vedno pred očmi naš stari izrek": »Ni vse zlato, kar se sveti.« Ne verjemite vsega, kar slišite, a poslušajte pa vse, a ubogajte svojo vest in svojo pamet, torej osamosvojite se. Ne bojte se nikogar, če ste v borbi pošteni, pra-vicoljubni, socijalno čuteči, ker, če se boste bali, vas bodo začeli goniti in preganjati, ker goni in preganja se tisti, ki se boji. Pazite, da se s strastjo kam ne zaletite. Bodite po svojem razumu, duši in duhu samostojni, ne dajte se vleči za nos. No, na drugi strani zopet ne smete biti taki, da se vas bodo drugi bali; bodite samo taki, da se vas bodo bali samo lopovi, posebno politični lopovi, oni, ki lažejo. Kaj pravi Petrovič? Ne bo odveč, ako k tem besedam priključimo govor Nastasa Petrovi ril odkrito, tako vam hočem govoriti tudi sedaj. Bratje, meni se zdi, čutim, da se nahajamo pred plani- ker, kdor se boji, ta bitko zgubi, veliki čas niso neobhodno potreb- Vi ste svobodni.« ni ljudje, ki znajo mnogo povedati, Mož, Nastas Petrovič, ki je znan ampak ljudje, ki zdravo čustvujejo po svojem kremenitem značaju, ki in trezno mislijo, a to ste vi, v koli- je pred par leti vsled nepravične kor niste okuženi od današnje po- rorlllrolnn TVaI lr/\ irant/\¥ti1 ir» lrirnr»!/\«/\ft+i ~ *---! •_ ' radikalne politike izstopil iz radikalne stranke, je povedal s svojim govorom resnico, ker tudi on, kakor mi, vidi v danšnji vladi predstavnike četrte državne velekapita-listične stranke in diktatorske na- no, čez katero ne vidimo, kaj se m®nc pripravlja za njo, ali čutimo, da se pripravlja za goro strašna nevihta, ki je neznana narodu in svobodi njegovi. Ta strašna nevihta, znajte, je vroča želja gotovih današnjih oblastnikov, da izvedejo diktaturo, v naši državi. Ako vi v teh dneh odnehate in postanete neborbene »šleve«, ta strašna nevihta, ta dik- S to vladno stranko, kakor veste, so napravili prijateljsko zvezo naši kvarjenosti — z njenimi mrtvimi »larifari«, katera pokvarjenost se širi med nami, res, kakor kuga. Velika izbera raznega perila, modnih bluz, nogavic, kravat itd. se dobi po nizkih cenah pri IGN. ŽARGI, Ljubljana. Za katero stranico? SLS se je kot naša najmočnejša stranka lahko smatrala za zastopnico slovenskega naroda vse dotlej, so princi po svetu rovarili zoper razlastitev. Nemški narod si je upal razlastiti svojega cesarja in svoje tatura pride nad vas. Prva obljuba dokler je delala po programu, za prince, isto so storili avstrijski na današnje vlade je bila, da bodo j katerega se je slovenski narod ob volitve svobodne in da se bo vpo- volitvah odločil. Sedanjo njeno tak-števala narodna volja, ali ta oblju-Jtiko, ki s slovenskim programom ba je bila laž. To se že vidi po nima ničesar skupnega, smemo to- tem, ker današnja vlada odreja narodu kandidate, njej všeč, brez obzira ali so všeč narodu ali ne, in že sili volilce, da bodo volili te nje-en kandidate. E, ko so nastopili taki dnevi, mora vsak poedinec dobro sam premisliti, za katerega človeka bo dal svoj glas 11. septembra. Današnji čas nas spominja na polne kapituacije. čas pred 150 leti, ko je bil naš na- j Treba vedeti, da g. Vukičevic ni rod pod turško oblastjo, ko so na- i Pašič (pred katerim je baje kapi-stopili težki dnevi vsled »dahij« i tuliral Radič), da ni niti kos radi-(turških upravljačev države), ki so kalne stranke, temveč samo pred-neusmiljeno pritisnili na narod z sednik vlade in notranji minister, rodi in ruski narod je celo postavil zahteve: »Kmetom zemljo, delavcem tovarne« in je izvedel do konca brez vsake odškodnine. Pri nas taji, namreč, da se je SLS naslonila na Vukičeviča, nosi pečat po- novimi davki »na vilajet«. Tem da-hijam uprli so se mnogi in mnogim narodnim borcem so odletele glave z ramen, kakor: Aleksi Nenadovi-ču, Birčaninu in drugim. Narod se tega turškega strašila ni ustrašil, no, postal je še borbenejši, hrabrej-ši, previdno se je pripravljal na upor in se uspešno uprl pod vodstvom Karadžordža. In narodu so rej kritizirati in upravičeno dvo-! pa so dali princem 42 milijonov miti, da bo v bodoče SLS še pred-1 dinarjev. stavljala slovenski narod po tako | Pri taki politiki se je celo pred-lepem parlamentarnem zastopstvu. | sednik Narodne skupščine pašice-Dejstvo, ki je ob volilnem boju j vec Trifkovič prijel za glavo in odstopilo pred nas in ki ga nikdo ne; bil diktirano stranko in klerikalni sporazum. Dr. Korošec se naj nikar ne boji, da bi postal mandatar krone, tudi če spravi Vukičeviča v vrečo. Izključeno je namreč, da bi Vukičevic obdržal vlado tudi po volitvah. Brez nasilja ne bo šlo in v tem slučaju se zna zgoditi, da se pojavijo kačaki celo v Sloveniji. Vukičevic si je zposodil SLS tako daleč, da kumuje temu nasilju izven vlade. ki nima razen policije nikogar za seboj. Zato je obenem korupcija najhujše vrste, da je SLS podprla Vukičeviča, ki računa izključno na policijo in batinanje. (Pavle Radie in Košutič v Macedoniji.) Klerikalna skrb za prince. Tla temu prijateljskemu paktu Klerikalna berglja. Prav posebno pa še pomaga tej stvari na Slovenskem neka druga stranka, ki ni slovenska, ki pa želi slovenske mandate. To je SDS, so precej časa pripravljali. Že Uzu- stranka hlapčevstva, organiziranega : zasijali boljši časi. Današnji čas je | novičeva vlada" se je pomirila, da oderuštva in izdajalstva, ki je vpe-ča, bivšega ministra, radikalnega j podoben temu dahijskemu času bi uredila nekatere prinčevske za- ljala fašistični teror v Jugoslaviji, disidenta, držanega 20. t. m. v Ja-jpred 150. leti; vsaj se tudi danes J