PBinDHSKI DHEVHIK LetOČ—^™—GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA 2A TRŽAŠKO OZEMLJE • &tev. 207 (2889) Poit.nlna pihana jSpedizione In abbon. post. 1, gr. TRST, sobota 13. novembra 1954 -^OgggJ^JZJAVAH SABUROVA IN O AMNESTIJI V BIVŠI CONI B Cena 20 lir 'Prejšnja politika ZSSR je vplivala nenormalno BjJflliose meti našima riwema državama” P°ucIctrUVDr»š£iJC# b~la vedlto za izboljšanje odnosov/' je italijanskim . ? ” Netočno pisanje o amnestiji ni v skladu as sklh gosnoria stališčem in stvarnim stanjem - Na beograj- s|Ovanstc0.^,i^ razgovorih se ne bo razpravljalo o mešani jugo-,beograd Janški komisiji, ki jo določa spomenica o soglasju izjavil danpf Draškovič je «ere»ci, da iueo ,tlsk°vni kon-da Pozdravi = 5vanska vla’ Podpredsednikane V”0 izjavo de Saburova n s?v,Je-tske Vladov meri 0 izbollsanju od-ZSSR. med Jugoslavijo m fildo Cucchi v Jugoslaviji Doslej je obiskal Slovenijo in Reko Na obisku ostane do prihodnje nedelje mo V okvirubUrOVa oceniuje-aastalo V oH, rTmb' ki so |oslavije. P ZSSR do Ju-ZSSR. j politika ^livala nJl draškovič. je * i4Va ™no na odno-nasima dvema država- ma. Razumljivo je. da takšna politika in takšni odnosi niso mogli prispevati k stvari miru. Jugoslovanska vlada, je nadaljeval Draškovič. je bila vedno za zboljšanje odnosov«. Na vprašanje nekega novinarja, ali to pomeni, da jugoslovanska vlada soglaša tudi z izjavo Saburova, da so prejšnji odnosi med Jugoslavijo in ZSSR služili samo sovražnikom obeh držav, je Draškovič odgovoril: «Izključna pravica Jugoslavije je. da odloča koga ima za prijatelja in koga za sovražnika. Nikakršne izjave ne morejo vplivati na stališče Jugoslavije«. Draškovič je nadalje v zvezi z odnosi z Avstrijo in z nedavno razpravo v dunajskem parlamentu izjavil, da ni na-stopila nobena sprememba v stališču jugoslovanske vlade do vprašanja avstrijske lastnine v Jugoslaviji. Jugoslovanska vlada je bila vedno pripravljena razpravljati o morebitnih predlogih avstrijske vlade o tem vprašanju v duhu prijateljskih odnosov in dobrega sosedstva. Branko Draškovič je nadalje REKA, 12. — Zastopnik Zveze italijanskih neodvisnih socialistov Aldo Cucchi je prispel danes na Reko iz Slovenije. kjer je obiskal več tovarn, kulturno-prosvetnih ustanov. šol itd. Cucchi je prispel pred dnevi v Jugoslavijo na vabilo SZDLJ. Cucchi je na Reki obiskal ladjedelnico «Tretji maj». pristanišče, italijanski licej ter sedež Italijanske unije, kjer je imel tiskovno konferenco. V začetku konference je izjavil, da so izmišljene vse Globoko sem prepričan, da ta- Cucchi izrazil zadovoljstvo nad vesti, češ da je med Jugoslavijo in vzhodnoevropskimi državami bil dosežen sporazum o izmenjavi političnih emi- ^ v — Air ,* l v j«» rt-ou* vi d « 'i i ko pisanje nima nič skupriega ! svojim °bl‘s£om ter izjavili da z aktivnimi napori in uradnim Sa m posebno razveselilo, da - --- -- se je seZnanil z delom in raz- vojem delavskih s’#itov. Cuc- italilanskim stališčem stvarnim stanjem« ttendes-France odpotuje danes jjjtialjši obisk v Kanado in ZDA Uad:tVnU ',bl|u[,,iai° že nadaljnjo podporo, o njihovem vstopu v 0 ^Ižirn • ° ŠO|VOra nb Predsednikovem povratku - Odložena debata *n vohunstva - Opomin Mendes-France« egiptovski vladi crantov. Poudaril je, dč Jugoslavija spoštuje načelo političnega zatočišča in da nikomur ne oporeka pravice spoštovanja tega načela. V zvezi s tem je poudaril, da se je doslej vrnilo iz Bolgarije v Jugoslavijo na lastno prošnjo deset emigrantov in da. je nekaj bolgarskih emigrantov zaprosilo za dovoljenje za povratek V Bolgarijo. «Gre torej, je zaključil Draškovič, za prostovoljno repatriacijo oseb. ki se žele vrniti v svojo domovino. Vse druge vesti so popolnoma I izmišljene«. Draškovič je nadalje deman-j tiral nedavno vest tiJugopres-i sa», da se bodo 15. t. m. začela | v Beogradu pogajanja med ju-j goslovanskimi in italijanskimi RIM, 12. — Zunanji minister uradinmi zastopniki za ustano- Gaetano Martino je danes po-vitev mešane komisije o manj- poldne sprejel jugosiovanske- chi je na koncu rekel, da bodo izboljšani odnosi med Italijo in Predstavnik demokratov ! še kulturno sodelovanje in zato tudi boljše spoznavanje med narodi obeh držav. Cucchi ostane v Jugoslaviji do prihodnje nedelje. Oullesov svetovalec? N.EW VCli-iA, 12. «New York Times« piše. da bj bil državni tajnik Foster Dulles pripravljen imenovati člana demokratične stranke za svojega svetovalca, zato da dokaže. da ameriška zunanja politika ni pod vplivom ene same stranke. II Parizu razgovori d Posarju ■r8n=oske tainik form v Severni Afriki, in ^otndeS^a--noSskle' divani/* stfanke Slede J1- Po ^LSoclallstov v via. Nsednit 6 VOrU z vladnim ‘ljavii ,lko™ le Guy Mollet »otuje’ n,? . Mendes-France, ki Smetiti h' V-Z-DA' ne Jtitvi današnjega dne pro- Sdi teea hndnih poS°jev. FVli-n 0 tem raz" i it 7n°i nl°govem povratek ZDA- «Po povratku f dfeiat p,redsednika iz ZDA Pr\likoI3ueM°Uet- bomo lltiEnio z se znova se' V, z-. nJ'm, bodisi da ,/ prouc‘mo vprašanje na-ia Ude'azbe v vladi ali pa V>taš/nOStaVno razjasnimo »trani nJegov'h odnosov s Hm o, kl Je bila do sedaj ^ n "jeg°vlmi najzvestejši-Pri p°dporniki in ga podprla vseh glasovanjih.