www.vodice.si številka 1, januar 2024 Županova beseda 3 _______________ 11. in 12. seja Občine Vodice 5 _______________ Intervju: Peter Merše 8 _______________ 60 let Osnovne šole Vodice 12 _______________ Vodiška godba 17 _______________ Jaslice v Bukovici 25 _______________ Informativna revija Občine Vodice • brezplačna tiskovina • prejmejo vsa gospodinjstva in pravne osebe • 1.700 izvodov Uvodnik 2 številka 1, januar 2024 Pozdravljeni na straneh Kopitarjevega glasa Uvodnik. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2 Županova beseda . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 3 Zima zima bela, svet je v sneg odela. Žičnice že skoraj zarjavele, spet so se nam zavrtele. V tej Občinski svet . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 4 snežni idili sem se spomnila pesmice iz otroštva, ki gre nekako takole: ''Po sneženih hribčkih smučke so drvele, Šola in vrtec . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 7 zadaj na sankah pa mala Tinka, hitro izza ovinka.'' Kako smo se razveselili prave zime, tisto petkovo jutro, Intervju . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 8 ko so debele snežinke z vso silo padale in plesale pred nami. Majhnim in malo večjim otrokom je prinesla ra- Osrednji članek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 12 dost, smeh in veselje, velikim pa tudi delo in skrbi. Zaradi manjših zapletov in javnih razpisov, ki so potekali za zunanje sodelavce Kopitarjevega glasa v mesecu januarju, je številka izšla po predvidenem datumu. Vseeno smo veseli, da je glasilo tu in upamo, da najdete kaj zanimivega in se spomnite veselih dogodkov v decembru. Praznovali smo veliko slavje, 60 let naše osnovne šole. Pri tem se lahko ustavimo in v prispevku podoživimo izjemno pot, ki nas je pripeljala do tega mejnika. Ravnatelj šole g. Jure Grilc se je prijazno odzval povabilu in nam namenil nekaj spodbudnih besed, poudaril da 60-letnica ni le praznovanje naše preteklosti, temveč tudi pogumna Društveni utrip . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 16 Kulturna dediščina . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Obvestila . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 25 Javno občinsko glasilo Kopitarjev glas je vpisano v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije pod zaporedno številko 462. Izdajatelj: Občina Vodice, Kopitarjev trg 1, Vodice Glasilo prejmejo vsa gospodinjstva in pravne osebe v občini brezplačno. Izhaja mesečno v 1700 izvodih. napoved naše prihodnosti. Zahvala gre vsem zaposlenim, Odgovorna urednica: Marja Koželj ki so skrbeli in še danes skrbijo za učence, jih pripravljajo Pomočnica urednice: Natalija Golob in vzgajajo za življenje. Svoje sanje so nekateri že uresni- Uredniški odbor: Irena Mraz, Helena Čerin, Natalija Golob, Maruša Pavlin čili, drugi jih še bodo, na različnih poteh, postali globalni Lektor: Grega Rihtar državljani in upamo pozitivno vplivali na svet. Fotografije: Tina Kosec in ostali Od četrtega razreda naprej je našo šolo obiskoval tudi Celostna grafična podoba: Rok Štupar sogovornik v enem izmed prispevkov, Peter Merše. Kot Prelom in oblikovanje: ExoGraf, Janez Hočevar s.p. Tisk: Kubelj d.o.o. prostovoljec je sodeloval v organizacijah, ki si prizadevajo Datum natisa: januar 2024 izboljšati življenje ljudi v državah, kot je Madagaskar. Po- Naslov uredništva: Kopitarjev trg 1, 1217 Vodice toval je v ta oddaljeni del sveta in gradil v njem mostove ter iz prve roke spoznal izzive in priložnosti, s katerimi se soočajo prebivalci v tej vzhodnoafriški državi. Naslovna slika je delo naše občanke Fani Kosmač, ljubiteljske slikarke. Veliko zimskega veselja in prijetnih večerov! MARJA KOŽELJ Odgovorna urednica 24 Elektronski naslov: kopitar@vodice.si Javno občinsko glasilo Kopitarjev glas na spletu: www.vodice.si Sporočilo bralcem: Odgovorna urednica si pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja nenaročenih prispevkov v skladu s prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli posameznikovo pravico ali interes, kot to določa zakon. Vsi prispevki morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev ipd.) ter po možnosti s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentičnost avtorja. Zaradi različnih datumov izida bomo vaše prispevke objavili, kolikor hitro bo mogoče. Županova beseda številka 1, januar 2024 Spoštovane občanke in spoštovani občani, dragi prijatelji. ACO FRANC ŠUŠTAR Minulo leto 2023 je za nami in bilo je izredno naporno, a kljub temu uspešno za našo občino. Za zaposlene v občinski upravi in za mene osebno, ki sem na tem županskem položaju že trinajsto leto, je bilo minulo leto res prvič do sedaj polno nepredvidljivih in nerazumnih dogodkov, ki se žal niso odvijali v skladu z našimi pričakovanji. Vremensko nepredvidljivi dogodki, obsežne padavine in posledično zajetne poplave, povečanje obsega dela na vseh področjih, pomanjkanje občinskega in zunanjega kadra ter nerazumne opozicijske zahteve svetnikov, predvsem za povečanje odhodkov proračuna za letošnje leto in to kar za 800.000 evrov več dodatnih predlogov in zahtev, so našo občinsko operativnost dodobra ohromile. Posledično je bilo naše delo prekomerno obremenjeno, večkrat nepotrebno prekinjeno in naša odzivnost dostikrat zelo omejena. Enako je bilo zaznati tudi slabšo odzivnost s strani občinskih pogodbenih izvajalcev. Vendar naj dodam, da je ta situacija le začasne narave in da to izvira predvsem iz razloga trenutnih kadrovskih težav in povečanega obsega dela, ki v zadnjem času pestijo celotno državo tako v javnih in občinskih upravah kot tudi v zasebnem sektorju in v gospodarstvu. V zadnjih dvanajstih letih oziroma v treh minulih mandatih smo na sejah Občinskega sveta skupaj s svetniki vseh izvoljenih list v svet uspe- šno obravnavali in potrjevali ključne dokumente – vse občinske proračune in razvojne načrte ter strategije. Nato sta lahko sledila delo in izvedba, ki je v domeni zaposlenih v naši upravi. Tako smo gradili nov vodovod, kanalizacijo in ceste, športna in otroška igrišča, poljske poti in komasacije ter še nešteto manjših projektov, ki so bili sofinancirani z več milijoni evrov nepovratnih evropskih ali slovenskih skladov. V teh uspešnih mandatih smo skupaj, vsi svetniki in župan, delovali strogo nepolitično, delovali smo kot ena ekipa, razvojno in projektno usmerjeno ter v okviru naših danih, a žal zelo omejenih finančnih zmožnosti. V mojem trinajstem letu županovanja žal ni več tako. Kar naenkrat so nekateri svetniki pozabili, kakšne projekte smo skupaj izvedli ali pripravili za naprej. Danes novo izvoljeni svetniki učijo župana o občinski politiki in politični moči opozicije. Od uprave in župana zahtevajo, da se v proračun umestijo novi projekti in projekti, ki so res še izredno daleč od realizacije in hkrati predlagajo, da za izdelavo načrtov Občina najame kredit. Zahtevajo tudi, da se iz proračuna 2024 izbriše projekt, ki je najverjetneje najbližje možnosti za samo izvedbo. Govorim o gradnji potrebne večnamenske športne dvorane, ki jo naša šola, naši učenci, otroci in naši občani nujno potrebujejo za nemoten proces dela vzgoje, izobraževanja in športa v občini. Za objekt smo celo že prejeli sklepe o nepovratnih sredstvih v višini 2 milijona evrov in objekt bo v prihodnosti rešil nešteto že znanih težav, potencialen dvoizmenski pouk, premajhna jedilnica in kuhinja, neustrezni in premajhni prostori za učence, prostorska stiska za izvajanje telesne vzgoje v šoli, ustavljen razvoj športnih društev, klubov in drugih rekreativnih dejavnosti. Upam in želim si, da je številka 13 le tista številka, ki se je večina ljudi raje izogiba, in da so nastale težave minulega leta tako pomembne kot lanski sneg. Zato verjamem v večjo podporo in boljše razumevanje ter nadaljnje dobre odločitve občinskih svetnic in svetnikov v tem letu. Podpora in sodelovanje bi ponovno rezultirala naše dosedanje skupno dobro delo in vse do sedaj pripravljene projekte, ki jih lahko izvedemo ob izkoristku vseh danih finančnih možnostih, tudi nepovratnih. Verjamem v to, da bodo svetniki potrjevali projekte in proračune, ki smo jih skupaj uspešno tudi pripravili in za katere smo že prejeli nepovratna sredstva, in da bodo razumeli, da vsega naenkrat ne moremo urediti, zgraditi ali kupiti. V nasprotnem primeru pa se bomo, kot sem to že večkrat ponovil na seji, ukvarjali le sami s sabo, kar pa nikakor ni dobro za občane. Naj se ob tej priložnosti še enkrat zahvalim vsem tistim občankam in občanom, ki ste meni osebno in zaposlenim v občinski upravi voščili lepe in dobre želje za leto 2024. Vsem nam so vaše izrečene ali napisane besede v veliko veselje in v veliko pod- 3 Občinski svet 4 številka 1, januar 2024 poro pri našem nadaljnjem delu za naše skupno dobro. Hvala. Spoštovani, dovolite mi, da vam za prihajajoči kulturni praznik prešerno čestitam in vas hkrati z velikim veseljem 8. februarja povabim na tradicional- no kulturno-športno prireditev na Krvavcu, kjer bo izveden veleslalom za pokal Občine Vodice in organiziran pohod, ki bo potekal od vznožja gondole do Plaže na Krvavcu. V dobri družbi organizatorja Kraljevega kluba Vodice in Športno planinskega društva Gams, drugih sodelujočih članov, Godbe Vodice, MePZ Biser, ter drugih udeležencev, bomo na Krvavcu v prijetnem in sproščenem vzdušju skupaj izvedli kratek kulturni program v čast slovenskemu kulturnemu prazniku. Vljudno vabljeni! Vabilo na tradicionalno športno kulturno prireditev 18. veleslalom za pokal Občine Vodice in 10. pohod na Krvavec V počastitev slovenskega kulturnega praznika bomo v četrtek, 8. februarja 2024, na Krvavcu izvedli tradicionalni športno-kulturni dogodek, tradicionalni 18. veleslalom za pokal Občine Vodice in 10. pohod na Krvavec. Športno društvo Victoria Club Vodice, Športno-planinsko društvo Gams in Občina Vodice vas v sodelovanju z Godbo Vodice, Mešanim pevskim zborom Biser in Rekreativno-turističnim centrom Krvavec ob slovenskem kulturnem prazniku, 8. februarja, vabijo na 18. veleslalom za pokal Občine Vodice in 10. pohod na Krvavec. Na veleslalomskem tekmovanju se bodo smučarji in deskarji (posamezno in ekipno) pomerili na progi Intersport nad Hotelom Krvavec. Tekmovalci bodo imeli zgolj eno vožnjo, ki bo štela za končno uvrstitev. Start posameznikov bo napisan pri prevzemu startnih številk in bo možen izključno po navedenem vrstnem razporedu, prednost imajo otroci in dame. Kategorije bodo oblikovane naknadno po prijavi tekmovalcev. Prijave na tekmo posameznikov ali ekipe (5-članske, v kateri je vsaj ena tekmovalka) so možne do torka, 6. februarja, do 24. ure prek elektronskega naslova sport.victoria.club@ gmail.com. Zbor smučarjev in pohodnikov bo med 7.30 in 8.30 pri spodnji postaji kabinske žičnice, zaključek vseh dogodkov pa bo na Plaži Krvavec ob hotelu, kjer bo potekal tudi kulturni dogodek. Pohodniki naj bodo oprem­ ljeni z nujno zimsko opremo (dereze, gamaše, pohodne palice, rezervna oblačila) in imajo primerno kondicijsko pripravljenost. Prijave na pohod niso potrebne. Veleslalom in pohod bosta potekala ob vsakem vremenu. Dodatne informacije glede izvedbe prireditve so na voljo na spletni strani www.vodice.si. Veselimo se srečanja z vami! Občinski svet številka 1, januar 2024 Zaključek 11. redne seje in 12. redna seja Občinskega sveta Občine Vodice MARJA KOŽELJ Na zadnji lanski redni seji občinskega sveta so svetniki in župan Aco Franc Šuštar obravnavali Odlok o proračunu za leto 2024 ter sprejeli Sklep o načrtu ravnanja s stvarnim premoženjem Občine Vodice, Sklep o določitvi vrednosti poslov ter Letni program športa in kulture za leto 2024. 