deve. Pred vsem je bilo treba izgla- Kogar ni zadela direktna ovadba, godini v Srbiji. Njegov govor med hoče spraviti v življenje diktatura i sovati 42 milijonov za črnogorske premestitev ali upokojitev s strani ostalim nosi v sebi sledečo vse- in da padejo z ramen gotove glave prince. SLS je teh 42 milijonov iz-, te stranke, ga je zadel slovenski gobi1101 političnih borcev; ne samo moja,! glasovala in tako pljunila v obraz spodarski polom, ki ga je ta stranka »Bratje, kakor sem do danes, Marka Trifkoviča, Ljube Davidovi-1 vsakemu našemu človeku posebej, i organizirala. Kajti ta polom je za-zmeraj in na vsakem mestu govo-' ca, tudi druge. Današnje vlade! Izgovarjala se je pri tem na to, da I del vsakogar. V svojem renegat- m&SSB&ii Kmetski pokret bo toliko močan kolikor bomo zanj storili! _ . .... _________*________-- __i i hm« i......■m. i ■ ■ i ■! m— i i mil - n—i iarTirnirnirr r mri BNDMMM stvu je šla celo tako daleč, da je organizirala detektivske sekcije med študenti in hotela š šilo uničiti vsak takozvani »separatističen« slovenski pokret. Uspeha je imela dosti, zato Mora biti obsodba tem hujša. Delavske stranke. Na Slovenskem so še delavske' stranke, o katerih je težko reči besedo. Ubil jih je ministerializem, sočifllpatriotizem in osebni boj vo-ditel/ev. Radi tega širšega socijal-iiega pokreta niso zbudili. Kaj bodeta volila kmet in delavec? Kmet in delavec bodeta šla v volitvah za stranko, ki se bo borila za kmetsko-delavsko vlado in upravo, ki bo pripeljala Bolgarsko v zvezO balkanskih kmetsko - delavskih držav in nazadnje tudi za priznanje kmetsko-delavskeRusije. In ta program zastopa SKS. Ivan Kreft Denar naložite najboljše in najvarnejše pri domačem zavodu Kmetski hranilni in posojilni dom v Llubljani registrovana »adruga * neomejeno lareio Tavčarjeva (Sodna) ulica štev. 1. Obrestuje hranilne vloge brez odpovedi po 6% ; na trimesečno odpoved po 8 %; vloge v tekočem (žiro) računu po dogovoru. Stanje vlog okroglo 15,000.000 Din. Jamstvo nad 50 milijonov dinarjev. Pomnite! Z Žensko hvalo čez noc namočeno perilo se s Schichtovim milom posebno lahko izpere. Iz lfubliaitslce oblastne skupščine. Ljubljanska oblastna skupščina j vico manjša, okrog 11 km. Da bi se je zasedala od 19. do 22. julija. Na ta ugodnost mogla uspešno izkori tej seji je prevzela oblast Kranjsko hranilnico in elektrarno v Zagradcu v svoje roke. Predložen je bil tudi načrt za spremembo § 22. cestnega zakona, ki bi naložil kmetske-mu ljudstvu nove davke in šikane. Mi stojimo na stališču, da je že davkov preveč in ne pustimo novih davkov. Načrt so klerikalci umaknili. Tov. Ivan Pipan je stavil predlog za sprejem občinske proti vezalke deželnih cest Mengeš—Vodice in Vodice-Šmartno, ki se odcepi od deželne ceste pri Kosezah in veže deželno cesto niže Skaručne, za sprejem v deželno cesto II. vrste. Omenjena občinska pot se uporabna od vsega okoliša tudi vseh obmejnih občin in ima karakter deželne ceste. Že okrajni cestni od-dor kamniški jo je sprejel leta 1909 med okrajne in predložil tak sklep v odobritev deželnemu odboru. Ker se zadeva pred vojno ni končno uredila, je stavil sledeči predlog: Visoka skupščina, skleni: da se občinska pot vezalka deželnih cest Mengeš—Vodice in Vodice—Šmartno, ki se odcepi od deželne ceste pri Kosezah in veže deželno cesto niže Skaručne, sprejme kot deželna cesta II. vrste. Janko Bukovec in tov. so stavili predlog za zgraditev -mostu čez Kolpo, ki bi vezal občino Sinji vrh in Severin. V težkih gospodarskih razmerah je del Belokrajine še posebno prizadet vsled pomanjkanja prometnih zvez z železniškimi postajami. Posebno občutijo to kraji ob Kolpi, in najbolj seveda še občine, ki nimajo prehodov preko Kolpe, da bi one svoje pridelke, ki jih imajo na razpolago. mode postaviti na trg v okrajih preko Kolpe. Najobčutnejše je prizadeta pri tem občina Sinji vrh, Dragatuš in okolica. Do postaje Črnomelj je skoro 20 km, preko Kolpe do postaje Vrbovsko je pa razdalja polo- stiti v prid gospodarskega razvoja zapostavljenih in revnih belokranjskih krajev, je potrebno zgraditi most čez Kolpo v kraju Riblje, med občinami Sinji vrh in Severin -Primorsko krajiške oblasti. — Ta most bo omogočil obenem najkrajšo zvezo s Sušakom, kar bi zopet bilo velikanskega pomena za te kraje. Ker bi imenovani most bil velike važnosti tudi za obmejne kraje Primorsko - krajiške oblasti, so stavili sledeči predlog: »Oblastnemu odboru se naroča, da stopi v stik z odborom Primorsko - krajiške oblasti v svrho zgraditve imenovanega mostu.« Predlog inž. Zupančiča in tov. za preskrbo pitne vode v vasi Pod-strmec, občina Št. Rupert. Vas Podstrmec ima zelo oddaljen studenec, ki leži precej višje nad vasjo tako. da bi se lahko z majhnimi stroški napravil vodovod z eno samo izlivko, iz katere bi vaščani črpali pitno vodo za ljudi in bi se obenem pri izlivki napravilo korito odnosno napajališče za živino. Kraj je izredno siromašen in hribovit, in je živinoreja skoraj edini dohodek posestnikov. Razen tega pa je tudi iz zdravstvenih ozirov nujno potrebno, da se preskrbi zdrava pitna voda. Zato predlagamo: visoka skupščina skleni: 1. Oblastnemu odboru se naroča, da odredi takoj strokovnjaka za napravo potrebnesa načrta za Kori navedeni vodovodi, v vasi Podstrmoc. 