« iti upno z Molletom je pri-ttifc a razgovor tud; predsed-1e ,,°cial'stične parlamentar-ie uP'ne Charles Lussy, ki ,Vztr=i stran' izjavil: tudi i 1 smo- in to je bil 1,9 dei^men oašega obiska, c'alistis da čeprav ni so-J« za=na udeležba v vladi rač^? . vendar lah- ?°litikan®’ dokler bo njegova uniji os a na dosedanji Dren vP°ro’ katere ni-ra ., v in kriminalce, medtem ko so ''’ ?re*3v ldepe sovjetske i se ostale v zaporu itosebe de-p bude zlasti glede nemškega, mnkratičnega prepričanja ita-vprasanja iijanske narodnosti«, je Dra- Mea drugimi vprašanji, o katerih bo Mendes-France verjetno razpravljal z ameriškimi državniki, navajajo v Parizu zlasti sledeča; Morebitno ameriško jamstvo za francosko-nemški sporazum o posarskem statutu; položaj v Indokini: splošne značilnosti odnosov med Vzhodom in Zahodom. vštevš:’. vprašanje razorožitve in možnost poznejšega priznanja pekinške vlade; sodelovanje med državami NATO izven vojaškega področja. škovič odgovoril, da je bila po milostitev široka in da je netočno pisanje, da ni zajela tudi oseb italijanske narodnosti. «Menim, je zaključil Draškovič, da tako pisanje škoduje dobrim sosedskim odnosom, za katere je nastalo ugodno ozračje, ki se po našem mnenju dobro razvija. Na pripombo dopisnika sile- ki bo/n Slala v Albir * °d0 Potrebne. VffVal. daV ndni Predsednik f.da n; mogoče pri-'iN. ki aPC°{ske Politike v ''b^bobtiko v T,6°sk0. ozem-5šli/zepa p,. oniziji, ki je da Jrarc'Ji- Dejal e N/l® nekajgitde Alzira in 'e>b’ikl Puhal« pnega; P°d-tjitJe zlasti J n\ 'uiine. pri t,5krb(?ke vlfde°ril 0 stališču !>c0b ienosVt!adL»i Je izrekel ; )o - klm pro), , se kljub 5? Upbr rodiu v jr? nadalju- ^dai da močno n'1?3 država-lt! eti uvodnik * agodie. je nda lab1.aliuje Kafr P0t’ P° ,,Obien thk° Pripelje j3' ni ,a‘ A ort 11 je z«, do miru«. k?'ptom0ske. med Fr.Prijotelj- >ent el : s Nebo moek-rePe. Toh sprejeti ?4iar>j'» ne doseč” r„-.Upam. ■'On ^menii • ®šitev « viad^ Je n to. das ° g05^ihVrsttp LQ_po60stlh glasovih n možnosti zbliIhnu mfd vzhodom in zahodom V Londonu imajo vtis da se nekaj pripravlja ng/esNKV1 Na današnji dan so leta 1944 Nemci, ustaSi In domobranci poskušali vdreti na osvobojeno ozemlje Bele krajine, a so bili odbiti. mm SESTANEK MESTNEGA AKTIVA OSVOBODILNE FRONTE Slovenska gospodarsko - kulturna zveza bo omogočila obrambo pravic vseh Slovencev V Kopru sestanek okrajnih ljudskih zborov 'Danes SOBOTA 13^^ '•Stanislav,ob Sonce vzide ob 7 »i m g Luna s m “ Vsi govorniki so poudarili, da je značaj Zveze nadstrankarski in da je zato odprta vsem Slovencem, ki se udejstvujejo na gospodarskem kulturnem, in drugih področjih, javnega življenja Sinoči je bil na sedežu glavnega odbora OF v Ulici Ruggero Manna 29 sestanek) mestnega aktiva članov OF in zastopnikov gospodarskih in kulturnih ustanov in organizacij. Sestanek je začel predsednik OF tov, Franc Stoka z daljšim govorom o njegovem pomenu v zvezi z ustanovitvijo Slovenske go-spodarsko-kulturne zveze v Trstu, o kateri smo v našem listu že mnogo pisali. Pripravljalni odbor za ustanovitev Slovenske gospodarsko- kulturne zveze v Trstu že deluje in je že objavil poziv na vse slovenske gospodarske kulturne in sorodne organizacije in ustanove, na; se prijavijo v novo organizacijo. Tov. Stoka je poudaril, da je namen Slovenske gospodar-sko-kulturne zveze združitev vseh slovenskih gospodarskih, kulturnih, športnih in sorodnih ustanov in organizacij, da 'bodo lahko zastopale vse interese Slovencev na našem področju. Slovensko-hrvatska prosvetna zveza, Kmečka zveza in Gospodarsko združenje, ki so pobudniki ustanovitve nove zveze, že danes predstavljajo na našem področju največje število Slovencev, ki se udejstvujejo na teh treh toriščih slovenskega življenja v Trstu in v okolici. Te tri u-stanove so najboljše jamstvo, da bo bodoča zveza široka organizacija, ki ima in bo imela odprta vrata za vsakogar, ki se ji bo hotel pridružiti. 2e samo dejstvo, da so gornje tri ustanove dale pobudo za ustanovitev Slovenske go-spodarsko-kulturne zveze v Trstu — je dejal tov. Stoka — nam zagotavlja, da bo v Zvezi zastopana večina ustanov in organizacij, ki aktivno delujejo na gospodarskem, kulturnem in drugih področjih udejstvovanja Slovencev. In prav to dejstvo je razburilo tako voditelje Slovenske demokratske zveze kot tudi kominformistično vodstvo, ki so po svojih dveh tedenskih lističih začeli že ob ustanovitvi pripravljalnega odbora napadati ustanovitev Zveza. Ti napadi pa dokazujejo, da smo na pravi poti. ker se ljudje, ki nič na pomenijo na gospodarskem in kulturnem področju Slovencev v Trstu in okolici, bojijo, da ne bodo več mogli varati prebivalstva, ker ne bodo mogli z dejanji dokazati da