11. seja 19. decembra je bila v začetku prekinjena, župan je zato najprej predal besedo svetniku Andreju Korelcu, predsedniku Odbora pravnih aktov, ta je predlagal dokončanje 11. seje, preden bi lahko nadaljevali z 12. sejo. Potrjen je bil zapisnik 10. seje. Razprava se je nadaljevala z informacijo o izvedenih aktivnostih na vodotoku Poljšak in melioracijskih kanalih v aglomeracijah Zapoge, Dobruša, Repnje, Selo. Župan se je zahvalil podžupanu Marjanu Podgoršku (prispevek o delu je bil objavljen v decembrski številki Kopitarjevega glasa), podžupan Podgoršek pa Kuhti, d. o. o., za delo in Marku Gubancu za sodelovanje. Tudi svetnik Anton Kosec je pohvalil aktivnosti na tem projektu in podal prošnjo za vpogled v elaborat. Predlagal je, naj se o njih razpravlja na delovnem telesu in sprejme poseben OPPN. Na točko Ustno poročilo o aktualnem stanju v občinski upravi in stanju odprtih projektov je župan podal poročilo, da so se v decembru ukvarjali predvsem s pripravo proračuna. Težave so bile pri razpisih za delovna mesta, ker je malo prijav. Veliko je bilo dogovarjanja z občinskimi izvajalci, predvsem na področju Javne razsvetljave, kar je znova izpostavil svetnik Korelc. Svetnik Kosec je predlagal, da bi Javno razvetljavo prevzelo Javno podjetje Komunala Vodice in s tem razširilo svojo dejavnost. Župan je dodal, da bi bile zato potrebne nove investicije v opremo in zaposlitev za to usposobljenega kadra, kar je že sedaj problem. 12. redna seja se je nadaljevala z razpravo o proračunu za leto 2024. Župan je sporočil, da je iz proračuna umaknjen projekt Športne dvorane. Pojasnil je, da mu je skrbnik poslov Občine Vodice Iztok Žigon z Ministrstva za vzgojo in izobraževanje svetoval, naj uredimo situacijo z ustreznim zapisom, da se na Ministrstvu denar zadrži. Ta bo pod tem pogojem na voljo do leta 2026. Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje bo med tem izdalo nov razpis za športne objekte. Proračun je bil povečan za investicijo v projekte kanalizacijske infrastrukture v Utiku in Novem Utiku, agromelioracije Bukovica ter izgradnje fekalne kanalizacije na Skaručni in v Utiku (Novem Utiku), ki je pa že bila v proračunu kot proračunska postavka. Za izvedbo projektov in načrtovanje kanalizacije v drugih delih občine Vodice bo potrebna zadolžitev v višini 560.000,00 EUR. Samih predlaganih projektov s strani svetnikov je bilo na začetku usklajevanj za 800.000,00 EUR. Občinska uprava je pripravila proračun v okviru finančnih zmožnosti Občine in ob upoštevanju predlogov delovnih teles. Samo zadolževanje je načrtovano pri treh postavkah: - prometna in komunalna infrastruktura Zapoge, Dobruša, Repnje, Selo, Vojsko; - odvajanje in čiščenje odpadnih voda v aglomeracijah Zapoge, Dobruša, Repnje, Selo, Vojsko; - fekalna kanalizacija v aglomeracijah Skaručna in Bukovica. Svetnik Kosec je povedal, da bo podprl proračun pod pogojem, da se predhodno sprejme dodatni sklep za izgradnjo Centra za zaščito in reševanje Občine Vodice. Samo zadolževanje je name- njeno izključno za projekte, ki jih sofinancirata država in Evropa. V samem gradivu še ni postavke za proračunski sklad za izgradnjo Centra za zaščito in reševanje Občine Vodice, a projekt je tudi želja večine svetnikov Občine Vodice. Zato je bil izglasovan dodatni sklep, ki bo Občino in župana zavezal, da se pripravita potrebni Odlok in pripadajoča postavka v proračunu. Svetnik Kosec je dodal, da je za Center že veliko postorjenega. Znana je lokacija in uvrščen je v OPN. Svetnica Urška Lampret je vprašala, kaj spada pod zapis Drugi operativni odhodki. Prosila je za pojasnila, kar nekaj majhnih postavk se je dvignilo s 5.000,00 EUR na 10.000,00 EUR. Vsi ti majhni dvigi so dosegli skupaj 188.000,00 EUR. To je velika vsota glede na to, da ni razdeljena pod postavkami. Obrazložitev se ji zdi nenavadna, pisarniški material, čistilne in splošne storitve na primer... Nato izpostavi vprašanje ureditve bankin in radarja na Brniški cesti ter dviga postavke vzdrževanja, ki ga opravlja redno zimsko in letno vzdrževanje. Župan je odgovoril, da je Brniška cesta državna cesta, trenutno se čaka na dovoljenje za postavitev radarja, za tem sledi projekt. Cene vzdrževanja zimske in letne službe se dvigujejo, saj so cene na trgu vse višje. Svetnica Jana Plevel je proračun podprla, imela pa je pomisleke glede kreditiranja. Ni se strinjala z odvzemom športne dvorane iz proračuna. S tem se je strinjal tudi svetnik Žiga Janežič; razume potrebo po izgradnji kanalizacije, oba pa sta proti zadolževanju za projekte, ki bodo potrebovali dlje časa za realizacijo. Svetnica Lampret se je prav tako strinjala s svetnico Plevel, da je športna dvorana dober projekt, poudarila pa je, da Občina nima financ za realizacijo, kar je razlog za umik postavke. Nadaljuje, da je 5 Občinski svet 6 številka 1, januar 2024 projekt dvorane vreden 7.000.000,00 EUR, svetniki pa še niso prejeli finančne konstrukcije. Svetnik Milan Čebulj je postavil vprašanje glede dnevnega varstva. Župan je odgovoril, da potekajo pogovori v okviru projekta LAS in da bo možno sodelovanje z Občino Komenda. Svetnik Jaka Šimnovec se ni strinjal z umikom športne dvorane iz proračuna in povedal, da je bilo ob zaključku njegovega šolanja na šoli 209 učencev, danes jih je okrog 600. Meni, da je razvoj občine nagnjen k priseljevanju ljudi in je šola ena izmed ključnih potreb. Svetnica Urška Cankar Bošnjak je predlagala dopolnitev sklepa, ki vključuje izgradnjo Centra za zaščito in reševanje Občine Vodice, da se k besedilu doda datum »oziroma najpozneje do 31. 10. 2024«. Svetnica Lampret je opozorila na problematiko komunalnih otokov, ali je praznjenje in ravnanje z njimi ustrezno. Postavila je vprašanje glede odpadnega olja, kdaj oziroma kje se pobira. Prebivalci ulice Na Dole so dali pobudo za novo luč. Meni, da bo ponovno treba opozoriti Telekom, da izboljša omrežje na lokaciji Brniška– Na Dole. Postavila je tudi vprašanje glede vodiškega avtoodpada. Svetnik Tilen Jeraj je povedal svoje mnenje glede Sklada za izgradnjo Centra za zaščito in reševanje Vodice. Sklad v vrednosti 50.000,00 EUR na leto (na primer lansko leto je bilo danih za PZI Kopitarjevega centra 300.000,00 EUR), športna dvorana je več milijonski projekt, projekt Centra za zaščito pa je daljnoročen in z leti bi se nabrala neka vsota denarja. Svetnik Janežič je podal pobudo Luke Rozmana za ureditev spominske plošče na Brniški cesti, ki je na fasadi podirajoče se hiše. Podal je željo za pojasnilo urednice glede situacije v Kopitarjevem glasu. Svetnik Šimnovec je podprl njegovo pobudo. Tudi Svetnik Korelc je predlagal boljšo ureditev ekoloških otokov, kamor bi namestili pisna navodila o ravnanju z odpadki in urah obratovanja. Svetnik Anton Logar je podal skrb, da se premalo pogovarjamo o javni razsvetljavi in kanalizaciji na Brniški cesti. Sama Brniška cesta je zapostavljena. Pred nekaj leti so na Brniški cesti odstranili tudi ekološki otok, ki je deloval izredno dobro. Povsod po občini se ukinjajo. Zato se je pridružil mnenju glede drugačnega načina ravnanja s temi otoki. Svetnik Uroš Talan je opozoril, da še vedno ni realizacije postavitve table na relaciji Vesca–Polje. Pove, da je bila v oddaji Tarča 30. novembra 2023 objavljena informacija, da več občin po Sloveniji financira stranko SDS prek oglaševanj v Nova24, med drugim tudi Občina Vodice. Zanimalo ga je, s katere postavke naj bi šel denar in za kakšen znesek gre. Svetnik David Kimovec je podal predlog za spremembo zapisnika 10. seje o temi Prostofer. Iz zapisnika ni razvidno, da je govoril z direktorjem Prostofera (v zapisniku piše ''en gospod''), s tem, je menil, napačen zapis ne poda pravega konteksta zapisniku seje. Doda še, da bi Prostofer ob svojem prihodu v občino postavil električno polnilnico, ki bi jo lahko uporabljali vsi občani, brez subvencije Občine Vodice. Seja se je zaključila z lepimi željami ob prihajajočem novem letu. POJASNILO ŽUPANA Poročilo članice uredniškega odbora z 10. seje Občinskega sveta Občine Vodice V 9. številki občinskega glasila Kopitarjev glas, ki je izšla konec decembra 2023, je bilo v zapisu povzetka 10. redne seje Občinskega sveta Občine Vodice na strani pet in šest, pod katerega je podpisana avtorica in članica Uredniškega odbora Kopitarjevega glasa, ga. Maruša Pavlin, povzeta razprava in objavljen del besedila, ki nikakor ne ustreza dejanskemu stanju, saj članek v enem delu zavaja javnost. Avtorica v zadnjem delu članka na strani šest, kjer opisuje razpravo svetnice Cankar Bošnjak, zapiše: »Svetnica Cankar Bošnjak prosi za pisni odgovor v zadevi zimske službe in o dobropisu, ki naj bi ga izdalo podjetje Kuhta, d. o. o., za storitve, ki so bile obračunane, ne pa tudi opravljene.« Kot zakoniti zastopnik Občine Vodice in župan povem, da so bile vse storitve opravljene (kar je tudi potrjeno s strani gradbenega nadzornika) in da v razpravi na omenjeni seji svetnica Urška Cankar Bošnjak zgoraj citirane izjave ni izrekla. V razpravi na seji Občinskega sveta je Urška Cankar Bošnjak izrekla naslednje: »Prosim za pisni odgovor. Zanima me, kakšne so aktivnosti po predstavljenem poročilu o nadzoru nad izvajanjem zimske službe (vezano na prejšnjo sejo občinskega sveta, ko je bilo poročilo predstavljeno s strani nadzornega odbora). Predvsem me zanima, kar je na koncu rekel župan, da bo občinska uprava pristopila k izdelavi dokumenta, da se ta denar s strani Kuhta vrne in me zanima, ali se je to naredilo – se je denar vrnil, kdaj se je vrnil, v kakšnem znesku se je vrnil.« Kot župan poudarjam, da tovrstni nepravilni zapisi škodijo ugledu Občine Vodice. Z lepimi pozdravi, Aco Franc Šuštar Šola in vrtec številka 1, januar 2024 VPIS V VRTEC ŠKRATEK SVIT VODICE Vlogo za vpis v Vrtec Škratek Svit Vodice, enoto Skaručna in enoto Utik dobite na spletni strani vrtca: www.vrtec-vodice.si ali v vrtcih. Vlogo za vpis, za šol. l. 2024/2025 oddajte oz. pošljite na naslov: VRTEC ŠKRATEK SVIT VODICE, FRANCA SEŠKA C. 15, 1217 VODICE ali vodice@vrtec-vodice.si VPIS DO 31. MARCA 2024 Za več informacij nas pokličite: 01 83 24 992 Vljudno vabljeni! 7 Intervju 8 številka 1, januar 2024 Intervju s Petrom Meršetom Malgaški jezik besede zvestoba ne pozna NATALIJA GOLOB OSEBNI ARHIV PETRA MERŠETA V tokratnem intervjuju smo pokukali na drugi konec sveta, natančneje na Madagaskar, saj smo se s Petrom Meršetom, ki ga večina od nas verjetno pozna kot novinarja in političnega analitika, pogovarjali o njegovem bivanju na misijonu Ampitafa ter doživljanju tamkajšnjega načina življenja in ljudi. Peter je Madagaskar obiskal leta 2022 v okviru projekta Pota, ki vsako leto organizira vsaj eno odpravo na ta nenavadni otok. Tja je potoval v sklopu tehnične odprave, ki je misijonarju Janezu Krmelju pomagala pri tehničnih zadevah, kot so denimo popravilo bagerja, traktorja, zobozdravstvenega stola, ultrazvoka, napeljave vodovoda do nekaterih hiš in v dele bolnišnice, ki deluje v okviru misijona Ampitafa ter drugih manjših opravilih, ob tem pa spoznaval trdo malgaško življenje. Peter, kako so potekale priprave na tehnično odpravo na Madagaskar, kjer si preživel mesec dni? Na Madagaskar smo se odpravili konec avgusta in tam preživeli en mesec in dva dni, priprave pa so intenzivno potekale že pol leta prej. Najprej se je treba dobro seznaniti z razmerami in tamkajšnjo kulturo, da ne doživiš kulturnega šoka, pa tudi duhovno in čisto praktično pripraviti. V veliko pomoč so nam bili prostovoljci preteklih odprav, ki so z nami delili izkušnje, pa tudi misijonar Krmelj, ki je prišel v začetku poletja v Slovenijo in nam nekoliko bolj natančno predsta- vil, kaj bo naša naloga. Priprave so vključevale vse, od skupinske dinamike in priprave materialov ter orodja in opreme, do cepljenj in jemanja antimalarikov. Pot (letalsko vozovnico), priprave (zdravila, cepljenje) in osebne stroške (oglede, spominke) smo si plačali sami, za opremo in material na projektu pa smo zbirali denar po župnijah in od dobrotnikov, kar je tudi predstavljalo velik izziv. Ker smo zbrali več denarja, kot je stal sam material za projekt, smo lahko omogočili kar nekaj obrokov riža za šolarje na misijonu Ampitafa. Nam zaupaš, kako se je vse skupaj začelo? Koliko časa je zorela odločitev za tovrstno potovanje? Rad imam eksotične kraje in potovanja v dežele, ki niso tako zelo turistično oblegane. Rad se tudi srečam z domačini in naredim kaj dobrega. Nekaj let sem razmišljal, kako in kaj, pa ni bilo prave motivacije in druž- be. Kot skavtski voditelj sem imel tudi precej zasedeno poletje in se mi je zdelo, da Pota projekti enostavno vzamejo preveč