2. Oblastnemu odboru se naroča, da poskrbi potrebna finančna sredstva za izvršitev vodovoda Podstrmec. Poslanec Fran Zupančič k predlogu o spremembi čl. 22. cestnega zakona. Visoka zbornica! Ta predlog, ki je dal toliko dela odseku za javna dela, je čisto pravilno predložen in to zaradi tega, ker se je skoro soglasno sklenilo v odseku za javna dela, da se zaenkrat še ne more stvarno obravnavati, marveč, da naj se vrne oblastnemu odboru, ki naj zadevo natančno prouči in stavi potem svoje konkretne predloge. Gospodje, ta rešitev, da se to odloži in cestni zakon izpremeni dogovorno z mariborsko oblastjo, je pameten izhod. Predočiti si moramo vse težke momente, ki govore proti takojšnjemu sprejetju in za to, da se ta zadeva stavi z dnevnega reda in odloži na poznejši čas. Gospodje pri tem ne morem prezreti, da ne bi že danes opozarjal na važne momente, ki naj se uva-žujejo pri tistih dogovorih. Zlasti pa opozarjam na § 22. cestnega zakona. Takrat, ko je zakonodajalec ustvarjal cestni zakon, ta paragraf ni bil mišljen tako, kakor ga hočete raztegniti danes. Takrat je bil § 22. mišljen samo kot rezerva za nepredvidene slučaje, kot ventil za nepredvidene momente, ki lahko pri'cestah nastopijo. To je tudi eden vzrokov, da tega vprašanja nismo mogli rešiti že sedaj. Gospodje, opozarjam na sledeče momente, ki bodo nastopili v našem gospodarstvu, Če /uvedemo § 22. v tem zmislu, kakor ga imamo danes pred seboj. S tem bomo zmanjšali vrednost vseh naših poljedelskih produktov, zlasti pa lesnih produktov. Kaj to pomeni, si lahko predstavljate, če pomislite, da ima Avstrija, ki je naša najnevarnejša konkurentinja, specielno glede gozdnih produktov mnogo boljše pogoje za svojo produkcijo, ima boljše železniške zveze kakor mi, poleg tega ima pa še popust pri jadranski tarifi, ki znaša pri kubičnem metru lesa celih 15 lir. Vse to bo naše gozdne pridelke izključilo iz inozemskega trga in če sedaj sprejmemo še to posebno obremenitev, bo naše blago še toliko manj vredno v primeri s sosednjim blagom. Potem, gospodje, ima to lahko za posledico, da bomo storili nazadnjaški korak, to je. povzročili beg pred železnicami. Jaz sem že v odseku poudarjal, da bo tisti, ki bo ceste rabil, v večji meri od tega davka oproščen, tisti pa, ki jo bo rabil manj, bo pa moral plačevati davek. Če bo n. pr. kdo peljal les recimo na železniško postajo Grosuplje 1 km daleč, bo moral plačati davek, dotični pa, ki bo peljal les iz Grosuplja naravnost v Ljubljano, pa tega prispevka ne bo plačal. Tako pridemo lahko iz dežja pod kap. Ceste bodo trpele še več kot sedaj, prispevki bodo pa manjši in nikakor ne bodo zadostovali za večjo uporabo cest in potov, kajti čisto naravno" je, da voznik, ki ima natovorjen voz, ne bo tega peljal na kako postajo, recimo Grosuplje ali Škofljico in ga tam razkladal, marveč ga bo peljal naravnost v Ljubljano. S tem si prihrani prispevek za ceste in v Ljubljani lesa tudi ne bo treba razkladati na kolodvoru, ampak ga bo postavil naravnost v skladišče. To je moment, ki ga je treba preštudirati, predno ipe odločimo za tako važen korak. Potem, gospodje, je se to, da naj se varuje pri celem reševanju tega vprašanje dejstvo, da so vsi naši posestniki vedno radi izpolnjevali vse predpise, tičoče se vzdrževanja cest. Vsaka naša občina je vedno predvidevala vse potrebno in podvzela vse korake, da se zasigura vzdrževanje cest. Sklenile- so se občinske doklade v natančno določenih procentih, vrh-tega so se pa še, vsaj pri nas na Dolenjskem, tisti posestniki, ki cesto bolj uporabljajo, posebej pritegnili k vzdrževanju cest. Vsak posestnik je dobil gotovo dolžino ceste v vzdrževanje. (Medklic na desnici: »Pri nas ne!«) Pri nas v naši občini že. Tisti posestnik, ki je imel večje posestvo, je dobil več ceste, tisti pa, ki je imel manj posestva, je dobil seveda primerno manjši delež. Če dotičnik ni hotel tega storiti sam, je njegov delež oopravila občina na njegove stroške. Isto, gospodje, je, kar se tiče okrajnih in deželnih cest. Za vzdrževanje okrajnih in deželnih cest so se pobirale posebne doklade. Takrat, ko smo stopili v to zbornico, smo se glede tega vprašanja sporazumeli tako, in mislim, da se bomo sporazumeli v tem oziru tudi še v naprej, da nam mora država dati vse tisto, kar nam je dolžna iz naslova vzdrževanja cest in da se mora res porabiti v te svrhe. Gospodje, nočem Vas več dalje zadrževati, hočem samo poudariti še to, da moramo imeti pred očmi vse momente, ki jih smatramo za važne in da moramo storiti vse, da bomo res zadostili ljudskim potrebam. Na popolna stvarna izvajanja tako v odseku kakor tudi tukaj nismo pričakovali tako razburjene debate. Najprej moram stvarno popraviti izvajanja gospoda poročevalca, ki pravi, da jaz § 22. ne poznam in da ga nisem prečital. Ta njegov očitek moram odločno zavrniti in moram poudariti, da je to njegovo mnenje popolnoma napačno in da mogoče gospod poročevalec tega paragrafa sam ni prečital. Dovolite mi, da ga pre-čitam jaz. § 22. cestnega zakona, ki govori o posebnih prispevkih za vzdrževanje cest, se glasi: »Kdor ima z lastnimi ali najetimi vozovi toliko tovorne vožnje po deželnih cestah, občinskih cestah in občinskih potih ali mostovih, po vaških in gospodarskih potih, na katerih ni mitnic, da z njo dokazno povzroča znatno višje stroške za vzdrževanje, se sme pritegniti k posebnemu prispevanju za vzdrževanje ali popravo dotične ceste, poti ali mostu. Ta prispevek je upoštevaje vse okolnosti po prostem preudarku tako določiti, da bodo z njim posebni stroški, ki jih povzroča izredna uporaba, čeloma ali deloma pokriti. Tudi za uporabo ceste, na kateri se nahaja mitnica, je plačati ta prispevek, ako vozovi ne gredo skozi pregrajo, ki je postavljena za pobiranje mitnine. Kdor plača mostarino na cesti, še ni oproščen od plačila prispevka za izredno rabo ceste same. Prispevek se določi po dogovoru.