Slovensko-gospo-darsko-kulturna zveza ni množična organizacija, ki zastopa interese vseh Slovencev področja. Zato ponovno poudarjamo — je dejal tov. Stoka — da je nova Zveza odprta vsem, da se včlanijo vanjo ne glede na njihovo politično prepričanje. Ustanovitev Zveze ni posledica novega položaja po prihodu Italije v Trst. To vprašanje so slovenske gospodarske in kulturne organizacije proučevale že prej. Novi po- ložaj pa je samo pospešil njeno ustanovitev, ker danes ni čas za odlašanje, če se hoče dejansko kaj napraviti. Tržaški Slovenci potrebujejo enotno ustanovo, ki bo znala braniti vse njihove interese. To nalogo bo imela Slovenska go-rpodarsko-kulturna zveza, ki bo združevala ustanove in organizacije članov različnih političnih mnenj. Po uvodnem govoru predsednika OF se je razvila razy prava, katere so se udeležili številni tovariši. Dr. Mikuletič, ki predseduje pripravljalnemu odboru za ustano-, vitev Slovenske gospodarsko-kulturne zveze, je obvestil zbrane člane o dosedanjem delovanju pripravljalnega odbora. Poudaril je, da so pravila Zveze že izdelana in da je glavna točka pravil tista, ki poudarja, da bo Zveza zastopala interese vseh Slovencev na vseh področjih gospodarskih, kulturnih in drugih dejavnosti. Dejal je, da imajo tržaški Slovenci že danes združenja, ki zastopajo vse Slovence ne glede na njihovo politično prepričanje. Ta združenja bodo postala člani Zveze, ki bo tako resnično nadstrankarska. Tov. Kosmina je dejal, da so predstavniki raznih gospodarskih in kulturnih ustanov po dolgih diskusijah prišli do zaključka, da je treba pospešiti ustanovitev zveze. Omenil je, da so dosedanje izkušnje pokazale da je bilo vsako predhodno iskai.je stikov z voditelji SDZ in kom-informistov za skupne akcije iti nastope jalcvo, ker sta; vodstvi teh dveh političnih skupin v zadnjem trenutku razbili pogajanja in s tem škodovali skupni stvari . Slovencev. Navedel je primer proslave obletnice ustanovitve slovenske šole pri Sv. Ivanu in zadnje upravne volitve v devinsko-nahiežmsk, občini. Zato so SHPZ, Kmečka zveza in Gospodarsko združenje sklenili, da dajo pobudo za ustanovitev zveze, koso v teh ustanovah že zastopani ljudje različnih političnih mišljenj. Imeli smo pred očmi. je dejal tov. Kosmina da je treba takoj ustanoviti Slovensko gospodarsko-icul turno zvezo. S tem pa nismo zaprli vrat nikomur; nasprotno, vsakdo ima možnost, da se včlani v novo Zvezo in nikogar ne vprašamo, kateri- politični skupini pripada. Dr. Dekleva je v zvezi z ustanovitvijo Slovenske go-spodarsko-kulturne zveze poudaril, da potreba po prilagoditvi našega političnega u-dejstvovanja ni odvisna od londonskega sporazuma, ampak se je občutila mnogo prej. Sporazum je samo pospešil delovanje za ustanovitev Zveze, ki mora združevati vso gospodarsko, kulturno in druge dejavnosti Slovencev na našem področju. Pri ustanovitvi te ustanove nismo ozkosrčni — je dejal dr. De- PISMO UREDNIŠTVU kleva. Zato je naš namen, da združimo sile na gospodarskem in na vseh ostalih področjih, da združeno branimo statut in postavljamo zahteve o spopolnitvi gospodarskega in kulturnega življenja ter vseh potreb našega prebivalstva. Mnenja sem, da pri onih, ki niso sprejeli pobude pripravljalnega odbora, prevladuje predvsem politično intrigantsvo in ne skrb resnega sodelovanja vseh Slovencev na vseh področjih javnega življenja Nato je dr. Dekleva obrazložil dosedanje delovanje na sestankih vseh slovenskih županov in občinskih svetovalcev. Dr. Dekleva je zaključil s pozivom na vse prisotne, da je treba našim ljudem pojasnjevati tež- njo za ustanovitev Zveze, da se bodo s primernimi sredstvi borili za svoje pravice. Ne smemo pozabiti, je dejal dr. Dekleva, da če nam je danes dana možnost, da lahko zakonito zahtevamo naše pravice, je to velika zasluga socialistične Jugoslavije, ki se je vedno borila za te naše pravice. Drugi tovariši so še poudarili, da je ustanovitev Slovenske gospod arsko-kulturne zveze močno odjeknila med našim prebivalstvom in vzbudila veliko zanimanje. To nam potrjuje tudi dejstvo, ki ga je navedel dr. Mikuletič, da je do pred dvema dnevoma pristopilo k Zvezi 28 društev in ustanov s približno 3000 delovnimi člani. Danes sta se sestala v mali dvorani koprskega gledališča oba okrajna ljudska zbora okrajnega ljudskega odbora, da bi nadaljevala z 21. zasedanjem, ki je bilo prekinjeno 22. oktobra. Delegati so sprejeli prvo točko dnevnega reda, ki se nanaša na odobritev virmanov okrajnega proračuna. Zatem so odobrili statut gledališča za Slovensko Primorje s sedežem v Kopru. Okrajne komisije, ki so bile določene v drugi stopnji, so zatem podale poročilo o reviziji položaja v tovarni mila Salvetti v Piranu in v trgovskem podjetju Omnia v Kopru. Nekateri delegati, med njimi tov. Rado Pišot in Ivan Knez, so kritizirali delovanje revizijske komisije prve stopnje, ki je v tovarni mila Salvetti podcenjevala organe delavskega samoupravljanja. Popoldne so ljudski