časa. Potem pa je prišla epidemija in ko so se razmere toliko umirile, da se je spet dalo potovati, sem si rekel: Zdaj ali nikoli, in se prijavil na Pota projekt. Tam sem potem dobil toliko dobre družbe, da smo kasneje skupaj ušpičili še kakšno potovanje. Kje si bil nastanjen? Čeprav na zemljevidu sveta ni videti tako velik, je Madagaskar v resnici zelo velik otok. In ko si enkrat tam, je še večji, saj je infrastruktura resnično slaba. Številne »glavne« ceste so videti slabše od traktorskih vlek za spravilo lesa po Rašici. Z letalom smo prileteli v Antananarivo, prestolnico, ki se nahaja na sredini otoka. Prvih nekaj dni smo spali na misijonu Pedra Opeke, v Akamasoi. Ko se osebno srečaš s tako velikim Intervju številka 1, januar 2024 človekom, ki je dal dostojanstvo prebivališča in dela že približno 40 tisoč ljudem, gre za res posebno doživetje. Samo danes zagotavlja šolanje za 19 tisoč otrok. Ko smo v Antananarivu nakupili material, ki smo ga potrebovali in ga nismo prinesli s sabo, smo se podali na 800 kilometrov dolgo pot na jug otoka, kjer je misijon Ampitafa, kjer smo preživeli večji del našega bivanja na misijonu. Mi smo imeli luksuz – postelje, in ko smo napeljali vodovod, tudi tekočo vodo. Misijon je daleč naokoli tudi edini kraj, ki ima mini hidroelektrarno in posledično nekaj ur na dan tudi elektriko, kar je odvisno od tega, koliko se tisti dan nabere vode za jezom. Večina ljudi živi v kolibah, brez vode in elektrike. Kaj si počel? Kako je videti tvoj običajen dan? Na misijon greš z namenom, da narediš nekaj dobrega za ljudi v tistem kraju, hkrati pa je to tudi priložnost za lastno duhovno rast in prenovo. Vsako jutro smo začeli s sveto mašo. Do začetka šolskega leta, ki je tam petega septembra, je bila ob 6.30 zjutraj, nato pa ob šestih, da so lahko k maši prišli tudi učitelji, ki so nato začeli pouk. Gospodinje so nato za nas pripravile zajtrk. Malgaši običajno jedo samo riž, mi smo dobili tudi kruh in kakšen namaz ter kondenzirano mleko, skoraj vsak dan pa so nam pripravile še kakšen priboljšek. Nato smo se lotili dela. Bilo nas je šest, tako da smo delali v parih. S Filipom sva večinoma delala vodovod, Štefan in Gregor, ki sta imela največ mehaničnega znanja, sta popravljala bager in traktor, Andrej in Klemen pa sta se ukvarjala s pokvarjenim zobozdravniškim stolom. Okrog pol enih smo prekinili z delom. Ker je Madagaskar bližje ekvatorja, je tudi sonce tam močnejše in je zato ure, ko je najvišje, bolje preživeti v senci. V tem času smo pojedli kosilo in si privoščili malo počitka. Popoldne smo nadaljevali delo, večere pa smo si vzeli prosto, za kakšno košarko ali nogomet z domačini, sprehod po okolici ali pa pogovore z misijonarjem. Misijonarji so res zakladnica znanja. Kakšen dan smo šli tudi na kakšen izlet po okolici. Ob nedeljah pa smo sodelovali pri sveti maši na misijonu, nato pa praznovali skupaj z domačini. Med enomesečnim bivanjem si nedvomno začutil utrip tamkajšnjega življenja. Nam lahko opišeš, kako poteka njihov vsakdanjik? Življenje na Madagaskarju je bistveno bolj preprosto kot pri nas, a zato tudi bistveno bolj težko. Večina ljudi je kmetov, ampak tudi pridelava hrane je zelo ekstenzivna. Mehanizacije praktično ni. Na celem otoku smo videli en traktor. Kdor ima živino, je lahko vesel, vse drugo delo se opravi na roke. Življenje je tam še vedno, pa upam, da ne bo narobe razumljeno, precej primitivno. Ljudje nimajo dostopa do tekoče vode, elektrike. Avtomobilov, razen v mestih, je zelo malo. Premožnejši si kot prevozno sredstvo lahko privoščijo kolo, res »bogati« moped. V vasi Vatanatu, ki smo jo obiskali, živi štiri tisoč ljudi. Nimajo niti enega avtomobila, moped imata samo župan in zdravnik. Življenje je zato bistveno težje, umrljivost pa višja. Ljudje so pogosto lačni, saj ne pridelajo dovolj hrane, sama pridelava pa je tudi svojevrsten izziv, saj nimajo gnojil, vse delo pa opravijo na roke. Živijo v preprostih kolibah, običajno iz enega samega prostora, kuhajo zunaj na ognju. Življenje teče povsem drugače. Bistveno manj stvari lahko narediš v enem dnevu, manj materialnega imaš na razpolago. V marsikaterem vidiku je to minus, so pa tudi plusi. Manj je stresa, dirkanja. Vse poteka bolj počasi, v stiku z naravo. Ljudje se več družijo, drugače gledajo na svet. Res ne bi rad, da se to razume preveč romantično ali preveč tragično, ker človek, ki gleda na prvi pogled, hitro naredi kakšno takšno posplošitev, da idealizira povezanost z naravo in spregleda, da je življenjska doba in skrb za ljudi bistveno slabša kot pri nas, hkrati pa tudi pomilovanje zaradi revščine ni na mestu, saj je življenje tam enostavno bistveno drugačno. 9 Intervju 10 številka 1, januar 2024 Kakšen pa je položaj žensk v družbi? Tradicionalne vloge moškega in ženske so še vedno močno zasidrane. V kakšnem pogledu še preveč. Vzgoja otrok je v veliki meri domena žensk. Pogosto vidiš žensko, ki ima na hrbtu privezanega otroka in ga prenaša naokoli, medtem ko dela. Moškega z otrokom vidiš redko. Prav tako ga ne boš videl v kuhinji, tudi to je tam v domeni žensk. Je pa nespodobno, da bi ženska klala živali. To skoraj vedno počne moški. Drugače se tudi ceni materinstvo kot pri nas. Tam se ljudje zavedajo pomena potomstva, nasledstva in bolj cenijo življenje. Zato so tudi veseli, ko pride novo življenje in ga na družbeni ravni spoštujejo bistveno bolj kot pri nas. Materinstvo je zanje nekaj svetega. So pa kljub temu ženske žal precej podrejene in moški pogosto z njimi ne ravnajo najlepše. Kaj pa družinsko življenje v primerjavi s Slovenijo? To pa je precej drugačno. Bistvena razlika je v zvestobi. Pri nas je to vrednota, malgaški jezik pa besede zvestoba niti ne pozna. Razmerja so tako bistveno bolj zrahljana in ni redkost, da se ne ve, kdo je oče kakšnemu otroku. Ker živijo v kolibah z enim prostorom, je pogosto navada, da otroci, ki že razumejo, kaj počneta ati in mami ponoči, spijo v skupnih »mladinskih« kolibah in takrat začnejo eksperimentirati s spolnostjo. Dekleta pogosto zanosijo pri 15 ali 16 letih, za te otroke pa običajno poskrbi širša družina. Ožja družina ima bistveno manjši pomen, tudi spolne partnerje menjujejo pogosteje. Bolj kot družina je v ospredju rodbina. Rodbina je kot širša družina. Običajno je na vrhu rodbine ded, ki je glavni in odloča o ključnih stvareh. Ko je treba plačati zdravnika ali pogreb tudi rodbina skupaj zbere denar, ki ga ima na razpolago, enako pa poskrbi tudi za otroke. Če ne slediš ukazom rodbinskega poglavarja, te lahko doleti izobčenje. Spremembe se zato uvajajo zelo počasi, saj je treba prepričati poglavarje, ti pa pogosto niso izobraženi, saj v njihovi mladosti še ni bilo šol. Čeprav se lepo sliši, da rodbina poskrbi za otroke, pa je to bistveno slabše, kot če bi imeli trdne družinske odnose in bi za otroke poskrbeli njihovi starši. Pri nekaterih je tako in tisti živijo dosti bolje, je zanje bolje poskrbljeno. Po izkušnji Madagaskarja še bolj cenim vrednoto družine. Kako pomembna je vez med staršema in otroki. Mislim, da so neurejene družinske razmere pomemben faktor nerazvitosti in revščine na Madagaskarju, kar bi lahko bila šola tudi za nas v Sloveniji, da bi se bolj potrudili za naše družine. Katere so najbolj nenavadne kulturne razlike, ki si jih opazil pri Malgaših? Nekaj je že prej omenjenih. Ljudje so zelo sproščeni. Manj je sramu in vse teče precej počasneje. Čas dojemajo drugače kot mi in so zelo sproščeni. Odgovornost razumejo bistveno drugače. Dogovor tam ne pomeni toliko kot pri nas. Veliko je barantanja. Če ne barantaš, te na tržnici oberejo. In veliko je improvizacije. Hitro se spoprijateljijo, slovo pa je vedno zelo čustveno. Kakšne vtise je nate naredila ta otoška država? Zelo mešane. Po eni strani je Madagaskar zelo lep, ljudje so zelo dobri, prijetni. Pri kakšnih vrednotah se lahko tudi mi od njih kaj naučimo. Boli pa, ko vidiš, kakšne so njihove možnosti, koliko je zamujenih priložnosti za razvoj, za katere so odgovorni tako sami kot tudi kdo od zunaj. Kljub velikim izzivom in omejenim možnostim pa ostajajo optimisti. In tega optimizma sem se nalezel tudi sam. Verjamem, da njihov čas še prihaja. Lahko za bralce poveš kakšno zanimivo prigodo? Prej sem že omenil, da čas dojemajo drugače. Ko je denimo kuharičina hčerka na misijonu na prvi šolski dan odšla v šolo, se je vrnila še prej kot v eni uri. Ko smo vprašali, kako to, da je tako hitro nazaj, je povedala, da ni bilo skoraj nikogar v šoli. Janez nam je pojasnil, da je to običajno, ker se informacija o tem, da se je začela Intervju številka 1, januar 2024 šola, med ljudi in v okoliške vasi še ni razširila. Tam se ne ravnajo po koledarju na tak način, kot se mi. Posebna izkušnja je bil tudi misijonarjev obisk odročne vasi, kar se pri njih šteje za res posebno doživetje, saj jih duhovnik obišče samo nekajkrat v letu. Po maši je sledilo kosilo pri ravnatelju šole. Tam nimajo avtomobilov in motorjev, tako da je glavni statusni simbol zvočnik. Kdor ima zvočnik in kakšno sončno celico, da ga lahko polni, je največji car na vasi, in potem nažge muziko, da se sliši. Zanimivo je bilo videti tudi, kako počasi se spreminjajo njihove navade. Preden smo v neki hiši napeljali vodovod, je bil tuš videti tako, da si imel sod vode in v njem majhen lonček, s katerim si se polival. Ženske so v ta namen vsak večer z vedri nanosile vodo iz vodnjaka v kopalnico. No, vedra pa so še vedno nosile tudi potem, ko smo že napeljali vodovod. Vse spremembe se uvajajo počasi. Tam vse poteka res počasi. Da smo kupili nekaj kosov cevi, kolen in drugih pripomočkov za vodovod, smo porabili celo dopoldne. Ker trgovina tam ni videti tako kot pri nas Bauhaus, ampak se s tem, da boš kupil nekaj artiklov, ukvarja pet ljudi. In za vsak artikel posebej. Ko smo nakupili vse potrebno, smo šli na pico in zraven povabili še šoferja, ki nas je vozil po mestu. Povedal nam je, da je prvič v življenju jedel pico. Malgaši namreč povečini jedo riž in njihovo domačo hrano. Ena pica je za pol njegove plače. Ko smo prišli do Indijskega oceana, smo se zagnali v valove. Za nami smo kaj hitro slišali krike domačinov, naj bomo previdni, ker nas lahko odnese tok. Ta zna biti res močan. Ko smo se vrnili iz vode, pa so nas obkolili trgovci. Vsak bi nam namreč rad kaj prodal. In tako se začne barantanje. Sploh, če ne pokažeš zanimanja, je cena hitro lahko tudi samo četrtina tiste, ki so ti jo dali na začetku. Razlike v primerjavi z našim življenjem so precejšnje. Ali te je kaj še posebej presenetilo? Velike razlike med revnimi in bogatimi. Na Madagaskarju so tudi bogataši. Nekaj je tujcev, nekaj pa domače elite. V Antananarivu imaš tudi supermarkete, ki so podobni našim, pa tudi cene so podobne našim ali višje, kar pomeni, da si jih večina Malgašev ne more privoščiti. Oni kupujejo na tržnici ali pa hrano pridelajo sami. Čeprav sem vedel, da živijo v precejšnji revščini, me je presenetilo, da je res tako velika. Da oni dejansko jedo za obrok samo bel riž brez vsega. Če si lahko privoščijo, ga solijo. Če ga prelijejo z žlico fižola, je to že luksuz. Presenetilo me je tudi, kako počasi se vse odvija. Če potrebuješ kakšno stvar, ki ni lokalni pridelek, ti nakup dejansko vzame cel dan, saj je denimo do bližnjega mesta, ki je oddaljeno le 50 kilometrov, kar pet ur vožnje. Kljub vsemu pa se oni kar dobro znajdejo. Hkrati pa imajo tudi kakšne dobrine, ki jih ne bi pričakoval. Recimo mobilni operater ima kiosk na vsakem vogalu. Tudi telefoni niso redkost. Kaj bi svetoval ljudem, ki razmišljajo o takem koraku? Na kaj naj bodo pozorni? Ni vsakdo primeren kandidat za misijon v Afriki. Večina nas lahko veliko več naredi s tem, da doma premaknemo nekaj na bolje in tako, da podpremo misijonarje, ki delajo v misijonih ter dobro poznajo razmere in potrebe. Denar, ki ga daš misijonarju, bo zagotovo pristal tam, kjer ga ljudje v misijonski deželi najbolj potrebujejo. V to sem se prepričal na lastne oči. Kdor pa razmišlja o tem, da bi se podal na pot na Madagaskar ali kakšno podobno deželo, pa naj se res dobro pripravi. Če nisi izkušen popotnik in ne poznaš dežele dobro, je na pot v take kraje boljše oditi z vodnikom. Za nas so bili to misijonarji in brez njih bi se dosti težje znašli. Že zaradi jezika. Angleško tam ne govori skoraj nihče, tudi francosko, ki je sicer uradni jezik poleg malgaščine, ne govori veliko ljudi. Vsekakor je potrebna dobra priprava in rezervni scenariji za morebitne nevšečnosti, saj je zdravstvena oskrba tam precej šibka. Privadite se, da stvari tečejo počasneje. Bistveno počasneje. Za opravek, ki pri nas traja uro ali dve, lahko tam porabite ves dan. In zamude na poti se tudi merijo v dnevih, ne v urah. Izgubljati živce zaradi tega je nesmiselno. Morda že veš, kam te bo v prihodnje zanesla pot? Imaš za letošnje leto skovane že kakšne načrte? Želja, kam bi še rad šel, je veliko, konkretnih načrtov pa še nimam. Letos sem pred nekaj drugimi življenjskimi izzivi, tako da kak misijon ni v planu. Kakšno krajše potovanje pa skoraj zagotovo. 