« Gospodje, sedaj pa prosim, ali je po tem zakonu dana dolžnost, da mora vsak plačati ta prispevek. Po sedanjem § 22. ni bil nihče primoran, da plača ta prispevek, dočim je sedaj treba to vsakemu prijaviti. Gospodje, zakaj še pred vojno od 1. 1914—1918 niso nikdar omenjali ti cestni prispevki. Bistvena sprememba je, da mora po odse-kovem osnutku sedaj vsak plačati, prej pa tega ni bilo treba. Kar se tiče očitka gospoda Erjavca, da lesni trgovci ne plačujejo svojih prispevkov, moram omeniti, da posamezni cestni odbori pač lahko preprečijo, da lesni trgovci ne bodo izvažali lesa neopaženo. Kar se tiče druge pripomnje gospoda tovariša Erjavca, omenim, da jaz vedno prostovoljno plačujem prispevke za uporabo cest, ki pripadajo na moje posestvo. To vedo tudi tovariši Kobal. Sternad in drugi. Kar se tiče cen naših lesnih produktov, omenjam, da so te cene svetovne in da jih mi ne moremo diktirati. Če pa uvedemo ta davek, bomo izločeni iz svetovnega trga. To je popolnoma logično. Upravno sodišče je v posameznih slučajih, ko je šlo za prispevke za izvanredno uporabo cest, popolnoma pravilno postopalo, ko je zahtevalo dokaze za večjo uporabo. S posamezniki se je že dosedaj le težko in redkokdaj dosegel sporazum in tudi v bodoče sporazum skoro gotovo ne bo mogoč, kakor to pravi zadnji odstavek člena 9. predloženega nam osnutka, ampak se bo ta prispevek čisto eno-stavno diktiral._ Iz zunanje politike. Balkan. Romunski kralj Ferdinad jej umrl in za romunskega kralja je proglašen Mihajlo, sin princa Kar-j la. Karel, kot je znano, se je mo-i ral odpovedati prestolu, toda on; ima v Romuniji dosti prijateljev, ki ga hočejo zopet spraviti na prestol. Po bukareških ulicah se baje vrše manifestacije za Karla. Na vladi je liberalna stranka Bratia-nu, ki ni vneta za italijanofilsko politiko prejšnje vlade. Tako je Italija zopet zgubila enega zaveznika, zato sedaj snubi Grčijo, s katero namerava skleniti prijateljstvo, seveda je to naperjeno proti Jugoslaviji. Na Balkanu se vedno bolj kažejo obrisi Balkanske zveze: Bolgarija, Jugoslavija in Turčija. Posebno pozornost je vzbudila izjava bolgarskega diplomata Pavlova, da Italija ne bo dosegla na Balkanu, kar si želi, kar jasno kaže, da naj bi bila ta zveza naperjena proti italijanski ekspanziji na Balkanu. Avstrija. Na Dunaju je zadušen upor, po nemali zaslugi avstrijskih socialdemokratskih voditeljev, ki so najprej našuntali delavce, potem jih pa izdali. Za ta upor dolžijo (kar se samo po sebi razume) evropski kapitalisti Rusijo. Da hoče delavec protestirati proti nasilju, če hoče kmet vsaj nekaj svojih pravic nazaj, vsemu je kriva Rusija in evropski in ameriški milijarderji kličejo »sveto« vojsko proti Rusiji. Po teh dogodkih se je znova načelo vprašanje priključitve Avstrije k Nemčiji, toda tega se boji Francija, zato snuje Francija Podonavsko federacijo, da bi na ta način dobila Avstrija možnost gospodarskega razvoja. Tega se pa zopet boji Italija in bi rajši videla veliko Nemčija kot pa podonavsko federacijo. Anglija. Anglija dalje snuje protiruski blok. Angleški zunanji minister bo prispel v Berlin, da tudi Nemčijo pritegne v protiruski blok. Italija, ki se je zadnje čase navidezno začela Angliji puntati, ji Anglija ponuja mandat nad Palestino. V jeseni bo zopet zasedanje Zveze narodov, kjer se bo skovala franco-sko-nemško-angleška zveza proti Rusiji in s tem tudi nova svetovna vojna. Dopisi. Kranjsko. Tomišelj pod Krimom, čeprav niso še občinske volitve izvršene, nam že ponujajo razne žimane. Nekateri pravijo in menijo, da bo župan g. Švigelj Janez iz Bresta. Joj, to bo veselje 1 Ako zasede ta mož županski stolec, tedaj se nadejamo, da bo hitro, lepo in točno popravil in uravnal nam razdrapana pota. Takega župana potrebujemo. Mi ga pa ne bomo volili in sicer zato ne, ker vemo, da klerikalci so si ga izposodili. SLS prede trda, in da to prikrijejo, hočejo volilcem povedati. da gredo sedaj v volitve iz gospodarskih razlogov. Zato so kot nosilca liste imenovali Šviglja, nam vodno znanega hudega liberalca. Toda s tem že ne bo nič. Volili bomo le naše preizkušene može in kot župana le tistega, ki se nam bo zdel zaupanja vreden mož. Zaenkrat bodi povedano le še to, da tudi Lukec županoval nam ne bo. Kostanjevica. V noči od 18. do 19. julija ije med veliko nevihto padala toča v taki množini, da jo je bilo po vzhodnih vaseh naše občine dobiti še drugi in naslednji dan po več centimetrov na debelo. Učinek je bil strahovit. V nižjih legah je opraskala grozdje, ki že več let ni bilo tako lepo kot letos in napravila škodo na četrtini vinskega pridelka. V višjih legah, po vaseh Zavode, Jablan-ce, Gradinje, Vinar, Črneški vrh in drugih sosednih gričih pa ni uničila toča samo vinskega pridelka do tri četrtine in in ponekod še več, nego je dobesedno uničena tudi koruza in drug živež. Prebivalci katastrofalnih občin Oštrc in čemeča vas so razun krompirja ob vso hrano, katerega so vsled lanske slabe letine morali celo leto kupovati, da je zadolžena vsaka hiša. Poleg tega pa je strahovito uničenje celih vinskih goric vzelo tem ubogim ljudem vsako upanje, da bi se v doglednem času mogli izkopati iz večletnih dolgov pri trgovcih. In pomoč? Veseli bodo, če jim bo država davke odpisala. Drugi denar, če se bo sploh kaj dobilo za škodo po toči, bo znašal na družino kvečjemu par kovačev. j Stranka, ki ima