odborniki odobrili predloge o povečanju proračuna OLO ter proračune nekaterih ustanov. Nadaljevali so tudi diskusijo o poročilu glede poslovanja nekaterih gospodarskih podjetij. TISKOVNA KONFERENCA ITALIJANSKEGA MINISTRA ROMITE V ponedeljek začetek gradnje suhega doka v Tržaškem arzenalu Minister je omenil, da je zlasti nujno zidanje novih ljudskih stanovanj Načrti za podaljšanje avtomobilske ceste do industrijskega pristanišča SE O RAZM NA OPENSIllŠOU Prejel smo naslednji dopis, ki ga v celoti objavljamo; Včeraj je «11 Piccolo« objavi l daljši članek izpod peresa odbornika za higieno pri tržaški občini prof. Cesara Zac-chija Pisec obravnava razna vprašanja, ki so bila postavljena na prvem sestanku odbornikov za higieno pri vseh občinah Italije, pri čemer poudarja, kar je razvidno tudi iz naslova članka, da je bila tržaška šola zaradi svoje higiensko-zdravstvene organizacije postavljena vsem drugim šolam za vzgled. Komaj pred dvema dnevoma je »Primorski dnevniku objauil daljši članek o razmerah na openski šoli, v kateri imajo svoje učilnice kar štiri šole: slovenska in italijanska osnovna šola ter slovenski in italijanski str°kon-no-industrtjski tečaj. Ne bi hotel podrobneje razpravljati o že znanih zadevah, poudaril bi le to, kar iz članka v »Dnevniku« ni bilo razvidno. da obiskuje na Opčinah omenjene šole več kot 80 0 učencev, tn sicer okoli 3.M več kot lani. Tn prirastek izhaja iz kolonizacije naše va-s, in je bilo to dejstvo iz ((Dnevnikovega* članka tudi razvidno. Čeprav je nekaj italijanskih razredov našlo svoje zatočišče v bližnjem «Vil-laggto del Fanciullo«, je 14 učilnic, kolikor jih ima na razpolago openska šola, absolutno premajhno število hovi vzgojitelji■ Prepričan sem, da bi tak obisk pripomogel k čim hitrejši vzpostavitvi normalnih razmer na openski šoli, ki se v današnjem položaju lahko postavi za vzgled utesnjene, nehigienične in zdravju škodljive šole. — onkr Nova naročila za ladjedelnico Sv. Roka S svojimi zadnjimi ukrepi je minister za trgovinsko mornarico odločil, da bodo tudi Združene jadranske ladjedelnice v Trstu deležne ugodnosti zakona št, 522 s 7. julija 1954 za gradnjo dveh enakih tovornih motor nih ladi, po 9.550 ton na račun plovbne družbe «Marco U. Martinolich« v Trstu in za gradnjo 2..500-tonske tovorne motorne ladje na račun družbe «Navigazione Triestina« v Trstu. Vse tri ladje bo zgradila ladjedelnica Sv. Roku v Miljah. Za gradnjo teh ladij, ki jih bodo morali začeti graditi v treh mesecih, je določen dopolnilni prispevek države v skupnem znesku 598,037.500 lir. Aretacija očeta žofanje Ptako velikeoa šlevtl n, mladega samomorilca otrok• .. ■ , Ko je prof. Zaccht pisal svoj članek, mu razmere na openski šoli prav gotovo niso bile znane. Tudi openska So- la spada med tržaške šole, o katerih govori odborntk za higieno pri tržaški občtnt, toda ta šola prav gotovo ne more biti za vzgled dritatm šolam Zato sem prepričan, da se s tem strinjajo vsi starši, učenci, učitelji in profesorji slovenskih in italijanskih šol na Opčinah, da bi bilo prav in lepo, ko bi prof. Zncchi obiskal našo šolo m si sam ogledal v kakšnih zdravstveno-higienskih razmerah delajo učenci tn nji- 5. novembra zjutraj so gasilci potegnili iz kanala pri cerkvi sv. Antona truplo 28-letnega brezposelnega šoferja Maria Zadnika. Takrat je policija izdala poročilo, da gre morda za samomor ali pa za nesrečo. Policija je se-j daj ugotovila, da gre za samomor, potem ko je proučila družinske razmere v družini umrlega Zadnika. Do sedaj ni o preiskavi policije znanega nič drugega, kot da so aretirali samomorilčevega o-četa Mihaela Zadnika, starega 52 let. Zdi se. da je Mihael Zadnik slabo ravnal s svojo družino. Popoldne ob 17.30 je italijanski minister Romita pozval predstavnike tržaškega tiska na tiskovno konferenco, kjer je razložil, da je prišel v Trst na ogled dejanskega stanja, da dobi jasno sliko o potrebnih ukrepih za izboljšanje gospodarskega položaja. Po njegovem mnenju je zlasti pereče stanovanjsko vprašanje in še posebej gradnja ljudskih stanovanjskih hiš. V Trstu je položaj znatno drugačen kot v Italiji in bodo zato nadaljevali z izvajanjem dosedanjega stanovanjskega načrta. Minister se je zadržal tudi dalj časa na okrepitvi cestnih zvez z Italijo, kjer bi bilo treba dosedanjo avtomobilsko cesto znatno popraviti in jo podaljšati do industrijskega pristanišča. Ostale zveze in zlasti zveze z zaledjem pa bodo proučili pozneje. Zanimiva je izjava, da bodo V ponedeljek končno pričeli graditi v Tržaškem arzenalu suhi dok, o katerem so toliko časa govori in čigar gradnja se je zaradi pomanjkljivih tehničnih načrtov zelo zakasnila. Na vprašanja navzočih novinarjev je minister ponovno poudaril, da ima njegov obisk Trsta predvsem namen, spoznati se z dejanskim stanjem in da ne misli sedaj takoj izdati raznih ukrepov. Tiskovna konferenca se je končala o-krog 18. ure. Vladni generalni komisariat pa je izdal o bivanju