11 Osrednji članek 12 številka 1, januar 2024 Združujmo bregove, gradimo mostove 60 let Osnovne šole Vodice NATALIJA RUS TINA KOSEC Zgodovina šole Vodice Anton Tomaž Linhart je »kriv«, da se je v obdobju med 1786 in 1790 v ljubljanskem okrožju ustanovilo sedemindvajset šol in med njimi je bila tudi šola v Vodicah. Takrat so starši šolnino plačevali s pridelki. Ker so bile razmere zelo težavne, je šola kmalu prenehala delovati. Leta 1853 se je ustanovila redna javna začetna šola. Leta 1897 je nastala dvorazrednica, še leto kasneje pa je bila zgrajena prva nova šolska zgradba v Vodicah, točno ta, kjer so danes knjižnica in prostori Občine Vodice. Po celotnem slovenskem prostoru so po koncu druge svetovne vojne leta 1946 uvedli sedemletno šolsko obveznost, z izobraževanjem ustrez­ nih kadrov pa leta 1950 osemletno šolsko obveznost. V letu 1958/1959 je imela šola osem oddelkov, tri učilnice v stavbi, ena pa v zadružnem domu. Končno pa se je leta 1962 začela graditi centralna šola. Občinski ljudski odbor Ljubljana Šiška je 25. decembra 1962 z odločbo ustanovil centralno Osnovno šolo Franca Marna Vodice s podružnično šolo Utik, Skaručna in vzgojno-varstveni zavod Vodice. Leto 1978 je bilo še posebej slovesno. Z obnovo so se pridobile nove učilnice za matematiko in fiziko, biologijo in kemijo, glasbeno in tehnično vzgojo ter večnamenski prostor. Urejeni so bili še igrišče, asfaltne površine in zelenice. V šolskem letu 1979/1980 so uvedli novo obliko pouka – celodnevno šolo. Februarja leta 1992 je šola dobila novo ime. Skupščina Občine Ljubljana Šiška je sprejela sklep o preimenovanju devetih osnovnih šol, med katerimi je bila tudi naša šola. OŠ Franca Marna Vodice se je preimenovala v Osnovno šolo Vodice. Naša Osnovna šola Vodice pa je preživela in doživela že veliko, tako lepega kot tudi ne lepega. Verjetno ni občana, ki se ne bi spomnil hudega neurja leta 2008, ki je šoli povzročilo hudo in veliko materialno škodo. A tudi po tem neurju je posijalo sonce. Septembra naslednjega šolskega leta je bila odprta prenovljena telovadnica. Obnovljena so bila vsa okna, zamenjane obloge, posušena tla in stene ter položen nov parket. Spomladi pa je šola dobila končno podobo. V šolskem letu 2009/2010 so pristojne občinske službe pridobivale upravno dokumentacijo za dograditev zgornjega nadstropja šole. Šola je uspešno kandidirala na razpisu Ministrstva za šolstvo in šport za multimedijsko opremo učilnic. Tako je bilo 50 odstotkov sredstev za opremo šestih učilnic pridobljenih preko razpisa, preostalih 50 odstotkov pa je zagotovila ustanoviteljica, to je Občina Vodice. Jana Čemas in Klavdija Cof Mlinšek del »ekipe« organizatorjev prireditve Ravnatelji skozi zgodovino šole: Štefan Temlin 1. 9. 1960–31. 8. 1968 Lidija Zavrl 1. 9. 1968–31. 8. 1971 Ljudmila Kolman, v. d. 1. 9. 1971–31. 8. 1972 Majda Lenič 1. 9. 1972–31. 8. 1975 Ivan Sivec 1. 9. 1975–31. 8. 1987 Roman Bohinc 1. 9. 1987–21. 12. 1992 Marija Bergant 1. 1. 1993–25. 10. 1997 Tatjana Bizant 1. 11. 1997–30. 4. 2006 Cilka Marenče v. d. 1. 5. 2006–31. 7. 2006 Ivana Bizjak 1. 8. 2006–30. 12. 2012 Cilka Marenče v. d. 31. 12. 2012–31. 1. 2013 Jure Grilc od 1. 2. 2013 dalje 14. decembra je v popoldanskih urah odmevalo veselje, dišalo je po sreči, čutil se je ponos, naša hiša učenosti Osnovna šola Vodice je praznovala 60-letnico delovanja. Goste in obiskovalce so pričakali predstavniki šole, ravnatelj gospod Jure Grilc, župan Aco Franc Šuštar Prihod gostov in obiskovalcev so pozdravile tudi stojnice, predvsem pa sta okrasitev in sam ambient do velike telovadnice pozdravljala z občutkom prazničnosti in dobrodošlice. Telovadnica, ki je bila osrednji prireditveni prostor, pa se je za nekaj ur spremenila v čudovit ambient, z dih jemajočo postavitvijo scene, katere rdeča nit je bila »Združujmo bregove, gradimo mostove«. Prireditev se je začela z Zdravljico. Izbrani mladi voditelji prireditve so navdušili z neverjetnim talentom, čutom za vodenje in predvsem s spro- Osrednji članek številka 1, januar 2024 ščenostjo. Devetošolka Lili Perko, je pozdravila vse prisotne, vršilca dolžnosti generalnega direktorja Direktorata za predšolsko vzgojo in osnovno šolstvo g. Rada Kostrevca in župana Občine Vodice g. Aca Franca Šuštarja. Ravnatelja Osnovne šole Vodice g. Jureta Grilca pa kot prvega moža osnovne šole Vodice povabila na oder. Povabil nas je na sprehod skozi 60 let šole in poudaril, da danes šola že »poka po šivih«, saj so generacije osnovnošolcev vedno številnejše. Želja vseh, tako učencev kot zaposlenih pa je, da bi šola v sedmem desetletju dobila sodobno športno dvorano. Telovadnico, v kateri je potekala prireditev, pa bi spremenili v nekaj učilnic in kabinetov, ki jih nujno potrebujejo. Poudaril je, da se je v času vseh sprememb, ki so se vrstile tako na družbenem, socialnem, političnem in tehnološkim spremembam, izobraževalni sistem prilagajal in posodabljal s potrebami družbe. Vsako obdobje je bilo zahtevno in je prinašalo drugačne izzive. Naša šola je bila vsem izzivom kos, saj so vsi zaposleni svoje delo opravljali odgovorno. Omenil je, kako pomembno je konstruktivno sodelovanje s starši in se jim za to ob tej priložnosti tudi zahvalil. Zahvalil se je tudi ustanoviteljici Občini Vodice za veliko podporo, s katero uspešno usklajujejo in rešujejo vse potrebne stvari. Zahvalil se je tudi ministrstvu za vzgojo in izobraževanje, saj šoli zagotavlja glavnino sredstev za izvedbo programa. V svojem nagovoru je dodal, da so pomemben pečat skozi zgodovino šole pustili vsi nekdanji sodelavci, saj so vanjo vložili večino svojega ustvarjalnega duha. Zgodovina šestega desetletja šole pa je zapisana in ovekovečena v Ravnatelj Jure Grilc, direktorja Direktorata za predšolsko vzgojo in osnovno šolstvo g. Rado Kostrevc, župan Aco Franc Šuštar e-zborniku, ki je s pomočjo sodelavcev nastajal zadnje mesece, zato gre zahvala tudi njim, ki so v zbornik vložili ogromno truda. Zahvalil se je tudi vsem, ki na kakršenkoli način podpirajo delovanje šole. Zaključil je z besedami »pozitivna naravnanost, strokovnost, razumevanje in usmerjenost v skupne cilje naj tvorijo trdne mostove, da bomo še naprej uspešno izvajali naše poslanstvo«. Župan Aco Franc Šuštar je v nagovoru pozdravil vse prisotne in goste. Ozrl se je nazaj skozi zgodovino, spomine na preteklost. Dodal je, da danes ni le dan za slavje preteklosti, ampak tudi priložnost za razmislek o prihodnosti. Kot je povedal, je prepričan, da bo naša šola še naprej gradila mostove v neskončnosti znanj, poudaril je, da se bodo vsi potrudili, da bodo pogoji za učenje, druženje vsako leto le še boljši. Podal je še nekaj načrtov za prihodnost, kot je na primer gradnja večnamenske športne dvorane, kar bo posledično nudilo možnost urediti sedanjo telovadnico v potrebne druge prostore. V načrtu je tudi rekonstrukcija podružnične šole v Utiku. Za konec je česti- tal vsem zaposlenim v šoli za dobro dole in odlično sodelovanje. Gospod Rado Kostrevc iz direktorata za predšolsko vzgojo in osnovno šolstvo je pozdravil navzoče, opravičil ministra dr. Darja Felda. Pohvalil je čudovit moto prireditve. Današnji učitelji so namreč pomemben most med tistimi, ki so v preteklih desetletjih, stoletjih gradili ta prostor in tudi osnovno šolo in izobraževanje v našem okolju. Zato tudi današnji učitelji prevzemajo njihovo vlogo in postavljajo log do prihodnosti. Most je pomembna beseda, saj skriva veliko globine tudi v medsebojnih odnosih, odnos, ki ga učitelj vzpostavi v procesu vzgoje in izobraževanja z učencem je najbolj pomemben. Mimo vseh učbenikov, zvezkov, knjig. Odnos je temelj dela z učencem. Če tega odnosa ni, se tudi znanje »ne prime«, ker se znanje prijemlje skozi čustva, skozi notranji svet. Pohvalil je delo in uspehe šole, povedal, da je čutiti povezanost tako z učenci, učitelji, starši in lokalno skupnostjo. V imenu ministrstva za šolstvo in izobraževanje je čestital za vse dosežke v teh desetletij in zaželel, naj jih optimizem in pe- 13 Osrednji članek 14 številka 1, januar 2024 dagoški zanos ohranjata na poti, ki so si jo začrtali skozi vizijo. Čudovita je, saj povezuje ljudi, odnose in znanje. Ob prihajajočih praznikih je zaželel, da nam ne zmanjka časa za tiste, ki jih imamo najraje. Učencem pa je zaželel, da razumejo šolo kot priložnost, da se naučijo življenja v skupnosti, veliko dosežkov in veliko veselja ob tem, kar bodo postali v novem letu, starejši, zrelejši in veliko več izkušenj. Čestital je tudi vsem zaposlenim, vodstvu šole, lokalni skupnosti in zaželel, da se uresničijo vsi zastavljeni cilji. Nadaljevanje slavnostne prireditve je napovedal zvok velikega gonga, na katerega je šestkrat udaril učenec, kar je pomenilo šest desetletij šole. Po odmevu gonga je sledila pesem šolske himne, ki se je razlegala čez ves prostor. Osmošolec Benjamin Jarc, devetošolka Lili Perko, šestošolka Brina Primožič in Val Kučan so nas s pomočjo grafoskopa in fotografij popeljala skozi zgodovino. Občutek tega starega pripomočka grafoskopa je ogrel srce in prijetne spomine na šolske dni, ko še ni bilo računalnikov in modernih aplikacij. Sledili so pesem, recitali in glasba. Od Roling Stonsov, Šuštarskega mostu, slovenskih, tujih popevk. Na prireditvi sta se znašla tudi teta Pehta in Kekec. Kot so dejali mladi voditelji »Današnja beseda je jutrišnji most«, zato so v goste povabili mešani pevski zbor Biser in folkloro, Ropotavčke, tako so se združile in združevale generacije in ustvarjale mostove. Prireditev je bila čudovita. Tako lepa in prijetna z vsemi prefinjenimi detajli, da si imel kot obiskovalec občutek, da smo nekje v glavnem mestu na pompozni prireditvi, razlika je bila le ta, da so se v naši osnovni šoli čutile preprostost, iskrenost in resničnost vsega izrečenega in videnega. Čestitke in ponosno naprej v sedmo desetletje! Ravnatelj Jure Grilc ob 60-letnici šole Ravnatelj naše hiše učenosti ste deseto leto, pred to funkcijo pa ste bili in ste še učitelj, kako bi na kratko povzeli vse spremembe v tem desetletju? Funkcijo ravnatelja OŠ Vodice sem nastopil 1. februarja 2013, kar pomeni, da se počasi končuje že enajsto leto vodenja šole. Na OŠ Vodice sem začel poučevati 11. septembra 2006. V šolskem letu 2006/07 sem poučeval matematiko in fiziko, šolsko leto kasneje pa sem prevzel še razredništvo. Poučujem pa tudi sedaj, ko opravljam funkcijo ravnatelja, saj mi je delo z najstniki v veliko veselje. Učim le eno heterogeno učno skupino matematike, saj sem kot ravnatelj lahko tedensko pedagoško aktiven zgolj pet ur. Oddelku učencev, ki jih poučujem, sem tudi sorazrednik. Skupino prevzamem v začetku 8. razreda in učence pripeljem do zaključka osnovnošolskega izobraževanja. Za osmošolce vse od šolskega leta 2007/08 organiziram in vodim naravoslovno-športni tabor, ki je prva tri leta potekal v Marindolu, sedaj pa že vrsto let v Radencih ob Kolpi. Za devetošolce pa organiziram tudi dneve dejavnosti z naravoslovnega, športnega ali tehniškega področja. V zadnjem desetletju je bila OŠ Vodice energetsko sanirana in je tako zasijala v enotni zunanji podobi. Na severni strani šole ter med šolo in vrtcem smo dobili nova parkirišča, leto po dograditvi vrtca pa smo dočakali prenovo velikega šolskega športnega igrišča. Ker