svojega župana, 'poslanca, cestnega načelnika, šolskega predsednika, načelnika posojilnice in predsednika kmečke zveze, ne bi smela samo pobirati volilnih kroglic ob vsakojakih volitvah, nego je njena prokleta dolžnost, da se pobriga (poleg agitacije za SLS) tudi za revnejšega našega hribovca, ki je njen zvest volilec v vsakem času. Ta vaš človek vas sedaj potrebuje, ker je v največji stiski, naš revni kmet vas kliče na pomoč in ne vaša milost^ nego vaša dolžnost je, da pomagate ljudstvu, če ste res ljudska stranka, kakor ob vsaki priliki naglaša vaš zastopnik v občini, v okraju in v oblasti. To Sloven. ljudska stranka lažje stori, ker ima oblast vsepovsod in veliko besedo pri velikem županu ljubljanskem in pri vladi v Beogradu. Pokažite gospodje, da ne znate samo jemati, nego tudi dajati našemu izmučenemu in prezadolženemu ljudstvu! Mavčiče. Občinska volitev v občini Mavčiče dne 24. julija 1927 nam je pokazala drugačni izid, kakršnega so si klerikalci predstavljali v svojem računu, ker so z gotovostjo mislili dobiti od 17 odbornikov celih 14, to je absolutno večino v občinskem odboru. »Domoljubov« člankar iz Mavčič je v predzadnji številki t. 1. naprej prerokoval slavno zmago klerikalne politike v svoji domišljavosti uverjen, da ni moči, ki bi mogla poraziti SLS in posebno še v Mavčičah, ko imamo za župnika ognjevitega zagovornika klerikalne zgrešene politike. Oddanih je bilo vseh skupaj 287 glasov, od teh je dobila SLS 92 kroglic, v našo skrinjico za starega župana je pa bilo oddanih 145 glasov, torej naših 10 odbornikov, klerikalnih 7. Gotovo je bil člankar, ki je v »Domoljubu« imel pogum in računal na sijajno zmago, hudo razočaran po volitvi, ker jim je večina v občinskem odboru iztrgana. |— Kakor pri nas, se je že tudi v drugih mnogih občinah pokazalo, da je SLS tudi porazom izpostavljena in če iščemo vzrokov za to, jih najdemo v zgrešeni klerikalni politiki, ki jo vodi in izvaja stranka, ki nikdar ne more biti koristna kmetu in delavcu. Kapitalizem je kmetski in delavski nasprotnik in nikdar ne moremo pričakovati ugodnosti od kapitalističnega režima. Srbski radikali so do danes in so bili ves čas prej vodilna stranka v naši državi in ker so večina meščanski poslanci, jih vodi kapitalizem. Dr. Korošec s celo stranko SLS se je zvezal s srbskimi radikali in za to uslugo dobijo klerikalci od radikalov kake politično koncesije, ko se bodo izvajale konsekvence proti nesomišljeni-kom. Vprašanje nastopi iz tega, kakšne koristi so nam kmetskemu in delavskemu stanu s tem nude-ne, če SLS odstrani 5 ali 10 državnih uradnikov ali uslužbencev, ki so ji politično nasprotni, jih upokoji in na njih mesto namesti svoje strankarske somišljenike? S takimi čini se nam dela le škoda! Gospodarskih koristi za delavca in kmetovalca pa od radikalnih zaveznikov nikakor ne bodejo mogli iztisniti, ker so naši interesi nas- protni kapitalističnemu režimu. Glavno pa je naš kruh in obstanek in ne politične persekucije. Če pomislimo, kje so ostali uspehi tistega obljubljevanja, zahtevanja in rotenja, ki smo jih culi iz ust poslancev a la Brodar in drugih po shodih SLS, kaj vse hočejo in morajo doseči od Srbijancev in kapitalizmu na vsak način kolo zavreti in kaj smo doživeli? Ravno nasprotno! Kakor je znano, je bil sprejet paragraf 82. v finančnem zakonu, za katerega so tudi glasovali poslanci SLS, tu nam je podan ravno nasproten dokaz dane obljube in jasna simpatija se izkazuje s tem činom kapitalizmu, ki ima na svojem praporu edino načelo: Podjarmljenje in izkoriščanje kmetskega in delavskega stanu! In kje je avtonomija in več obljubljenih stvari? Klerikalni priganja-či so zopet ponovili že opuščeni šlager in nevednim volilcem po deželi na novo obetajo, da bodo njih poslanci gotovo dosegli pravo avtonomijo od radikalov za Slovenijo? Verjetna bi bila pač ta koristna zahteva, ki se vnovič ponavlja, če bi ne bila že leta 1918 zafurana! Ker je Jugoslavija trdna poljedelska država, je nam edina možnost nudena, pričakovati izboljšanja našega bednega položaja potem, ko bodo vstopile vse tri kmetske stranke, naša, hrvatska in srbska, katere imajo enako načelo, v državni skupščini, v en kmetski klub in tam bi morale logično predstavljati po številu kmetskih voTiTcev Ti"aimo'čneJRo štrairtro v državi. Le edina ta pot nas jugoslovanske kmetovalce zamore obvarovati pred propadom! Kar je uvi-del že hrvatski kmet, bi moral uvideti tudi sleherni kmetski volilec SLS v Sloveniji, kakor vsi kmetovalci v celi Jugoslaviji; potem bi vera ne bila nič več v nevarnosti. Od SLS pa nikdar ne moremo pričakovati takega učinka, magari če bi še dobila zadnji mandat v Sloveniji v svoje roke, ona bo ostala le mala stranka v skupščini s svojo klerikalno izgrešeno politiko: štajersko. Sv. Lovrenc pri Štorah. Čeprav imamo par gozdnih čuvarjev, se kmetu škodljivih živali ne zmanjka. Lisice so še bolj predrzne in celo podnevi pridejo do kmečkih poslopij. Ponoči se ne boje niti psov. Nešteto kokoši so že odnesle. Ravno tako se množe vrane. Cele trope jih leta od kraja v kraj in delajo škodo kmetom. Niso pa varni v našem kraju niti psi in mačke. Čuj, ponoči puška poči in mačka v torbo skoči. Iz nje se dela slastna ied, kar pridite sem na obed. — Pes je zvest varuh hiše in tudi brez mačk bi bil uničen ves krompir, kajti polovi miši, ki je največja škodljiva zalega. Ravno piscu teh vrstic so uničile ves krompir, kajti neki mačji lovec mi je ustrelil mačko in letos zopet drugo. Tako tudi drugim kmetom. Pozivamo