ministra Romite v Trstu naslednje poročilo: Minister za javna dela Romita je prispel predsinočnjim v Trst. da da temeljne smernice za hitro izvajanje načrta o izredni pomoči, ki jo je odobrila vlada v korist Trsta. V spremstvu glavnega ravnatelja ANAS, inž. Fraschettija, in načelnika zakonodajnega urada ministrstva za javna dela, dr. Pepeja, ter ob vodstvu načelnika oddelka za javna dela Trstu, dr. Caffarellija in njegovih najožjih sodelavcev je danes dopoldne obiskal na Tržaškem ozemlju kraje, ki pridejo v poštev pri izvajanju omenjenega načrta. Tako je prevozil obalo, kjer se bodo morala izvršiti znatna dela za razširitev in izboljšanje cest, ter si nato na mestu samem ogledal predvidene načrte za podaljšanje avtomobilske ceste Trst — Padriče Sesljan do Tržiča. Skozi Opčine in Glinščico in skozi področje industrijskega pristanišča je nato prispel v Milje, kjer se je še posebno zanimal za nujno vprašanje zaščite brezdomcev, ki so zapustili odstopljena področja Po kratkem ogledu del, ki jih opravljajo v pristanu Sv Jerneja, in nove meje se je odpeljal na pristaniško področje Tržaškega arzenala, kjer bo zgrajen nov bazen za popravilo ladij. Tu se je zanimal za podrobnosti velikopoteznega podjetja, za čigar skorajšnjo uresničitev je določen skupni znesek 1 milijarda 350 milijonov lir. Minister Romita je končno pregledal nekatere skupine ljudskih hiš, ki so jih pred nedavnim dovršili, hiše beguncev v Carboli in slednjič obiskal novo zgradbo vseučiliške-ga poslopja, kjer je nastanjen sedež fakultete za uporabno kemijo. Včeraj dopoldne je minister Romita v spremstvu eksc. Pa-lamare obiskal škofa, župana, predsednika tržaške pokrajinske uprave, potem pa je šel v palačo oddelka za javna dela, kjer je stopil v stik z osebjem oddelka in podrejenih tehničnih uradov. dr. inž. Novari in ravnatelj cementarne inž. Bernardoni. Dr. Palamara si je najprej ogledal naprave cementarne, nato pa je šel na teraso stavbe «Macinazione Triestinan, od koder mu je predsednik — v kateri bodo po predhodnih preureditvenih delih u-stanovili novi občinski anti-diabetični center, katerega u-stanovitev se je izkazala za potrebno, ker je 1NAM ukinil Forti orisal glavne značilnosti industrijskega pristanišča ter mu naštel vsa podjetja, ki v njem že delujejo. Dr. Palamara je odvetniku For-tiju čestital k dosedajim uspehom in obljubil, da si bo drugič natančneje ogledal vse industrijsko pristanišče. svojo podporo ubogim slad- Delo conskega upravnega odbora Med raznimi vprašanji, o katerih je na svojih zadnjih dveh zasedanjih razpravljal conski upravni odbor, je izrazil ugodno mnenje o dveh odlokih tržaške občine. Prvi odlok se tiče stanovanja v novem poslopju na Čampo San Giacomo, ki ga je tržaška občina kupila za stanovanje župnika tega okraja; občina je namreč po zakonu dolžna na svoje stroške preskrbeti mestnim župnikom stanovanje, je pa težko dobiti tem predelu primerno stanovanje v najem. Z drugim odlokom je občina sklenila vzeti v podnajem tri prostore v pritličju stavbe v Ulici sv. Frančiška št. 3 — na sedežu Tržaške poliklinike kornobolnim. Odbor je končno odobril sklep upravnega sveta otroške bolnico v Trstu, s katerim je določena enotna oskrbnina za bolnike, bodisi da bolehajo za tuberkulozo bodisi za drugimi boleznimi, od prejšnjih 1.550 oziroma 1.400 lir na 1.600 (brez razlike). Ta odlok je bil potreben, ker so se v zadnjem času zvišale cene nekaterih vrst osnovnih živil, zdravil, javnih uslug in plač osebja, medtem ko je istočasno padlo število bolnikov, zaradi česar pa še ni u-pravičeho zmanjšati obsega vseh sedanjih uslug. Odlok stopi v veljavo (16. t.m. Ukrep ravnateljstva Tržaške radijske ustanove grobo krši 2. člen posebnega statuta o enakopravnosti pri izvrševanju javnih služb Ustanova CARE tržaškim revežem Odposlanstvo ustanove CARE v Italiji je izročilo ustanovi ENDSI 35.000 živilskih paketov, da bi jih razdelili prebivalstvu Tržaškega ozemlja za bližnje božične praznike. Razdeljeval jih bo urad »Postbellice« tržaške prefekture družinam, ki so v potrebi. Čeprav je naše stališče glede poročil radia Trst II pod upravo ZVU bilo vseskozi dovolj jasno, kar smo v več člankih tudi nedvomno povedali, moramo danes slovensko javnost opozoriti na ukrep ravnateljstva Tržaške radijske ustanove, ki grobo krši določbe člena 2, črka b) posebnega statuta, ki govori «o popolni enakopravnosti pri izvrševanju javnih služb*. Ravnateljstvo omenjene u-stanove, ki jo vodita ravnatelj ing. Candussi in njegov pomočnik Decleva, je v četrtek 11. t. m. odredilo — in kar se je začelo tudi takoj izvajati — da morajo slovenski uredniki prepustiti izbiro vseh političnih poročil trem italijanskim urednikom, ki so do 4. novembra urejevali italijanska radijska poročila postaje Trst I. Takrat so namreč priključili italijanska poročila postaje Trst I na o-mrežje Italijanske radijske družbe RAI, ki jih sestavljajo za vso Italijo v Rimu. Z uvedbo direktne