so generacije učencev vedno številnejše, smo na PŠ Utik v dodatno učilnico spremenili prostore nekdanje trgovine in tako vsaj malo razbremenili centralno šolo, ki poka po šivih. Kaj se je najbolj spremenilo, učni program, učenci ali učitelji? GONG V šestem desetletju obstoja OŠ Vodice je bila zagotovo največja sprememba v učnem programu uvedba neobveznih izbirnih predmetov, ki so del razširjenega programa šole, v katerega se učenci vključujejo prostovoljno. Šola učencem 1. razreda tedensko nudi dve pedagoški uri angleščine, kot prvega tujega jezika. Za učence drugega triletja ponudimo pouk naslednjih neobveznih izbirnih predmetov: drugi tuji jezik nemščina, umetnost, Osrednji članek številka 1, januar 2024 Voditelji Lili Perko, Val Kučan, Brina Primožič, Benjamin Jarc Narodne noše računalništvo, šport in tehnika. Za učence zadnjega triletja smo nekaj šolskih let izvajali pouk dveh drugih tujih jezikov (nemščina, francoščina), a učenci zaradi preobremenjenosti tega niso množično obiskovali, zato neobveznih izbirnih predmetov v zadnjem triletju ne izvajamo več. Učenci, ki se želijo učiti tujih jezikov, se vključijo v redne izbirne predmete. Kar se tiče učencev, so generacije iz leta v leto številnejše. Rekordno je bilo šolsko leto 2022/23, saj smo ga začeli s 567 učenci, ki so bili razporejeni v 27 oddelkov. Letošnje šolsko leto smo začeli s 26 oddelki, v katerih je 558 učencev. Omeniti je treba, a to je značilno za vse slovenske šole, da se velik del učencev uči kampanjsko, da se učijo zgolj za ocene. Učencem nekaj pomenita le oceni prav dobro in odlično, pridobljeno znanje pa je v drugem planu. Na vzgojnem področju v zadnjem desetletju ni opaziti večjih sprememb. Smo šola, ki se dosledno drži pravil šolskega reda in večje odklone od predpisanih pravil tudi sankcioniramo. Zagotovo pa v tem ni nič slabega, saj se mladi učijo na napakah in prestopkov v nadaljnjem življenju velika večina ne ponovi. Med učitelji in tehnično-administrativnimi delavci je v zadnjem desetletju prišlo do številnih sprememb, saj so se številni upokojili. Kljub velikemu pomanjkanju pedagoških delavcev, na naši šoli nimamo kadrovskih težav, saj se na objavljene razpise prijavi zadostno število kandidatov. Še zlasti, če gre za zaposlitev za nedoločen čas. Nekdanji sodelavci so v OŠ Vodice vložili večino svojega ustvarjalnega duha. Njihova ustvarjalnost se je nalezljivo prenašala na prihajajoče generacije učiteljev in drugih zaposlenih. Za vse, ki smo zaposleni oziroma so bili zaposleni v vodiškem hramu učenosti, velja, da se tru- dimo, da bi naši učenci dosegli čim boljše rezultate in bi ne bili prikrajšani za čare otroštva. Menim, da smo šola, ki se lahko ponosno ozira na uspehe številnih generacij učencev. Šola se lahko mirno pohvali skozi čas vseh 60 let nazaj, kakšen pa je pogled v prihodnost? Res je, učenci OŠ Vodice so v šestdesetih letih, ob podpori učiteljev mentorjev, na raznoraznih področjih dosegali izjemne rezultate, na kar smo vsi zelo ponosni. Trudili se bomo, da bodo tudi v prihodnje rezultati na tekmovanjih iz znanja najrazličnejših predmetov in športa, na revijah pevskih zborov, na likovnih natečajih, na nacionalnem preverjanju znanja na podobni ravni, kot smo jih bili vajeni do sedaj. Našim učencem bomo pripravljali zanimive dneve dejavnosti, šole v naravi in tabore. Trudili se bomo, da bo pestra tudi ponudba interesnih dejavnosti. Želimo si, da bi bila šola tudi v prihodnje deležna visoke podpore s strani ustanovitelja, Občine Vodice. Največja želja učencev in vseh zaposlenih pa je, da bi v sedmem desetletju šola dobila sodobno športno dvorano, telovadnico pa bi spremenili v nekaj učilnic in kabinetov. Tako bi rešili prostorsko stisko šole za nekaj desetletij. Ker je v procesu vzgojno-izobraževalnega dela zelo koristno konstruktivno sodelovanje s starši, si tudi v prihodnje želimo uspešnega sodelovanja, saj le-to pozitivno vpliva na dosežke učencev. Razvoj OŠ Vodice in šolstva na splošno se bo nadaljeval, saj se le-to zna odzivati na trenutne potrebe. Spremembe v šolstvu so že zdavnaj postale stalnica, ne bo pa se spremenilo osnovno poslanstvo šole – to je priprava mladega človeka na nadaljnje življenje. 15 Društveni utrip 16 številka 1, januar 2024 Miklavž je tudi letos v Vodicah obiskal pridne otroke ANŽE KOVAČIČ Že devetič po vrsti smo člani Prosvetnega društva Vodice, skupaj z Občino Vodice, organizirali prihod svetega Miklavža in na najlepši možen način začeli čarobni mesec december. Prvo decembrsko nedeljo je vodiške otroke Pod lipami s svojim spremstvom obiskal Miklavž. Letos jih je obiskal že malo prej kot po navadi, vendar z razlogom, saj so bili otroci to leto tako pridni, da je začel svoje delo opravljati že v prvih dneh decembra. Po uvodnem pozdravu voditelja in predstavi Pravljične frtine z naslovom Jelkina tržnica je napetost narasla. Otroci so z glasnim kričanjem in klicanjem Miklavža najprej priklicali tiste, ki se jih najmanj veselijo, hudobe. Prvi izmed Miklavževih pomočnikov so z glasnim rjovenjem in žvrkotanjem z verigami najmlajšim pognali strah v kosti, ti pa so se spretno skrili in se kot klopi prijeli svojih staršev. Kmalu zatem pa je sledil težko pričakovani prihod. Prišel je sveti Miklavž s svojim spremstvom, angeli. Ob prebijanju skozi gručo radovednih otrok so angeli delili bonbone in mandarine, Miklavž pa je otrokom po začetnem strahu končno spet narisal nasmehe na obraze. Ob prihodu na oder je vse prijazno nagovoril in otroke povprašal po vedenju v preteklem letu. Povedal je, da ima v zlati knjigi zapisane najbolj pridne otroke in teh v naši občini res ni malo. Sledil je še najbolj pričakovan del – razdeljevanje daril. Miklavž je ob pomoči angelov in hudob med otroke razdelil skromna darila, ki so se jih otroci zelo razveselili. Za konec naj se še zahvalim Občini Vodice in Štacunci pr'Mimi, ki vsa- ko leto poskrbita za obdaritev naših najmlajših in vsem vpletenim deležnikom, ki so pripomogli, da je bila prireditev uspešno izpeljana. Društveni utrip številka 1, januar 2024 Vodiška godba napolnila Festivalno dvorano FILIP PIRC LENART JAGODIC Zadnjo soboto pred božičem, na predvečer svetega večera in ob vstopu v 102. leto delovanja smo godbeniki Godbe Vodice že tradicionalno priredili slavnostni božično-novoletni koncert v napolnjeni Festivalni dvorani našega glavnega mesta. Tako kot preteklo slavnostno leto smo koncert izvedli zunaj meja naše občine, v izvrstno akustični ljubljanski Festivalni dvorani. Zunanje temperature in kislo jesensko vreme prav zares niso dajali občutka predprazničnih dni in iztekajočega se koledarskega leta, zato smo se godbeniki toliko bolj potrudili, da smo ta občutek prinesli med poslušalce in jih zazibali v ta čarobni čas. Uvodni takti so, tako kot se za mogočne fanfare z naslovom Summon of the heroes (prev. Priklicati heroje) spodobi, napovedale zanimiv, igriv in preprosto čaroben večer. Večer je tako kot lansko leto v Cankarjevem domu povezovala voditeljica Bernarda Žarn, ki je s preprosto izbiro besed in z iskrico v očeh med gledalce ponesla občutek domačnosti ter jih popeljala od skladbe do skladbe. Najlepše je uradni del koncerta začeti s koračnico z vokalnim dodatkom o domači vasi in hkrati godbeno himno, katere besedilo je napisal Ivan Sivec. Vodiška koračnica je z udarnimi instrumentalnimi in vokalnimi ritmi odmevala in vzbudila pozornost vsakogar v dvorani. Sledil je prvi slavnostni trenutek večera. Podžupan občine Vodice Žiga Janežič je po kratkem pozdravu vsem navzočim, dirigentu Igorju Dajčmanu izročil plaketo Občine Vodice za že 28 let neprekinjenega sodelovanja, ustvarjanja in razvoja vodiške godbe. Godbeniki se mu ob tej priložnosti še enkrat zahvaljujemo za strokovnost, vztrajnost, posluh in vso podporo ter si želimo, da bo trdno sodelovanje trajalo še dolgo. Pojdimo nazaj h glasbi, That crazy charleston je bila skladba dinamičnih in navihanih taktov, ki je zagotovo poskrbela, da so koga v dvorani zasrbele pete. Dobro znana istoimenska plesna zvrst, za katero so znani hitri plesni koraki in obrati, je svoj razcvet doživela v dvajsetih letih prejšnjega stoletja, torej v letih, ko se je ponovno rodila tudi vodiška godba. Zaključek 17 Društveni utrip 18 številka 1, januar 2024 prvega dela koncerta z Glenn Miller medley nas je ponesel čez lužo, v dobro poznane ameriške tone in Birdland. Avtorjev namen skladbe je bil poklon istoimenskemu nočnemu klubu v New Yorku in je zanjo prejel tudi nagrado grammy. Drugi del večera se je začel s še enim slavnostnim trenutkom, ko je podžupan Občine Vodice izročil plaketo dolgoletnemu predsedniku društva Borisu Kublju za 30 let vestnega, predanega, predvsem pa s srcem opravljenega predsedovanja vodiški godbi. Glasbeno nadaljevanje je postreglo z navihano »coklarsko« vižo, Clog-shoe dance, katere solo sta na trobenti odigrala Simon Jeraj in Tit Hodžar. Sledil je akterski solo nastop, kjer je v vlogi strojepiske, godbenica Lucija Gyergyek ob spremljavi orkestra na skladbo The typewritter, v ritmih pritiskala in pisala na star pisalni stroj. Dobro poznani kubanski Mambo no. 5 je s ploskanjem in glasnim »hoi!« dodobra razgrel dvorano, s hitrim ritmom pa je postregel tudi Glenn beats the battle of Jericho, katere skladatelja je navdihnila svetopisemska zgodba o bitki pri Jerihu, zgodba o begu pred suženjstvom. Za zaključek uradnega dela programa je klarinetistka Simona Ahčin v kolesarskem dresu ob ritmih in spremljavi orkestra na skladbo The happy cyclist poganjala pedala starega kolesa in veselo cingljala ter pozdravljala zbrano občinstvo. Kdor ni bil prvič na novoletnem koncertu vodiške godbe, dobro ve, da s tem glasbeni večer še ni končan. Sledila sta obvezna dodatka. Radetzky marsch nas v mislih popelje na novega leta dan, ko ga tradicionalno vsako leto, kot zadnjega igrajo dunajski filharmoniki. Nežna, v pridušeni in čarobni svetlobi izvedena Sveta noč pa je v nas vzbudila toplino in pričakovanje svetega večera. Koračnica Tratata, zdaj igra naša muzika in vsem dobro znani Slovenci pa sta poskrbeli za instrumentalno-vokalni dokončen konec te slavnostne prireditve. Pred sklepno mislijo naj se v imenu celotnega društva in osebno zahvalim vodstvu društva in vodji projekta za odlično izpeljan in izveden dogodek. Zahvala pa gre tudi vsem članom Godbe Vodice za veliko danih prostovoljnih ur, da smo na koncu lahko pokazali, zakaj nas ob številnih večerih ni bilo doma v objemu svojih najdražjih. Na tem mestu gre zahvala tudi donatorjem in sponzorjem, ki nas s finančno pomočjo podpirajo tako pri izvedbi koncerta kot pri celotnem delu na področju ljubiteljske kulture. Seveda pa niso sponzorji edini, pomagate nam tudi Vi, s svojo podporo, poslušanjem in pozitivno energijo. Vse našteto in vse, kar spada zraven, je tisto, kar nas pelje naprej do novih uspehov in druženj. Hvala! V imenu celotne Godbe Vodice vam želim zdravo, uspešno, mirno in zadovoljno leto 2024 ter da bi dosegli cilje, ki ste si jih zastavili na osebni ali društveni ravni. Društveni utrip številka 1, januar 2024 Prednovoletno druženje pod lipami 2023 DAVOR ŽEBOVEC V soboto, 16. decembra 2023, smo se na Trgu pod lipami, tako kot že kar nekaj let spet srečali na Prednovoletnem druženju pod lipami v organizaciji Društva PDV. Tako kot prejšnja leta smo tudi letos skupaj okrasili božično drevo in poskrbeli za zares prijeten ambient s praznično okrasitvijo. Kot imamo že v navadi, smo organizirali tudi obe nagradni igri. Tako tisto za najmlajše z ugibanjem števila bombonov v kozarcu kot tudi nagradno igro ugibanja teže odlične domače potice, za katero se še enkrat lepo zahvaljujemo gospe Vidi Kimovec. Lahko pa rečemo, da je bil letošnji dogodek zares poseben, saj smo obeležili tudi 10. obletnico od naše prve izvedbe prav takega dogodka. Zato smo se letos odločili in ponudbo na našem dogodku nekoliko popestrili in razširili. Tako se letos nismo družili le ob dobri pijači, pač pa smo se lahko okrepčali tudi z domačo kulinariko, kot so klobase, hot dogi in enolončnica. S palačinkami pa smo zadostili tudi potrebe sladkosnedov. Za glasbeno popestritev večera so poskrbeli