pristojne oblasti, da narede v tem oziru red. sicer nam preti ogromna škoda kmetom in delavcem. In ako ne bo kmet pridelal, tudi gospodi ne bo ničesar priletelo iz nebes. — Kmet. Namočiti v ekstraktu za pranje „Ž en s k a h v al a' Izprati s Schichto\/im Te r p en t in ovim mi I o m "■ ' , M 'V. ' ' Shodi In prireditve. Shodi Slovenske kmetske Stranke. V nedeljo dne 31. julija, zjutraj po prvem opravilu v Prevorjah. Govori kandidat Novačan in drugi tovariši. Ob 10. uri shod v Kozjem v gostilni Kuželj. Govorijo tov. Jevšnik, Novačan in dr. Ob 2. uri shod v Podsredi v gostilni Presker. Govorijo tov. Jevšnik, Novačan in dr. Ob 6. uri v Sedlarjevem v gostilni Hedrih. Govori tov. Novačan in drugi. Na Gornji Poljskavi se vrši v nedeljo dne 7. avgusta po rani sv. maši javen shod Slov. kmetske stranke. Na shodu poroča sreski kandidat ter delegat načelstva. Slovenska kmetska stranka je ene svojih obljub. Zlasti se za priredila preteklo nedeljo 34 sho-|škod0) ki jo delata Pesnica in Dra. dov m sestankov. Imena krajev ob- nigo ni5 zmenili. Vinogradnike javljamo le na zahtevo govornika ubijaj0 g gvojo veliko kupčij0 z ali pristasev radi pomanjkanja dalmatinskimi vini Demokrati kot prostora. (kapitalistična stranka med ^meč- Ptujski okraj. Preteklo nedeljo kim ljudstvom nimajo kaj iskati, nas je obiskal naš kandidat tov. A.'Pokazali so se kot zagovornike ve-Prepeluh. V Št. Vidu niže Ptuja se lekapitala, ki dandanas izžema tuje vršil sestanek somišljenikov, ki di kmeta. — Prihodnjo nedeljo se je zelo lepo potekel. Tov. Prepeluhj vrše v ptujskem okraju trije naši nam je razložil marsikaj, kar do-1 shodi, na katerih bosta govorila slej nismo vedeli. Naši možje so od- tov. Prepeluh in Simon Toplak. — ločni in bodo z veseljem šli na de- (Vsak petek od 4. avgusta dalje bo lo, da bo ta stara trdnjava kmečko- poslovala v Ptuju posebna volilna delavske ideje dne 11. septembra' pisarna. Lokal se naznani v pri-znova pokazala svojo enodušnost, hodnji številki »Kmetskega lista«, z velikim kmečkim pokretom v vsej — Pozivamo vse tovariše, da gredo državi. — Popoldne je obiskal tov. na agitacijsko delo in pomagajo pri Prepeluh v spremstvu tov. Stokla- delu za uspeh, ki nam je potreben sa, Simoniča in Brusa Most je in P i-'za zmago. Bodimo složni, strnimo goznico, kjer je bil najprisrčnejše svoje vrste in obrnimo hrbet nas-riprejet od naših uglednih kmetskih protnikom prave in čiste kmečke mož. — Ptujski okraj je zelo zane- misli ter tistim izdajalcem, ki marjen. Klerikalci niso izpolnili iščejo samo svoje osebne koristi. Razne politične Politično modrost posebne vrste smo našli v izjavi dr. Korošca, ki jo je dal dopsniku klerikalnega zagrebškega lista »Narodna Politika«. Dr. Korošec pravi n. pr. o paktu med radikali in SLS takole: »Po volitvah v parlament bomo (radikali in SLS) skupno nastopali. Ako bo radikalni klub v vladi (torej čisto gotovo to še ni; op. ur.), bomo tudi mi v vladi, ker je sigurno (sedaj je pa naenkrat »sigurno«, kar je bilo malo prej še »ako«!), da bomo radikali in mi dobili večino in po volitvah političen položaj v svoje roke.« — Glede Stjepana Radiča pa se je g. dr. Korošec iznebil sledeče gorcptasnosti: »Stjepan Radič je popolnoma nemogoč v vsaki bodoči vladi. Ž njim ne more sodelovati nobena stranka (klerikalci prav gotovo ne!). Radič lahko dobi tudi 315 mandatov (torej vse!), ali vlade ne sme (!!) dobiti (joj, kako mogočen gospod so postali g. dr. Korošec!), ker ne more jamčiti, kam bi privedel državo. Dajati Ra-diču kroglice, se pravi metati jih v Savo, da odplavajo v črno morje. Vsaka druga hrvaška stranka more lažje priti v vlado, toda z Radičem na čelu uikoljll O tem sploh ni go- vora!« — Tako se je razkoračil nad Radičem »oče slovenskega naroda«. Razkoračil pa se je nad njim zato, ker se boji, da bi on ne mogel ! biti več »oče slovenskega naroda«, če bi se kmetje v Sloveniji združili s hrvaškimi in srbskimi kmeti. Dokler so namreč kmetje nesložni in dokler verjamejo pokvarjeni gospodi, je za pokvarjence življenje jako lepo in prijetno, ker enkrat farbajo ljudi z geslom »vera je v nevarnost«, enkrat pa z geslom, da je »narodnost v nevarnosti«. Kakor hitro pa se kmetje združijo, je konec gospodstva in lepega življenja za liberalno in klerikalno pokvarjeno gospodo, ker potem ne bo več i kmet tako plesal, kakor mu godejo j pokvarjenci, ampak gospoda bo ino-. rala plesati tako, kakor ji bo diktiral kmet. Strahovit strah morajo (imeti pokvarjenci pred »Radičem», , to je pred kmečkim pokretom, da se ga tako zelo boje. Morajo že vedeti, zakaj! Če pridejo namreč kmetje na vrh, ne bo pokvarjena gospoda več mogla delati z državnim denarjem tako, kakor je delala doslej — to je tisto, čegar se pokvarjena svojat najbolj bojil Dr, Korošec dobil še eno. Hrvat- ski Pučkaši ne odobravajo Koroš-jcevega pakta prijateljstva« z radikali in so razglasili ta-le sklep: ; Hrvatska Pučka Stranka je posebna stranka in za njo niso obvezni j dogovori dr. Korošca, naj jih ima s komurkoli. Iz tega se vidi, da j Koroščevi centralistični zakoni pučkašem pri volitvah ne bodo koristili. Ker dr. Korošec ugovarja .temu, da bi policija ob pripravah za volitve delala kaka nasilja, so pa prinesle »Šeljačke Novine« tole zanimivo poročilo: Vukičevič je predsednik vlade, Trifkovič pa predsednik skupščine. Oba kandidirata v banjaluškem okraju vsak na svoji listi. Te dni je šel Trifkovič v ta volilni okraj, kjer je nosilec liste. Na njegovi listi je kot kandidat tudi župnik Dušan