cenzure, kakršna ni obstajala niti v skoraj desetih letih uprave in nadzorstva ZVU, je ravnateljstvo po eni strani zaposlilo v Trstu tri bivše urednike radia Trst I. po drugi strani pa naložilo slovenskim urednikom ponižujoče nadzorstvene pogoje. Ta ukrep je seveda izzval takojšen in najodločnejši odziv pri vseh slovenskih radijskih urednikih, ki so v tem videli kršitev najosnovnejših človeških pravic in svoboščin. Zato so v tem nepremišljenem ukrepu ravnateljstva upravičeno videli skrajni izraz nezaupanja in seveda plemenskega zapostavljanja. Svoje nezadovoljstvo so slovenski radijski uredniki sporočili ravnateljstvu Tržaške radijske usta nove. V zvezi z nadzorstvom nad poročili, ki je bilo pod ZVU mnogo bolj taktno, je treba omeniti, da dobiva radio Trst II vsaj 80 odstotkov vseh uporabljenih virov v italijanščini (Ansa, France Press, Reuter, United Press, radio Koper v italijanščini, uradne odredbe), kakih 10 odstotkov v angleščini (BBC, Tanjug) in komaj ostalih 10 odstotkov v slovenščini (krajevna poročila v slovenščini ter oddaje koprskega in ljubljanskega radia). Poleg tega morajo pripraviti uredniki po vsaki oddaji seznam oddanih poročil v italijanščini ter izročiti ravnateljstvu še slovenski prepis izvirnika celotne oddaje. To dejansko pomeni, da je nadzorstvo le gola formalnost izbira vesti po italijanskih urednikih pa pravo zapostavljanje ter znak odkritega nezaupanja. Zato menimo, da bi se morala izbira poročil (kljub strupenosti, ki je večkrat prišla do izraza pri oddajanju vesti iz Jugoslavije) v duhu londonskega sporazuma in posebnega statuta prepustiti slovenskim urednikom ter da je treba preklicati diskri- minacijski ukrep o cenzuri, grobo krši omenjeni do- ki govor. Starši Tullija Basellija, ki vpleten v roparski napad v Ul. sv. Marka, so naslovili po časopisih na svojega sina poziv, naj se čimprej vrne in preda policiji, tako da se po prestani kazni lahko zopet vrne v družino. Starši meni-da se je Baselli morda atekel k svoji stari materi, ki živi v bivši coni B. V preteklih 10 dneh je občinski zdravstveni urad zaznamoval naslednje število nalezljivih obolenj; davica 4, škrlatiuka 25, ošpice 7, norice 18, oslovski kašelj 4, parotitis 16, otroška paraliza 2, trahom 1. IZPRED KAZENSKEGA SODISCA Obsodba treb mladeničev zaradi Kraje zlatnine v vili Prepir in pretep med dvema Tržačanoma in tremi Benečani Obsojen na 20 mesecev zaradi nenamernega umora Obisk komisarja Palamare v mdustnjskem pristanišču Včeraj dopoldne je vladni generalni komisar dr. Palamara obiskal industrijsko pristanišče v Zavljah. Ob 9.20 so ga pred cementarno Ital-eementi sprejeli predsedn.k pristaniške ustanove odvetnik Bruno Forti, ravnatelj Tatvina, ki so jo neznani zlikovci izvršili 7. marca letos v vili dr. Francesca Maia v Ul. Perarolo 8, je policiji delala precej preglavic, kajti kljub preiskavi ni bilo mogoče niti identificirati tatove, še manj seveda spraviti jih za zapahe. Toda preiskovalni organi niso obupali, temveč so preiskavo vztrajno nadaljevali. Naposled pa se jim je posrečilo razčistiti zadevo s pomočjo nekaterih zaupnikov. Nekateri od teh, ki se nalašč gibljejo v krogih propadlih ljudi in tatov, so oktobra letos izvedeli tudi za imena tatov v Maievi vili. Brž ko so imeli agenti v ro-koh imena zlikovcev, so jih kratko in malo aretirali jn jih začel; zasliševati. V začetku so samo sumili, da so 21-let-ni Sergio Suban iz Ul. Vi-gneti, 20-letni Egidio Skerla-vui iz U. Mazzini in 21-letni Gaetano Angelillo iz Ul- del-le Lodole vdrli v vilo in ukradli za 350.000 lir zlatni ne. vendar je že prvo zašli sevanje Subana agentom dokazalo, da so na pravi poti Suban je namreč priznal, da so se vsi trije med nekim sprehodom v Barkovljah u stavili pri Maievi vili in da so se zmenili, da se bodo vrnili drugič ter poskušali kaj ukrasti. Vsi trije so izrabili nedeljo 7. marca in medtem ko je Skerlavai ostal na cesti, sta Suban in Angelillo splezala čez zid in nato s silo odprla role ter iz spalnice ukradla, kar je bilo vrednega. V naslednjih dneh so se vsi trije večkrat sestali v neki mlekarni v Ul. Mazzini, kjer so se dogovarjali, kako bi zlatnino prodali. Suban pa je srečal nekega svojega prijatelja Giorgija, ki naj bi stanoval v coni B 'n,’-.a mu ie dal, vsaj tako je izjavil Suban, naslov Pasquala Armi-glia iz Milana, ki bf z gotovostjo kupil zlatnino. Ta predlog sta Suban in Angelillo sprejela in nekaj dni zatem sta »e z avtobusom odpeljala v Milan, kjer sta zlatnino prodala za 42 000 lir. Ko sta se vrnila, je pojasnil Suban, sta izročil« Skeria-vaiu 8.000 lir in tako sta bila oba zopet «suha», kajti preostali denar sta porabila v Milanu To sta seveda potrdila tudi Skerlavai in An-gelillo samo z razliko, da Skerlavai ni prejel 8.000, kakor je izjavil, Suban temveč le 5.500 lir. Vse tri so seveda spravili v zapor in jih prijavili sodišču, kjer so med razpravo priznali tatvino, vendar so odločno zanikali, da bi bila dogovorjena