mladi glasbeniki. Za akustične priredbe nekaterih slovenskih ter tujih uspešnic so poskrbeli Jerca Selak, ter duo Lara Kranjec in Robert Hrašovec. Za piko na i pa smo člani PDV-ja skupaj z Janom Debelićem, ki je varilec piva v eni največjih slovenskih craft pivovarn, zvarili tudi prvo PDV pivo, imenovano Svizec. Zakaj Svizec? Zato ker smo temnemu pivu stila Stout, dodali veliko količino praženih lešnikov, posledično pa je pivo nekoliko spominjalo na lešnikovo čokolado. Ker pa je december mesec veselja in obdarovanja, smo se odločili celoten znesek od prihodkov za naše PDV pivo podariti v dobrodelne namene. Hvala vsem, ki ste se udeležili našega zadnjega dogodka v letu 2023 in delili veselje prazničnega obdobja z nami! Kljub dolgoletni tradiciji in različnim dogodkom pa smo se tokrat soočili z nekoliko nižjo udeležbo, zato nas zanima vaše mnenje. Je bil morda nesrečen termin, morda do vas informacija o dogodku ni prišla, ali pa morda v naši občini želje in potrebe po takšnih dogodkih pač ni? Verjetno se vsi zavedamo, da organizacija in priprava takšnih dogodkov ni ravno enostavna in zahteva kar nekaj prostovoljnega časa. Hkrati pa se društvo PDV sooča tudi s tem, da se naša ekipa počasi, a vztrajno zmanjšuje. Zato bi bili v Društvu PDV veseli novih mladih članov (seveda tudi tistih mladih po srcu), ki nam bodo z idejami in zagonom pomagali pri izvedbi prihodnjih dogodkov. Zainteresirani lahko stopite v stik preko naše Facebook strani https://www.facebook.com/PDVodice ali pa nas kontaktirajte po e-pošti anze.pdv@gmail.com. Pridružite se nam, da bomo skupaj ustvarili še več nepozabnih dogodkov in nadaljevali bogato tradicijo PDV-ja. V novem letu vam vsem skupaj želimo veliko sreče, nepozabnih druženj ter zabavnih trenutkov. Kaj bo novo leto prineslo PDV-ju, pa bomo videli kaj kmalu. 19 Društveni utrip 20 številka 1, januar 2024 Poročilo o delu Župnijske karitas Vodice v letu 2023 ROZALIJA JEGLIČ ARHIV ŽK VODICE Minulo leto so zaznamovale številne naravne nesreče, ki so pomembno vplivale na dobrodelnost in bile velik izziv za vse prostovoljce Karitas. Leto 2023 so zaznamovale obsežne in uničujoče poplave v Sloveniji, Turčijo je prizadel močan, rušilni potres, v Ukrajini se nadaljuje vojna, odpirajo so nova vojna žarišča, posebej hudo je v Gazi. Tek podnebne solidarnosti Aktivnosti ŽK: Pod pokroviteljstvom ŽK Vodice smo imeli marca na Skaručni dobrodelni koncert mladih talentov, ki smo ga združili s praznovanjem materinskega dne. Zbrane prostovoljne denarne prispevke smo nakazali Slovenski karitas za pomoč prizadetim ob potresu v Turčiji. Prostovoljke smo se aktivno vključile v pomoč ob uničujočih poplavah v avgustu. Pomagale smo v zbirnem centu v Komendi, nekatere tudi na terenu pri čiščenju pri posameznih družinah na območju prizadetih sosednjih občin. Prispevali smo tudi denarna sredstva, ki smo jih nakazali Slovenski karitas za pomoč ob poplavah. Organizacija, delo in odgovornosti so porazdeljene med posamezne prostovoljke in prostovoljce. Nekatere prostovoljke so prisotne že od ustanovitve dalje. S sveto mašo se vsako leto spomnimo naših pokojnih sodelavcev in dobrotnikov. V delo je vključenih 25 stalnih prostovoljk. Pri dobavi hrane se v delo vključi še pet sodelavcev, po potrebi tudi več. Prostovoljke se srečujemo enkrat meseč- no ali po potrebi. Opravile smo 2187 ur prostovoljnega dela za organizacijo, neposredno delo z uporabniki, dežurstvo in vzdrževanje prostorov ter opreme. Sodelovanje, udeležbo na sestankih in medsebojno sodelovanje vseh sodelavcev ŽK lahko ocenimo kot zelo dobro. Na karitasovo nedeljo smo prostovoljke sodelovale pri vseh svetih mašah, na vseh podružnicah in v župnijski cerkvi, ki je posvečena sveti Marjeti Antiohijski. Na ta način smo pokazale pomen naše skupine širši skupnosti. Vse pomembne dogodke skozi celotno leto objavljamo v občinskem glasilu Kopitarjev glas, tedniku Družina in glasilu Slovenske karitas, Žarek dobrote. Z različnimi objavami smo prisotne tudi na FB-Župnijska karitas Vodice. V program pomoči je vključenih 29 družin, 10 posameznikov, 17 odraslih in otrok s posebnimi potrebami, 28 osnovnošolcev in dijakov ter 10 starejših, bolnih ali invalidnih oseb. Sodelavci Karitas si prizadevamo za sočuten odnos do vseh ljudi, še posebej do tistih, ki so v stiski in pogosto odri- njeni na rob družbe. Podpiramo pravično razdelitev dobrin in enake možnosti za vse. Najvažnejše ob tem je ohranjanje človeškega dostojanstva. Identitete prejemnikov pomoči ne razkrivamo. K temu nas zavezujejo naša etična načela. Upoštevamo Zakon o varstvu osebnih podatkov, ki določa pravice, obveznosti, načela in ukrepe, s katerimi se preprečuje neustavne, nezakonite in neupravičene posege v zasebnost. Kriteriji pomoči so določeni na ravni Škofijske karitas in so usklajeni z Ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Pomemben del našega dela je informiranje, svetovanje in pogovor z osebami, ki potrebujejo našo pomoč. Organizirano imamo dežurstvo po razporedu vsak prvi četrtek v mesecu med 16. in 18. uro v zimskem času in med 17. in 19. uro v poletnem času v pastoralnem domu. Pomagamo pri plačilu položnic in nakupu kurjave. Ob težkih trenutkih v življenju pomagamo tudi z denarno pomočjo. Hrano iz Evropske skupnosti delimo enkrat mesečno, prejemnikov hrane je 67 oseb. Leta 2023 Društveni utrip številka 1, januar 2024 smo jo razdelili 1972,20 kilograma. Razdelili smo tudi 609 kilogramov podarjene hrane. Razdelili smo tudi 1102 kilogramov hrane, ki smo jo kupili. V jesenski nabirki za potrebe Karitas so posamezniki darovali 740 kilogramov različnih poljskih pridelkov. Zbrali in razdelili smo 72 kosov različnih šolskih potrebščin, pripomočkov za osebno nego in 25 različnih igrač. Dobili smo 400 zvezkov iz projekta Pokloni zvezek. Velik delež darov je bil zbran v okviru različnih projektov v Vrtcu Škratek Svit Vodice in Osnovni šoli Vodice. Hrano in priboljške darujejo tudi kupci trgovin na Skaručni in v Vodicah. Hrano z daljšim rokom uporabe zbiramo skozi vse leto. V času Miklavževanja so bili naše pozornosti veseli otroci in odrasli s posebnimi potrebami. Organizirali smo Binkoštno srečanje za starejše in bolne. S sveto mašo smo se Bogu zahvalili za vse prejete darove in prosili, da nas njegova dobrota spremlja še naprej. Po maši smo v pastoralnem domu pripravili srečanje in pogostitev z veliko prijetnega klepeta in obujanja spominov. Starejše smo obiskali na njihovih domovih za veliko noč in božič. Z obiskom naznanimo prihajajoče praznike in polepšamo praznične dni. Največ kar lahko storimo za naše starejše, je čas, ki jim ga namenimo, prijazen pozdrav, iskren pogled, stisk roke in prijateljski pogovor, priložnostno darilo izraža le pozornost. Z velikim veseljem obiskujemo tudi naše starejše občane, ki jesen življenja preživljajo v domovih za starejše. Radi nas sprejmejo, saj jim naš obisk pomeni stik z njihovim domačim okoljem in radi se zanimajo za novosti. Osnovna šola Vodice je lani praznovala 60 let. Praznovanje je bilo povezano z različ- nimi delavnicami v okviru društev. Prostovoljke ŽK Vodice smo skupaj z osnovnošolci obiskale nekatere naše starejše občane v predbožičnem času. Mladim smo na ta način pokazali pomen dobrodelnosti. Zadovoljstvo po končanih obiskih je bilo odlično in vsestransko. Osnovnošolcem in dijakom iz socialno šibkejših družin smo pomagali z denarnimi sredstvi pri nakupu šolskih potrebščin ob začetku šolskega leta. Prostovoljke ŽK Vodice smo sodelovale tudi pri Evropskem srečanju mladih, ki ga že več let pripravlja Taizéjska skupnost kot del Romanja zaupanja na Zemlji in je bilo letos v Ljubljani. Župnija Vodice je bila tudi ena izmed gostiteljic, nekatere naše prostovoljke so bile gostiteljice mladih romarjev iz različnih držav, nekatere so pekle pecivo. Prostovoljke Župnijske karitas Vodice smo se udeležile zaključka projekta Tek podnebne solidarnosti. Prireditev je bila zasnovana s poudarkom na igri, medgeneracijskem druženju in dobrodelnosti. Učenci prve triade Osnovne šole Vodice in podružnične šole Utik so skupaj z učiteljicami skozi celo šolsko leto pridobivali znanje v okviru mednarodnega projekta »V smeri podnebne pravičnosti v državah v razvoju s poudarkom na podsaharski Afriki«. Učenci so v okviru šolskega urnika določen čas namenili teku. Skupaj so pretekli malo manj Prostovoljke, pastoralni dom kot 4000 kilometrov. To je približno toliko, kot bi z avtom prevozili iz Vodic do Maroka, torej prav do Afrike. Cilj projekta je učence ozaveščati o pomenu telesne dejavnosti, zdravega načina življenja in varovanja okolja. Projekt ima tudi humanitarni pomen. V okviru projekta učenci skupaj s starši zbirajo hrano z daljšim rokom uporabe, higienske pripomočke in šolske potrebščine. Podpiramo tudi različne akcije Slovenske karitas, Škofijske karitas in Young Caritas Slovenija (npr.: Pokloni zvezek, Otroci nas potrebujejo, Računalniško izobraževanje, za srce Afrike. ..). Med dobitniki občinskega priznanja je bila lani tudi Župnijska karitas Vodice. V obrazložitvi so zapisali, da plaketo Občine Vodice dobi Župnijska karitas Vodice za več kot 30 let odličnega delovanja na dobrodelnem, socialnem in humanitarnem področju v občini Vodice. Opisali so vsa pomembna področja našega dela. Izpostavili so tudi pomen vsestranskega povezovanja v lokalnem okolju. Izobraževanja v letu 2023: Prostovoljke se izobražujemo in se udeležujemo različnih seminarjev, ki jih pripravlja Slovenska in Škofijska karitas. Lani smo bile prostovoljke v Strunjanu in Stični. Dvodnevnega seminarja pod geslom UPANJE ZA VSE se je udeležilo deset prostovoljk. Udeležile smo se tudi naslednjih iz- 21 Društveni utrip 22 številka 1, januar 2024 obraževanj: Naj tesnoba ne izpodriva veselja, Ljubljana (5 prostovoljk), Smernice dobre higienske prakse, Ljubljana (3 prostovoljke), Začetni tečaj za uporabo informacijskega sistema, Ljubljana (3 prostovoljke), Začetni tečaj iz osnov računalništva, Vodice (5 udeleženk). Zahvala: Sodelavci ŽK se zahvaljujemo vsem ljudem, ki razumejo stisko drugih, zaupajo našemu delu in podpirajo naša prizadevanja, med drugim tudi: Občini Vodice oziroma županu g. Acu Francu Šuštarju za finančna sredstva, vsem dobrotnikom, ki nas s svojimi prispevki podpirajo skozi celo leto, ravnatelju OŠ Vodice g. Juretu Grilcu in zaposlenim, staršem učencev šole ter ravnateljici Vrtca Škratek Svit Vodice gospe Hedviki Rosulnik, staršem otrok in zaposlenim za sodelovanje. Hvala Trgovini Bergant, Matija Bergant, Trgovini Štacunca Pr'Mimi, Mirjana Grgić in vsem kupcem omenjenih trgovin, ki darujejo v košarici za ŽK Vodice, Bilban, d. o. o., za tiskanje binkoštnih vabil ter DU Vodice. Gospodu župniku Francu Mervarju za njegovo delo in duhovno vodstvo. Vse informacije o našem delu najdete tudi na spletni strani Občine Vodice in Župnije Vodice. Na našem elektronskem naslovu karitas.vodice@ gmail.com smo vedno dosegljivi za vse, ki potrebujejo pomoč, nasvet ali se nam želijo pridružiti. Pripravila: Rozalija Jeglič različne pesmi. Zdaj otroške z občuteno spremljavo flavte, violine, klavirja (Špela, Živa in Neža Podgoršek), kitare (Jakob Čuk), potem povsem a capella ženske, moške in nato mogočne skladbe za orgle in mešani zbor. Vezno besedilo je pretanjeno podajala radijska voditeljica Maja Morela, Matice je vodil Rado Čuk, vse drugo pa je usmerjala zborovodkinja in scenaristka koncerta Marija Čuk. Njen blagi pristop je odseval v interpretacijah posameznih skladb in se prelil v duše hvaležnih poslušalcev. Na tak odličen način se je zaključil zelo bogat praznični čas v vodiški župniji, ki ga je poleg številnih polnočnic in božičnih slovesnosti obogatila Božična zgodba z birmanci in župnijskim zborom, odličnim gostiteljstvom taizejskih romarjev in še številnih spremljajočih dogodkov. V imenu organizatorjev koncerta, Ženske vokalne skupine Žametnice, se je Marija Čuk zahvalila vsem sodelujočim, še posebej g. župniku Mervarju. V vsakem od nas je pričakovanje, ki ga imenujemo upanje. (Platon) Zvezde gorijo RADO ČUK PAVLE VEIDER Na praznik Jezusovega krsta (7. 