Subotič. Ta župnik je z radikalnimi pristaši v Bosenski Gradiški postavil slavolok v proslavo prihoda Marka Trifkoviča. Policija je slavolok podrla in pop Dušan ga je vnovič postavil. Zanimivo je, da se Marko Trifkovič, ki je spoštovan kot človek in kot predsednik skupščine, buni proti nasilju policije in na svojih shodih poučuje predsednika vlade, da policija ne sme delati na-, silja in mora spoštovati svobodo volitev. To je bilo tudi Vukičeviču preveč in zato je bil primoran nastopiti vsaj navidez proti nasiljem policije. Nespametna agitacija. Proti naši stranki so začeli klerikalci in žerjavovci zlasti na Štajerskem agiti-rati z očitkom, da smo hrvaška stranka, ker je nosilec naše kandidatne liste na Štajerskem Štefan Radič. Ker mnogi ljudje na to be-dastočo nasedajo, smatramo za potrebno, da to stvar pojasnimo. Onim, ki tega še ne vedo, kaj smo, povemo, da mi nismo nobena »hrvaška« stranka, ampak smo kmečka stranka in sicer slovenska kmečka stranka. Kmečka stranka pa ne obstoji v naši državi samo v Sloveniji, ampak tudi na Hrvaškem, v Voivodini, v Srbiji in v Dalmaciji in v Bosni, to je: po celi državi. Kot stranka, ki obstoji po celi državi, se imenuje naša stranka »Narodna kmečka stranka«, posamezni njeni deli pa se imenujejo po pokrajinah; slovenska kmečka stranka, hrvaška kmečka stranka, vojvodinska kmečka stranka itd. Skupna vrhovna organizacija kmečkih strank v celi državi je nujna potreba, kajti tako bedasti vendar ne bomo, da bi se slovenski kmetje pretepali s hrvatskimi in srbskimi kmeti, ampak mi moramo gledati, da s skupnim in složnim nastopom priborimo slovenskim, hrvaškim in srbskim kmetom v državi tiste pravice, ki jih vse m kmetom brez razlike pokvarjena slovenska, hrvaška in srbska gospoda jemlje! Mi že verjamemo, da bi gosposkim pokvarjencem to dišalo, da bi se kmetje med seboj tepli, pokvarjenci bi se nam pa smejali in nas lepo naprej drli in mozgal! Toda, če Bog da srečo, to ne bo šlo! Kar pa se tiče Štefana Radiča, pa povemo, da on nalašč kandidira samo v »obmejnih« krajih, v Sloveniji, v Bosni in Dalmaciji, da se ravno s tem pokaže enotnost našega kmečkega pokreta tudi na zunaj! Kedar bo pa Radič umrl, bo pa kandidiral kdo drugi, ampak kmečki pokret ho ostal! Sicer je pa smešno, da nam očita baš dr. Korošec »hrvatstvo«, to je tisti Korošec, ki se je zvezal z najbolj pokvarjeno srbsko gosposko stranko, to je z radikali, samo zato, da bo ž njihovo pomočjo lahko vladal kot gospod nad slovenskimi kmeti; in nič manj smešno ni, če nam očita našo zvezo s hrvaškimi kmeti dr. Žerjav, ki sploh druge politike ne zna, kakor da poskuša vladati s srbsko pomočjo nad slovenskim ljudstvom. Resnica je ta, da se naši klerikalni in liberalni gosposki kapitalisti samo enega boje: složnega nastopa slovenskih, hrvaških in srbskih kmetov, in to je vzrok, da se noč in dan trudijo eni in drugi, kako bi v naše vrste zasejali prepir in neslogo. Klerikalci in korupcija. Klerikalci trdijo na svojih shodih, da so oni glasovali v znanem anketnem odboru proti korupciji. Ta trditev ie pa le navidezno resnična. Stvar je taka: Ko ie bil sklican anketni odbor, so bili klerikalci še v opoziciji in takrat je njihov zastopnik v anketnem odboru dr. Hodžar stavil tudi jako oster predlog proti korupciji. Razprave v anketnem odboru pa so se silno vlekle. Počasi se je položaj izpremenil in dr. Korošec je dobil upanje, da pride v vlado, toda pod pogojem, da klerikalci svoj oster predlog proti korupciji umaknejo in da tudi za noben drug oster predlog n e gla- sujejo, (da se na ta način Rade Pašič reši iz zadrege), ampak da sestavi dr. Hodžar nov, mnogo milejši predlog, ki bi kazal pač na zunaj neko navidezno obsodbo korupcije, v stvari sami pa bi vendar dajal možnost, da korupcijonisti uidejo zasluženi kazni. Tako se je tudi zgodilo. Na pritisk samega dr. Korošca je moral dr. Hodžar svoj prvi predlog umakniti in je izdelal zahtevani milejši predlog, na čegar podlagi so se korupcijonisti izmuznili. Nenaden umik dr. Hodžarja od ostrega lastnega predloga je vzbudil takrat v vseh političnih krogih v Beogradu silno senzacijo. Zakaj se ne izvršijo volitve cestnega načelnika okrajnega cestnega odbora ljubljanske okolice? Vse delo počiva, nič se ne giblje, čeprav je razpuščeni odbor -pustil v blagajni lepe denarje, s katerim bi se dalo mnogo napraviti. Sedaj pa Brezposelni. Na kmetih ni Veli- krasne uspehe in nad vse zadovoljiv na- vP[lfeidlnPeihS: zeaVi3?ne^mk0li£ ko, brezposelnih ljudi. Kmečki člo-vsem pristašem, ki stopajo na plan z našo vek, dela in se trudi od zore do zeleno zastavo: Živeli zavedni kmetje. Po mraka, ne more umeti, kako da se zmagi v občinah pride na vrsto država, ge govori o brezposelnih v tem ča- Ki in mnrn vnvAioiriin irmat no Hnn n ~ r jo mora zavojevati kmet na dan 11. septembra t. 1. Vsem pristašem in tovarišem v vednost. su, ko ni mogoče dobiti doVolj kos-cev in plevič. Močno pa kmeta, od davkov stiskanega, ogorči, ko čita v časnikih, kako se postopači v mestih zbirajo, v gručah gredo kot brezposelni na vlado, dobe denarno podporo in jo potem skupaj za- volitve načelnika čimpreje, da pride cestni odbor do dela. Jakob Kušar iz Notranjih goric se vozi v avtomobilu s tajnikom pijejo, zraven pa debelo zabavljajo SDS okrog naših uglednih prista- na tiste, ki pridno delajo. 