in premišljena. Ta izgovor jim je sicer nekoliko olajšal kazen in medtem ko so Skerlavaia obsodiH z vsemi olajševalnimi okoliščinami, ki jih določa zakon to je, da bo obsodba pogojna in da mu je ne bodo vpisali niti v kazenski list, na 10 mesecev in 20 dni zapora ter na 6000 lir globe, so ostala dva obsodili na 1 leto in 10 mesecev zapora in na 11.000 lir globe. Preds.; Gnezda, toz.; Gru-bissi, zapisn.; Magliacca, bramba: odv. Morgera in Ca-ravelli. * * * Julija 1952. leta sta 73-let-ni Giovanni Vorus in njegov 26-letnj sin Livio iz Ul. Com-merciale po končanem delti Poziv staršev Tullija Basellija Nalezljive bolezni v preteklih 10 dneh zgon dvajsetih postopačev V dneh. ko je prišlo v Trst skoraj 100.000 bivših bojevnikov in drugih turistov, so se pojavili z njimi tudi razni nezaželeni pustolovci, ki se ukvarjajo z raznimi nečednimi posli. Te dni je leteči oddelek policije vrgel svoje mreže, v katere je ujel okoli 20 takšnih nezaželenih gostov ter jih poslal v njihove rojstne kraje. G ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Danes 13. novembra 1954 ob 20. uri gostovanje pri SV. ANTONU z Jonsonovo komedijo *» VOLPONE" Jutri 14. novembra 1954 ob 16. uri gostovanje v ŠKOFIJAH z Jonsonovo komedijo Armonia. 14.30; Pf'1*’1 Aurora. 16.00: ((Junaški 7pn» F Granger. _ -tffc ItaT ffor^Tnica ri#* S^MaUrU “En° Ur° K,noOobVmorjaU '600: .OP** ((Strasti* Moderno.8* l«ffi = &«4"1 9,r t* VOLPONE" Mladina z Opčin organizira 28. novembra množični izlet v Sežano. Vpisovanje vsak dan na sedežu od 20. do 21.30 do vključno 19. t m. Motoklub «Amatorin organizira 28 novembra izlet v Vipavo im Opatijo. Vpisovanje vsak dan od 17. do 19. ure do 17. t. m. Ljudska prosveta Neroden padec Na ortopedski oddelek splošne bolnice so sinoči sprejeli 50-letnega Eugenia Moi-maza iz Sv. Kancijana na Soči, kateri se je malo prej ponesrečil, ko je hotel stopiti z nekega kamiona v bližini psihiatrične bolnice pri Sv. Ivanu. Zdravniki so mu ugotovili poškodbo na desni rami, zaradi katere se bo moral zdraviti 3 do 10 dni. Neprevidnost kolesarja Na Trgu Palmazia je 17-letni Juri Pertot iz Ul. Giu-sti 2 s svojim kolesom trčil v 51-letno Roso Pirovich por. Brega, ki je padla na tla in se poškodovala. Z avtom RK so jo pripeljali v bolnico, kjer so ji nudili prvo pomoč zaradi ran na roki in jo s prognozo okrevanja v 4 dneh odpustili domov. Prosvetno društvo v Barkovljah sklicuje 21. novembra ob 16. uri v društvenih prostorih, Frank-lovo pri Gregorčiču, svoj redni občni zbor z običajnim dnevnim redom in eventualno spremembo pravil. Vabljeni so vsi društveni člani kakor tudi prijatelji našega društva. Prosvetno društvo v Skednju sporoča članstvu, da se preureja društvena knjižnica v obnovljenih prostorih (Skedenjska ulica 122 — nad mizarno) in prosi člane, ki so medtem zadržali knjige na domu, da jih izroče zaradi kontrole knjižničarju v ponedeljek, torek in četrtek od 15 do 19 ure Vsi odborniki društva so naprošeni, da se v teh dneh javijo na novem sedežu. Savona. 15.30: G Rcndlnenaj; sTraIpvtl Vi Vittorio” yeDf to. SiSSSgteS. Azzurro 15.30- ^nega ■* film o življedJd dateija- ib no- «Zeleznt U Belvedere 1600. M,a.dolet« mec», A. t-a prepovedano. wi na Marconi 16.00. Mjtchum. ri Madre», R; ™leC na sr«0' Massimo. 15.30. «L J. Derek. ■ «Kruh, JiL Novo cine 6.00_ G. IdV* zen in fantaz • ~sida’ .eno- «Vrtinec». s-Odeon. 16.00. «vi ( pa-nini. „ in vWnOT’ Radio. 16.00: «Se , VVvnann jOprostin'1' Secoio. 16.00. ^ ^^ "Čravvford. 19.00. -- čenezia c. 1» (■Odrske ivtoi, ((^(issourslo Skedenj. o- Razna obvestita Slovensko planinsko društvo priredi v nedeljo 14. t. m. ob 19. uri martinovanje v gostilni pri Preslu («Na pošti«) v Bazovici. Naročila za večerjo se sprejemajo na sedežu v Ul. Machiavelli 13 samo še danes od 19. db 20. ure. Tržaški filatelistični klub <(L Košir«. V nedeljo 14. t. m. bo običajni sestanek za zamenjavo znamk od 9. do 12. ure. Odbor priporoča članstvu, da prevzame v nedeljo pripadajoče znamke, ker je to zadnji dan delitve. V sredo 17. t. m. bodo ostanki ne-prevzetih znamk na razpolago vsem članom interesentom vec«, MG.m. . 1800: Kino na OPčmaE tek Don Cam(lSho* S „ Križu. 19VV.,.: priv01* Kino v Križu A- - GarT' 16-30. Jutri predstav ,7 novemb1* SOBOTA, U- KO'*«« 254,6 m ali l1 vSjjc slovenska rfU * HRVATSKA D, dan ob 20. uri. oroCI5- • ITALIJANSKA ? 23q0, 12.30, 17.00, 1®-°®; . 