1.), v nedeljo zvečer po sv. Treh kraljih, se je vodiška cerkev napolnila s poslušalci, ki jim božične pesmi obogatijo, polepšajo, poglobijo in razvedrijo tudi oblačne in deževne dni. V uvodu v koncert je bilo rečeno, da zvezde gorijo, žarijo, svetijo in celo grejejo, kljub slabemu vremenu. Da je vsak od nas zvezda. Ogreli so nas Otroški glaski, Žametnice in Matici. Med Sveto nočjo se je k jaslicam približala mlada družina, ki jo je prevzela skrivnost božične noči. Jo povabila k občudovanju in zahvaljevanju. Dojenčica, ki sta jo starša nosila v naročju, je bila simbol Božje skrbi za človeka, ki je poln skrbi, dvomov, nemira in preizkušenj. Množica božičnih pesmi (19), ki so napolnile svetišče, pa je odgovarjala božajoče, pomirjevalno, tolažilno, radostno in upanja polno. Kot čudež miline in preprostosti. Kot pravi božič. Med koncertom so se izmenjevale zelo Društveni utrip številka 1, januar 2024 Poročilo o delu DU Bukovica – Šinkov Turn 2023 DRAGICA SODNIK V letu 2023 smo v Društvu upokojencev Bukovica – Šinkov Turn izpeljali 12 sej, ki so bile vsako prvo sredo v mesecu. Udeležba na sejah je bila vedno odlična. Na prvi seji upravnega odbora v mesecu januarju smo sprejeli naslednje sklepe: • sprejeli in potrdili plan dela za leto 2023 • sprejeli in potrdili finančni plan za leto 2023 • dogovori in sklepi o delu društva do konca leta Tudi letos nam je uspelo, da smo izdali svoj časopis in ga dostavili na dom vsem članom našega društva. Časopis z naslovom NAŠA JESEN marec, številka 26 za leto 2023. 4. 2. 2023 – smo v kulturnem domu Utik organizirali prireditev: Skupaj se imamo fletno. Nastopali smo člani našega društva upokojencev in člani upokojencev iz Komende ter člani društva upokojencev iz Cerkelj. 21. 2. 2023 – smo imeli pustovanje pri Anzelnu. Bilo je zelo prijetno in veselo druženje ob dobri pogostitvi. 18. 3. 2023 – smo imeli občni zbor v kulturnem domu Utik. Posredovano je bilo poročilo o delovanju društva za leto 2022 in program dela za leto 2023. Dan so nam popestrili naši pevci pevske skupine Aronija, druženje pa je potekalo ob dobri kapljici in pogostitvi. Vsa druga poročila so bila opisana v našem časopisu. 25. 3. 2023 – smo kot vsako leto ob materinskem prazniku organizirali izlet na Brezje.. Ogledali smo si tudi muzej priljubljenega Slavka Avsenika in imeli odlično kosilo pri Slavki. 22. 4. 2023 – smo bili pri mlinčkih z upokojenci iz Komende. V mesecu maju pa smo se tam dobili in družili z našimi člani društva. 10. 6. in 11. 6. 2023 – je bil organiziran izlet in ogled bavarskih biserov. Bilo je nepozabno doživetje. 12. 8. 2023 – smo imeli piknik v vasi Selo, pri gasilskem domu PGD Šinkov Turn. Ob lepi glasbi in dobri pogostitvi smo preživeli zelo lep dan. 29. 9. 2023 – smo v sodelovanju z občino Vodice organizirali mednarodni dan starostnikov. Pripravili smo odličen program ter dan zaključili z druženjem in pogostitvijo. 19. 11. 2023 – je bil organiziran izlet. Spoznavali smo lepote naše prelepe Bele krajine. 7. 12. 2023 – smo pripravile članice upravnega odbora paketke za vse člane našega društva Bukovica – Šinkov Turn. Paketke so raznosili naši po- verjeniki po domovih, zaželeli lepe praznike in povabili člane na prednovoletno zabavo, ki je bila 16. 12. 2023 v kulturnem domu Utik. Poleg tega že omenjenega programa se je dogajalo še veliko drugega: Telovadba – od oktobra do maja. Pevska skupina – tedenske vaje, nastopi na vseh naših družabnih srečanjih in prireditvah, obiski in nastopih po domovih starejših. Kolesarji – dvakrat tedensko oziroma odvisno od vremenskih razmer so prevozili naše kraje po dolgem in počez. Balinarji so se družili in tudi tekmovali s člani drugih društev. Sodelovali z Osnovno šolo Utik, varovali smo naše šolarje pred začetkom šolskega leta. Sodelovali v čistilni akciji in z Občino Vodice. Vsaka prireditev ali srečanje članov društva je bilo objavljeno tudi v Kopitarjevem glasu. Srečno in vse dobro v letu 2024! 23 Kulturna dediščina 24 številka 1, januar 2024 Naš pogovorni jezik … (4) CVETO VRBOVŠEK IN DARE BORČNIK CVETO VRBOVŠEK Jezik je naša kulturna dediščina, narečje pa njegovo bogastvo, zato njegovo ohranjevanje ni samo dobrodošlo, do neke mere je celo nujno, da sčasoma ne pride v pozabo. S tokratnim naborom pojmov smo pri črki f, ki je bistveno večji od dosedanjih, ki smo jih že obdelali in ga tu v celoti predstavljamo. Po odzivih bralcev Kopitarjeva glasa ugotavljamo, da je bila odločitev za rubriko Naš pogovorni jezik … pravilna in dobrodošla in kot taka predstavlja izziv in vzpodbudi debate, verjamemo, ob raznih priložnostih povsod po občini. Tu se krešejo mnenja o pretekli uporabi jezika in kaj od tega je še ostalo do dandanes, ter kdo in koliko jih še to narečje uporablja. Zabavno in koristno, smo na dobri poti, da se nekaj od tega ohrani tudi pri nas. F fabrka fajercajh fajfa fajhtn fajhtn1 fajmošter fangl farba farbnblind farouš fasnga fasnga1 fazenbrifar fedr fehtat feltna fentat ferštandkostn fertik f'gerat fič'nk fingrat firklc firnk flajsik flajštr flancat flancat1 flaša tovarna vžigalnik pipa vlažen, moker (zid, soba, hiša) pijan duhovnik zidarsko orodje, zajemalka barva barvna slepota cerkvena stavba, bivališče župnika osnovna košarica živil, izdelkov ležišče za žarnico fazni tester vzmet prosjačit obroč za kolo uničiti, ubiti spomin, glava konec sekirat nekoga kovanec male vrednosti naprstnik četrtinka (kozarec oz. količina pijače) zavesa okreten, spreten obliž posaditi vrtnine govoriti nekaj brez veze, »nakladanje« steklenica fleha flek fleksarca fleten flika flinta floharca foglovš foksnar foršprung, foršprunk fouš fouš1 foušija frajla frajtonar(i)ca frbant frderbat freh frej frgazar friganje fršlus frišn fruštek frzenkat, (pofrzenkat) fržmagat fucanje fuč furman furt na furt furžl fusbal fuš, fušanje fušanje1 FRAJTONARICA površina (ravna) packa, umazanija (na obleki, na tkanini …) orodje za brušnje prijeten, lep (»lušten«), tudi rahlo pijan kos blaga puška steklenička naprsnica golobnjak, lahko tudi manjša sobica v hiši zabaven človek, zabavljač, opaž (leseni) narobe, ni prav biti nekomu fouš = biti zavisten zavist lepa deklica harmonika (diatonična) blago, tanko platno, povoj za rane pokvariti osoren, biti freh = biti osoren prost vplinjač (v avtu) pečenje, cvrenje, »tenstanje« zadrga svež zajtrk brusit, pobrusit biti užaljen (»povesiti nos«) igra s kovanci, z drobižem konec, zanič »voznik« konjske vprege neprestano povodec za živino nogomet delo na črno neubrano petje FINGRAT IN FAJFA Za konec še lepa misel: Z vsakim dodanim letom je obzorje širše in razgled lepši. Obvestila številka 1, januar 2024 Koledovanje v Zapogah BARBARA PIPAN Koledovanje ali Trikraljevska akcija postaja tradicionalna tudi v podružnici Zapoge, kjer koledniki vsako leto v domove prinašajo veselje, voščila in blagoslov ter tako z dobro voljo povezujejo domačo župnijo in misijonske dežele. Na prvi dan novega leta so tako koledniki iz Zapog s pristnim otroškim pogumom in iskrenimi nasmehi trkali na vrata prebivalcev Zapog, Torovega in Dornic ter zbirali darove, ki bodo pomagali uresničevati boljši jutri otrok in mladine v daljnih krajih, kjer je življenje zaradi revščine in zaostalosti drugačno kot pri nas. Obiskali so tudi duhovnike, ki delujejo v župniji Vodice (na fotografiji z duhovnim pomočnikom v Zapogah, g. Alojzijem Golobom) ter Samostan šolskih sester v Repnjah. Hvaležni za solidarnost z revnejšimi in potrebnimi pomoči, so si prizadevali med nami vzbuditi radodarnost, nesebičnost in povezanost, da bomo lahko, kakor koledniki, tudi mi postali pogumni znanilci vesele novice o Jezusovem rojstvu. Jaslice v Bukovici CVETO VRBOVŠEK Slovenci smo že od nekdaj nagnjeni k tradiciji in slovesnim trenutkom, tako da se okrog božiča veliko pozornosti posveča novoletni jelki in vse več tudi jaslicam. Kakšna naj bo jelka, je stvar okusa in možnosti. Lahko je naravna iz naših logov ali uvožena, lahko pa je tudi umetna, kar je zadnje čase vedno bolj trendovsko in prikladno. Pri jaslicah je situacija precej drugačna, saj njihova tradicija sega tja v leto 1223, ko je preproste jaslice prvič postavil sv. Frančišek v neki jami blizu Rima v srednji Italiji. Postopoma so se razvijale v različne materiale in velikosti. Prilagajali so jih prostoru ali kraju, kjer so jih želeli postaviti, tako da jih danes lahko videvamo na različnih krajih. Predvsem privlačne so na prostem, kjer lahko avtorji posegajo po različnih materialih, slogih in oblikah. Tudi v občini Vodice se lahko pohvalimo z njimi, saj jih že nekaj let s pomočjo sosedov in prijateljev postavlja vsem znani rezbar Franci Kubelj iz Bukovice. Za njegove jaslice lahko rečemo, da so nekaj posebnega. Postavljene so namreč na prostoru, kjer je vrsto let domovala štorklja, kadar slučajno ni bila na poti v Afriko in nazaj. O Kubljevih jaslicah lahko govorimo samo v presežnikih, kajti naravna kulisa, ki jo tvorijo Alpe in Karavanke, naredi prav poseben vtis. Jaslice so v naravni velikosti in s svojo podobo človeških in živalskih likov tvorijo realno sliko domačega kraja. Ko se zmrači in se prižgejo lučke iz jaslic, pa se zasliši tiha glasba, nastopi pravljični trenutek, ki tudi odrasle spodbudi k občudovanju. Vsa leta, odkar stojijo jaslice, se zvečer dva dni pred božičem zberejo sovaščani, prijatelji in drugi, ki se jih ta dogodek dotakne na tak ali drugačen način. Na srečanje že nekaj let prihaja tudi vodiški župnik g. Mervar, ki jaslice tudi blagoslovi. Ker je dogodek skupno delo ustaljene ekipe domačinov in prijateljev, se po koncu blagoslova jaslic vsi navzoči zberejo in prijetno pokramljajo ob kozarčku kuhanega in domačem pecivu. Z velikim veseljem je do svoje prerane smrti dogodek obiskoval in se družil z ljudmi tudi g. Uran, nekdanji ljubljanski nadškof. 25 Obvestila 26 številka 1, januar 2024 Prostovoljci, vabljeni, da se pridružite akciji pomagajmo žabicam čez cesto 2024! Tudi letos se bodo predvidoma nekje sredi ali konec februarja skupaj z drugo naravo prebudile tudi dvoživke. Številne dvoživke, predvsem krastače in rjave žabe, se spomladi odpravijo do bajerjev in drugih stoječih voda, kjer poteka parjenje in odlaganje mresta, nato pa se vrnejo v gozd, kjer preživijo preostali del leta. Na svoji poti do bajerjev dvoživke pogosto prečkajo ceste, kjer jih žal mnogo konča pod kolesi. V Občini Vodice sta trenutno dve območji, kjer pro- stovoljci pomagamo pri prenašanju dvoživk. Ena je pri Šinkovem Turnu v bližini Phliškega bajerja na meji z Občino Mengeš, druga pa pri Povodju pri bajerju na meji z občino Ljubljana (Šmartno). Na obeh lokacijah imamo v času seljenja dvoživk postavljene ograje, kjer se dvoživke zadržijo, da ne gredo na cesto, potrebujemo pa dodatne prostovoljce, ki bi si vzeli kak prost večer za pomoč pri prenašanju žab in krastač z ene strani ceste na drugo. Dvoživke so zelo koristne, saj se prehranjujejo s komarji, golimi polži in drugimi škodljivci ter so pomemben del ekosistemov, s prenašanjem čez cesto pa se jim lahko vsaj delno oddolžimo. Vabimo vas, da se v tem letu pridružite vseslovenski akciji pomagajmo žabicam čez cesto in pomagate pri ohranitvi teh koristnih živali. Več informacij in navodila: lokacija Šinkov Turn: zabice.sinkovturn@gmail.com, tel. 041 261 941 (Polona) lokacija Povodje: zabice.povodje@ gmail.com, tel. 040 377 694 (Tina) V sodelovanju z: • Občina Vodice • Občina Mengeš • Zavod RS za varstvo narave Obvestila številka 1, januar 2024 Nov obratovalni čas v letu 2024 v Knjižnici Vodice in bralni projekt NaBeri minute – beri in zmagaj MARIJANA ABE Seznanjamo vas, da s 1. 1. 