0 teh le-šev in jih nagovarja na skupen na- Auhih, ki so socialno pokvarjeni j stop in zvezo z Žerjavom, čeprav gospodi pri SLS zelo pri srcu, se so to in tako zvezo vsi okrajni od- večkrat čita v njenih listih. Seveda bori SKS, oba okrožna odbora in.ta gospoda skrbi za vse sloje ljud-načelstvo enodušno odbili in čeprav stva, tedaj mora skrbeti tudi za je kandidatna lista SKS za ljubljan- brezposelne. Pozablja pa na delavsko oblast kot prva vložena in po- ne kmete, ki bi res potrebovali iz-trjena. S tem činom se je gospod redne pomoči. Vlada bi najboljše Kušar sam izločil iz vrst Slovenske rešila vprašanje brezposelnih, alko kmetske stranke in prestopil v ta- bi izdatno podpirala kmetijstvo in vse stoii. Zakaj to, čemu to? Pozi-j bor kmetskemu ljudstvu nasprotne bi kmeta postavila v tak stan, da bi vamo merodajno oblast, da razpiše SDS. Toliko našim pristašem v mogel kosce in plevice pošteno pla- vednost in ravnanj«* Obenem nam (čati. Za lenuhe naj pa oblastni javljajo zaupniki one, ki so pri- zbor zopet otvori prisilno delav- t.b^rl0! J0!^ V 0^ni,,^rant Pr!"|Pravljeni reševati Žeriavu mandat, i nico. teklo nedeljo so se izvršile občinske vo-k,. . J . S , . .,. . TT • v ± v ... litve v kranjskem okraju. Slov. kmetska |bomo vse te gospode objavili in Uničujoča toča v ljutomerskem stranka zaznamuje prav v vseh občinah i povedali, zakaj so šli k Žerjavu. okraju. V torek 19. julija zvečer je j divjala v okolici Ljutomera in Gor. Radgone strašna toča. Vinograde je popolnoma oklestila. Ker se ljudstvo preživlja skoro izključno iz vinogradništva, je občutno prizadeto Električna razsvetljava železni- Prebivalstvo potrebno takojšnje od-ških vaeonov. Prometno ministr- P°™?.c\ Pozivamo oblasti, da pri-stvo je odredilo, da se uvede v vseh ^l0 težko prizadetim na pomoč, naših mednarodnih vagonih elek- i°?pisi zemljiškega davka se naj trična razsvetljava. jtakoJ ^poslujejo. 1 Ml Nova žrtev v triglavskem pogor- j Uboj radi vode. Ker vlada v juž-ju. Pretekli teden, v petek, sta na- nih krajih vsled suše veliko pošla dva slovenska hribolazca v ska- manjkanje vode, zaklepajo oni po-lah pod stolpom v višini kakih 2000> sestniki, ki imajo svoje studence, metrov na Prisanku v triglavskem j vodo. V Šibeniku je nastal radi te-pogorju ponesrečenega nemškega spor med dvema kmetoma. Ne- Novicc in razno. Volitve v Kranju. Zadnjo nedeljo so bile volitve v mestu Kranju, ki dosedanjega razmerja občinskih zastopnikov niso izpremenile.. SDS je dobila 444 glasov, SLS 94 glasov in Gospodarska stranka 140 glasov. Prva je dobila 16, druga z ostanki pred 4 in tretja 5 odbornikov. Volilni sklad. Neimenovani pristaši iz škofjeloškega okraja so poslali za volilni sklad Din 500.—. Vsem najlepša hvala. Doberniče. V pondeljek, 24. t. m. smo volili župana in starešinstvo. Županom je bil izvoljen tov. Kopovc, podžupan pa je tov. Kuž-nik, tudi vsi svetovalci so pristaši SKS. Čatež pri Veliki Loki. V nedeljo 24. t. m. so priredili v farovžu shod SLS. Shod je bil tajen, nikdo kdor ni imel pismenega vabila, ni imel pristopa. Zakaj se bojite javnosti, če ste pošteni in govorite resnico, potem zborujte javno. Ka-kakor povedo navzoči, se je na shodu govorilo tudi to, da so kmetijci za to, da se detomorilk ne kaznuje. To je že višek nepoštene agitacije. Ali mislite, da more kdo take bu-dalosti verjeti. Kadar mi zborujemo, zborujemo javno, ker govorimo resnico, pa se nam ni nikogar bati. Zlet Jugoslovanske Gasilske zveze v Središče ob Dravi se vrši v dneh 14. in 15. avgusta. Polovična vožnja še ni dovoljena, upamo pa, da bomo dobili na našo prošnjo te dni ugoden odgovor, kar bomo pravočasno javili. Trg Laško — mesto. S kraljevim ukazom od 17. julija 1927 je trg Laško proglašen za mesto. Železniška prosa med mestom in luko Bakar. Kakor se doznava iz krogov direkcije za zgradbo novih prog, se bo še tekom tekočega leta pričela gradnja proge med mestom in luko Bakar. TEDENSKI KOLEDAR. 31. julija, nedelja: Ignacij L. 1. avgusta, pondeljek: Veži Petra 2. avgusta, torek: Porcijunkula. 3. avgusta, sreda: Štefan. 4. avgusta, četrtek: Dominik. 5. avgusta, petek: Marija Sn. 6. avgusta, sobota: Jez. napov, SEJMI. 31. julija: Konjice, Dol pri Hrastniku. 1. avgusta: Vinica, Osilnica, Pl-šece, Ponikva. 2. avgusta: Dol, Ribnica, Sv. Lenart v Slov. goricah. 3. avgusta: Videm, Čakovec. 4. avgusta: Črnomelj. 5. avgusta: Dole, Gora pri Ribnici, Krašnja, Krka. Vrhovec pri Kočevju, Trbovlje, Ptuj, Loka, Lemberg. 6. avgusta: Sv. Volbenk. VREDNOST DENARJA. Za 1 dolar 56.80 Din Za 1 liro 3.09 Din Za 1 avstrijski šiling 8.— Din Za 1 češko krono 1.68 Din Za 1 francoski frank 2.23 Din Za 1 zlato marko 13.50 Din Za 1 švicarski frank 10.95 Din turista, Friderika Kroebra, državnega poduradnika iz Saškega ki Jurič je hotel pri svojem sosedu načrpati vode. Ker mu je ta Obraz mu je bil ves zalit s krvjo!to prepovedal, ga je Jurič zabodel in razbit, na glavi več težkih ran z nožem. Lov na divje svinje. Ker so se pojavile v revirju veleposestva dr. in desnica na treh mestih zlomljena. Posebna ekspedicija Slov. plan. društva ie spravila ponesrečenca v j Ferdinanda Attemsa iz Podčetrt-dolino. Pokojnik zapušča ženo injka, ki ga imajo v zakupu dediči v štiri male otroke. J Kozjem umrlega notarja dr. Josipa Sprejem gojencev v vojaško ad- Barleta, v večjem številu divje svi- ministrativno šolo. ministrativno šolo V vojaško ad-Beo¥erVnr<: ANDREJ SEVER Uradnik: HTLAN MRAVLJE. — Z« KoMoreij >KmetiWp liitnc TVAK PF€ELJ, aarodta! poiltna« Telefon it. 2l4t, N6I Prešernova ulica 4 [ Hranilna vloga In tstfaja trg. kredite pod najetgodnajitatl pogoji) trg. ceslj. - Nakup vsakovrstni* predvojnlk papirjev, prodaja valat In davts pt In