2024 stopa v veljavo nov obratovalni čas nekaterih enot v naši knjižnični mreži. Slediti moramo namreč zakonodajnim spremembam (Zakon o evidencah na področju dela in socialne varnosti – zagotavljanje pravice do odmora tistim knjižničnim delavcem, ki delajo v enoti sami, sprememba Uredbe o osnovnih storitvah knjižnic – zagotavljanje minimalne odprtosti enot v manjših krajih). Obenem smo s spremembami sledili statističnim podatkom o obiskanosti vsake posamezne enote preko dneva in spremembe izvedli tako, da še naprej ohranjamo skupno letno odprtost naših enot na enaki ravni kakor prejšnja leta ter poskrbeli za usklajenost delovanja knjižnic v celotni mreži glede na njihovo velikost (manjše krajevne knjižnice, večje krajevne knjižnice, knjižnice mestnih območij). Upamo in si želimo, da vam spremembe ne bodo bistveno vplivale na obiskovanje naših enot in vas seveda vljudno prosimo za razumevanje. Za podrobnejše informacije ali pojasnila se lahko kadarkoli obrnete na info@mklj.si. NaBeri minute - BERI IN ZMAGAJ Zberimo čim več bralnih minut! V obrazec vnesite čas, ki ga namenjate branju knjig. Dnevno lahko oddate do 360 minut. Branje je že samo po sebi zmaga, a za dodatno spodbudo bomo med vami mesečno izžrebali nagrajence, ki boste prejeli nagrade. Sodelujete lahko vsi, tudi če niste naši člani. Da pa ne bomo šteli le minut, nam zaupajte še, kaj trenutno berete. Predlagajte svojo najljubšo knjigo, tisto z največ glasovi bomo razglasili za knjigo meseca. Vsak mesec zbiramo minute in z branjem si lahko ''priberete'' tudi nagrade. Kakšne? To pa poglejte na naši spletni strani : https://www.mklj.si/naberi-minute/. Vsak se lahko včlani v knjižnico, prinesti osebni dokument ter urbano (naša izkaznica za izposojo) in do 18. leta je brezplačni vpis. Lepo vabljeni k vpisu in možnosti izposoje gradiva za tri tedne! Če še nisi polnoleten, pride v knjižnico s staršem (ne pozabite osebnega dokumenta, tudi vi starši) in vas bomo vpisali ter isti dan si boste lahko izposodili gradivo (slikanice, risanke, pravljice in zgodbice). Najmlajši vabljeni na ure pravljic, v sredo ob 18. uri, v Knjižnico Vodice, od 4. leta dalje. Če ste včlanjeni v Mestno knjižnico Ljubljana, si lahko izposojate gradivo v vseh naši enota, tudi v knjižnici Vodice. 27 Obvestila 28 številka 1, januar 2024 V 58. letu starosti nas je prekmalu zapustil naš dragi mož, ati, dedi, brat in stric Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti. Sedla bo na rožna tla in jokala, ker te več ni. ZAHVALA Če kdaj, v tej oddaljenosti zdaj sva si edina: Bliže, kot sva mislila, bila je najina - bližina. Saj tako prazna kar naenkrat je praznina in od tihote tišja je – tišina. .. V 76. letu nas je nenadoma zapustil naš prečudoviti in predragi očka, ata, mož, tast in stric TOMAŽ JERAJ iz Vodic Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, tolažilne besede, MIRO PETERLIN iz Vodic Najlepša hvala Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, besede tolažbe, sveče, cvetje in darovane svete maše. Posebna zahvala gre vnučku Niku in zetu Andreju za prečudovito zaigrano melodijo ob slovesu, zahvala pevcem, trobentaču Titu, Godbi Vodice, ter presunljiv poslovilni govor prijatelja Zdravka Valentina Inzka ter gospodu župniku Francu Mervarju za lepo opravljen pogrebni obred. Iskrena zahvala tudi Prostovoljnemu gasilskemu društvu Vodice, Društvu upokojencev Vodice, Pogrebni službi Pogrebnik za celotno organizacijo pogreba ter škofu Antonu Jamniku za molitev ob smrti v cerkvi Marije Pomagaj na Brezjah. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Karmen Jeraj Vsi njegovi darovane maše in sveče. Zahvaljujemo se gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pogrebni službi, sosedu Tomažu za cvetje, pevcem, nosačem ter Mirku Novaku za lep nagovor ob slovesu. Hvala tudi vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi DRUŠTVO UPOKOJENCEV Bukovica – Šinkov Turn vabi na kulturno prireditev SKUPAJ SE IMAMO FLETNO v soboto, 3. 2. 2024, ob 15. uri v Kulturnem domu Utik Sodelujejo: učenci podružnične šole Utik Ob neprecenljivem spoznanju, kakšna uteha so v težkih trenutkih sorodniki, sosedje, prijatelji, na tem mestu še iskrena ZAHVALA vsem preostalim, ki ste VINKU JAGODICU, po domače Pekovemu Vinotu, ob sklenitvi življenjske poti množično izkazali spoštovanje. Osebna zahvala tudi vsem, ki ste se poldrugo leto trudili lajšati mu življenje, ko je to zanj postalo pretežko; dr. Grujičiću in patronažnemu osebju za strokovno pomoč in oskrbo na domu ter dr. Fležarju za pnevmološko obravnavo, do zadnjega pospremljeno z velikim optimizmom. S slednjim – le da on že v stremljenju na tam onkraj – je tudi nas zbrane skozi pogrebni obred nagovoril domači župnik Franc Mervar ob pomoči semiškega Luke Zidanška. Brez pevcev, trobentača Tita pa vodiške godbe ter lovske družine Vodice slovesa ne bi doživeli tako, kot smo ga. Prav tako ne brez smelih, a Vinku še kako lastnih misli izpod peresa Justi in Gregorja. Pristojni službi Pogrebnik in cvetličarni Omers hvala za operativne in dekorativne storitve, gostilni Anzel za popogrebno pogostitev, enako Urši in Jerneji za pomoč v vežicah. Vsi njegovi MALI OGLASI Podarim, iščem, prodam, menjam … DU Komenda, DU Cerklje, DU Bukovica – Šinkov Turn Prostovoljni prispevki dobrodošli! TUKAJ SE LAHKO NAHAJA VAŠ OGLAS. Obvestila 29 številka 1, januar 2024 »Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši.« V 84. letu nas je zapustila mama, babica, Z boleznijo si se pogumno bojeval, na koncu tiho si zaspal, a v srcih naših vedno boš ostal. Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. ZAHVALA prababica, tašča, sestra in teta V 71. letu starosti nas je zapustil naš dragi V 80. letu nas je zapustil dragi mož, oče, brat in stric stari oče in tast ANČKA ZORMAN Jurjeva mama s Skaručne Iskrena hvala vsem sosedom, prijateljem, Iz Vesce sosedom, prijateljem ter sodelavkam in besede, za darovano cvetje in sveče sodelavcem za izrečena sožalja, podarjene patronažni službi, zdravnici dr. Larisi sosedom in znancem za izrečena sožalja, sveče in darovane svete maše. sveče, cvetje in darove za svete maše. Lepa hvala tudi gospodu župniku Francu Posebej se zahvaljujemo tudi patronažni Mervarju za lep obred. službi Vodice, g. župniku Francu Mervarju Lovišček, župnikoma gospodu Francu za pogrebni obred, PGD Šinkov Turn Mervarju in gospodu Petru Slevcu. Hvala za poslovilne besede, pogrebni službi vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji Pogrebnik Dvorje in pevcem. poti. Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem za izrečena sožalja, spodbudne ter svete maše. Zahvaljujemo se tudi SLAVKO TRAMPUŽ ANTON SRŠEN Zahvala tudi pevcem in pogrebni službi. Hvala vsem, ki ste ga spremljali na njegovi Hvala vsem, ki ste dragega Slavkota zadnji poti. pospremili na zadnjo pot. Vsi njegovi Vsi njeni Vsi njegovi • • • • KORAK DO UREJENE NEPREMIČNINE GEODETSKE STORITVE LEGALIZACIJE OBJEKTOV PRIPRAVA POGODB Z VAMI ŽE 7 LET SREČNO 2024 POKLIČITE NAS 031 217 713 www.moj-geodet.si Marjan OCEPEK, s. p. Mengeš Obvestila 30 številka 1, januar 2024 K NJ I Ž N E N OVOSTI Leposlovje za odrasle AGIRRE, Katixa: Matere ne (baskovski roman, detomori, materinstvo, stereotipi, pisateljica, 20.-21.st) PODSTENŠEK, Tomo: Malo drugače (slovenski roman, družina, medgeneracijski odnosi, Slovenija, zakonci, problemi, bratje, konflikti) LAWSON, Mary: V zadnji svetlobi dneva (kanadski roman, družina, Ontario, sestre, pogrešani otroci, sosedje, medosebni odnosi, dediščina, Kanada) FLAUBERT, Gustave: Salambô (francoski zgodovinski roman, Kartagina, zgodovina, Antika) COLEMAN, Lucy: Božična poroka v Cotswoldsu (angleški ljubezenski roman, podeželje, Anglija, božič, praznovanje, poroka) PATTERSON, James: 22 sekund (ameriški kriminalni roman, trgovina z orožjem, trgovina z drogami, policisti, umori, kazenske preiskave, San Francisco) MANN, Klaus: Mefisto : roman o karieri (nemški roman, nacizem, Nemčija, nemško gledališče, gledališki igralci, uspeh) TURK, Žiga: Prazniki : zakaj in čemu (prazniki, Slovenija, Slovenski ljudski prazniki, državni prazniki, krščanski prazniki, praznovanje, zgodovina) Leposlovje za otroke in mladino SCOTT, Jordam: Govorimo kot reka (slikanica, jecljanje, dečki, govorne motnje, očetje in sinovi, reke, samopomoč, tolažba, voda) SUHODOLČAN, Primož: Peter Nos. Kaj bom, ko bom velik? (slikanica, poklici, dečki, domišljija, družina, prijateljstvo, želje) BIEBER, Hartmut: Medo Jaka obišče kmetijo (igroknjiga, kartonka, velike tiskane črke, kmetija, medvedi, domače živali) KONC Lorenzutti, Nataša: Jutri bom siten kot pes (zgodbice, psi, dogodivščine, hišni ljubljenci, odnos do živali) REITMEYER, Andrea: Pingvin Čopko je naš (slikanica, drugačnost, pingvini, pogum, rasna diskriminacija, različnost, sposobnosti) Strokovno gradivo za otroke in mladino Strokovno gradivo za odrasle ŠKODIČ, Dušan: Triglav je naš : začetki organiziranega planinstva in alpinizma v času SPD : [izdano ob 130-letnici ustanovitve Slovenskega planinskega društva] (slovensko planinsko društvo, zgodovina, planinstvo, alpinizem, planinski vzponi, planinske poti, planinske koče, planinske organizacije, planinski pisci, alpinisti) HARAŠTOVÁ, Helena: Hura, imam očala (vid, motnje, očala, motnje vida, oči, pripomočki, knjiga za otroke) SKRIVNI opazovalec oblega gradove (gradovi, srednji vek, zgodovina, knjiga za otroke) Povečana uporaba pirotehnike. Iz osebnega avtomobila odtujen računalnik. Kraja drevesnih sadik. Mladoletniku zasegli prepovedana pirotehnična sredstva. Spletna prevara pri nakupu tovorne prikolice. Delavna nesreča z motorno verižno žago. Vlom v stanovanjsko hišo. Povožena divjad. Družinski spor PROMETNE NESREČE kronika Poročilo za obdobje 7. 12. 2023 – 10. 1. 2024 Vlom v stanovanjsko hišo, preiskava poteka. KRIMINALITETA črna DRUGI DOGODKI Obvestila številka 1, januar 2024 Dogodki v Knjižnici Vodice v mesecu februarju in marcu 2024 Razstava ilustracij – od 10. januar 2024 do 29. februar 2024, v Knjižnici Vodice Marjan Manček : ilustracije iz knjige Ugibanica Na ogled bo v času odprtosti Knjižnice Vodice od 10. januarja do 29. februarja 2024. Razstava ilustracij iz knjige Ambroža Kvartiča Ugibanica. Ugibanica je zbirka 100 ugank za razgibavanje malih sivih celic naših malčkov. Sestavil jih je Ambrož Kvartič, likovno pa obogatil Marjan Manček. Ugibanica je navihana knjiga Ambroža Kvartiča, v kateri je zbranih sto ugank, ki se dotikajo najrazličnejših področij, vsem pa je skupno, da so metrično in zvočno dovršene, kot bi šlo za drobno poezijo. Ene so malo bolj, druge manj zagonetne, toda ilustracije Marjana Mančka so dovolj jasne, da pomagajo tudi malo manj spretnim ugibalcem. Potopisno predavanje v Knjižnici Vodice, v torek, dne 20. februar 2024, ob 18 uri. Matic Jezeršek : Štopanje iz Škofje Loke na drugo stran Atlantika - 1. del. torek, 20. februar 2024, od 18.00 do 19.30, v Knjižnici Vodice. Sredi lanskega oktobra je začel potovanje z enim samim ciljem - prejadrati Atlantik. Štopal je iz Škofje Loke do Španije, na Kanarskih otokih našel kapitana, z njim jadral na Zelenortske otoke in naprej v Brazilijo. Osnovni cilj je bil izpolnjen, a v resnici se je potovanje tam šele začelo. Cilj je bil samo en, natančnih načrtov ni imel in čas ni bil njegov gospodar - vsi pogoji za avanturo so bili izpolnjeni. Želja o jadranju čez Atlantik, ki je mnogo let tlela v njem, se je začela udejanjati peš, nato pa z dvignjenim palcem vse do španske Andaluzije. Na Kanarskih otokih je našel kapitana in mačka, ki sta želela prečkati ocean na skoraj 50-letni jadrnici. Skupaj s še dvema štoparjema so se, po vmesnem obisku Zelenortskih otokov in 28 dneh jadranja, skoraj brez hrane, a z dovolj nabrane deževnice, znašli na drugi celini in edini cilj Jezerškovega potovanja je bil izpolnjen. Potovanje pa se je tam v resnici šele začelo. Na drugem delu predavanja bomo izvedeli, kaj vse je doživel v Južni Ameriki - Braziliji, Francoski Gvajani, Venezueli, Peruju, Ekvadorju in Kolumbiji, v Knjižnici Vodice v torek, dne 19. marca 2024, ob 18. uri. Vstop prost! Lepo vabljeni! Delavnica za odrasle v Knjižnici Vodice, v ponedeljek, dne 19. februar 2024, ob 16. uri. Krema za suho kožo – Ula Hribar Babinski ponedeljek, 19. februar 2024, od 16.00 do 17.30, Knjižnica Vodice. Po dolgi zimi ugotovimo, da je naša koža vse bolj suha. Na delavnici boste spoznali, katera olja uporabiti, da bomo kožo navlažili. Pripravili bomo kremo z za zimo negovalnimi olji in naučili vas bomo tehnike zdravilne samomasaže telesa. Tako bo zadihala vaša koža in vaši notranji organi, ki se bodo osvežili in pripravili na pomlad. Vabljeni! Prijava: prireditev@mklj.si 31 UTRINKI MESECA Foto: Luka Karničnik