6.50 gl Sa? 7n3rfee^^ dinje: 11.00 Od v;W 12.00 ' Parada °rJlS^e; ’ melodije do ^oil* * % rhači zvokii; 1^*: cesta; 15.15 Do^ ml^V sam bi i pred 161.0 15.30 Z narod11® Padec s kolesa Včeraj dopoldne so na drugi kirurški oddelek splošne bolnice sprejeli 44-letnega Josipa Straina iz Doline 250, kateremu so zdravniki ugotovili več poškodb na glavi, ozdravljivih v 10 do 20 dneh. Ob svojem prihodu v bolnico. kamor so ga pripeljali z avtom Rdečega križa, je Strain izjavil, da se je pobil dan preje, ko se mu je na mokri cesti v bližini tovarne Gaslini zdrsnilo in je padel s svojega kolesa na tla. v pristanišču stopila v nek bar in si naročila dve kavi. Ko jima je natakar pripravil najprej krožnike in žličke, se je k obema približal 3.1-letni Luigi Gottardo iz Benetk in se začel z njima prepirati, češ da so krožniki pripravljeni zanj in njegovo družbo. Beseda je prinesla besedo in ker je Gottardo užalil Vorusa. se je ta obregnil v moža ki je prestrašen zbežal. Tedaj pa sta dva druga Benečana, ki sta bila v baru, in sicer 34-letni Ruggero Pi-nesso in 48-letni Ferruccio Costantini priskočila tovarišu na pomoč, vendar sta jo tu. di slednja dva izkupila, kajt Vorusa sta začela deliti na desno in levo udarce s svoji mi pestmi. K sreči je kmalu prišla policija in je vse, ki so bili več ali manj ranjeni odpeljala najprej v bolnišni co in nato še v zapor. Kas-neje so vse izpustili na za časno svobodo in sedaj so se zopet vsi skupaj srečali na zatožni klopi. Sodišče se n dosti oziralo na izgovore temveč je Pinessa in oba Vo ruša obsodilo pogojno na mesece zapora, Costantinij in Gottarda pa na 4 mesece vendar so jim kazen na pod lagi amnestije odpustili. Preds.: Fabrio, tož.: De Franco, zapisn.: Petrocelli, o-bramba: odv. Padovani in Romano. * * * Na leto dni in 8 mesecev zapora so obsodili pred kazenskim sodiščem 24-letnega Giorgia Žiberno iz Ul, Loren-zetti, ki je 11. januarja lani podrl z vespo, na kateri je sedel tudi njegov po poli brat Fulvio Toffano, Rosati-ja Alfonsa, ki je tedaj, naslanjajoč se na palico, hotel prekoračiti cesto. Žiberna je po nezgodi zbežal, vendar se je neki očividec zapomnil številko evidenčne tablice in tako je nepremišljeni mladenič končal v zaporu. Ker pa je Rosati 15. istega meseca podlegel poškodbam, so Žiberno prijavili sodišču pod obtožbo nenamernega umora in tudi bega. Ce ne bi Žiberna zbežal, bi se rešil z znatno manjšo kaznijo, toda zaradi obtežilnih okolnosti bo moral mladenič, za katerega taki prekrški niso novi presedeti kazen. Imel pa je tudi nekaj sreče, kajti prekršek bega, zaradi katerega bi bil tudi obsojen, je zaradi amnestije odpadel. Zelo verjetno pa je, da bodo mladeniču, če seveda še niso, odvzeli šofersko izkaznico. Preds.; Gnezda, tož-: De Franco, zapisn.: Magliacca, , obramba; odv. Padovani. Trčenje vesoe z avtom Včeraj dopoldne je prišlo do lažje prometne nesreče, ki se je zgodila na Trgu Stare mitnice, po kateri sta se z vespo vozila 50-letni Bruno Trost iz Ul. Petronio 32 in njegov 47 let star brat Giordano iz iste ulice št. 9. Ko sta oba vsespista privozila do Ul. Pondares, sta se naenkrat znašla pred avtom, ki ga je vozil 22-letni Marino Stermin iz Ul. F. Severo 23. Avto je privozil iz Ul. Car-ducci in je pravkar hotel za viti v Ul. Pondares, ko je prišlo do trčenja: vespista sta seveda padla na tla, pri čemer se je najbolj poškodoval Giordano Trost. Kar s svojim motorjem se je odpeljal bolnico, kjer so mu ugotovili več ran na glavi in ga po prvi pomoči poslali domov s priporočilom 15- dnevnega počitka. Obe vozili sta utrpeli le manjšo škodo. Društvo slovenskih srednješolcev vabi na plesno čajanko, ki bo jutri 14. t. m. v Ul. R. Manna št. 29 s pričetkom ob 17. uri. Igra jazz orkester. Uro pred pričetkom plesna vaja. Pri upravi PRIMORSKEGA DNEVNIKA TRST Ul. sv. Frančiška 20/111 Tel. 37-338 lahko naročite JUGOSLOVANSKE in SLOVENSKE revije zdravstvene literarne pravne pedagoške po lit ičn e itd tu; 16.00 Po. naLavtw j-Gl« Igrajo nemški za p]uijf ,j.i 17 10 Pojeta Nm* e peSJF'a d-Latilla; 18.00 Ist. 20.15 J® 2 n2| Melodije in rd”lilns; ! kester Dick Ju- S ' isthvj stj rodno Pesn?1Jpinžgar: A Siušna 22-00 bodmiim glasba. «•«*r 12zi n-elo^A n 11.30 Lahke md 00 1*. oKiJ; vsakogar ^ ne kaj ^ ^11°, 4 t • 13 30 V1TB M V nega sveta, UA .. 14.15,5 f" 14.00 Operni duet,- RltniiC ni cbzorrvik: l4?oPol&f m Sr:.5.i°Vo^^ 16.00 Oddaia z* n1?40 |(o J' Plesna čajanka, L ji, MUS? % 85? .S' 20.00 Šport; 20.U ^30 * s*' 22.00 Paganint, jl.l lino in orkester. ples. r i< 16/' 1 R p 12 . - 1 nesteri ipž 2.15 Angelim^Jo Of^-dst^' . . z. pco Lahka Orkester ^ ba; 21— -G. CergolUa m 254.6 tn g00i Poročila oli^^ jrf 15.00. 17.00, 19 °° goiepfS’ FS|(. 11.00 Rad‘i5^r3; Ji 3} V1 Glasbena drobiž za P1®""W Gottsrhalik ba,etilf 12J01 sjpi nasveti; narda čzrska gl», J. Gabiti, L, Ventura. Fenice. 15.30: nUpor na Caini«, H. Bogart Rossetti. 16.30: «Daleč od zvezd«, C Heston, L. Scott. Naztonale. 16.00: »Veseli konjeniški oddelek«, V. De Sica, S Pampanini, F!ionr. mmalico. 16.00: «Serif brez pištole«, W, Rogers ml., N. Olson. Superciuema. 16.00: «Alvaro, raje gusar«. Arcobaleao. 15.30: »Rdeče kape«, A. Ladi, L Genn. Astra Rojan. 16.30: «Rdeči kapitan«, R. Greene, L. Amar. Capitol 15.30: «Izdana», L. Bose. Ctistallo. 15.30, 18.30, 21.30: «Quo vadls?«, R. Tay)or. Grattacielo 16.00: «Stiri v medicini« D. Bogarde. Alabarda. 16,00: «Honduraški uporniki«, a] Sh-eridan. Ar)sto0. 16.00: ((Operacija Cic-e- ro», J. Mason, medigra; Vi^pgj' JrJo GDsbna Toso UMRLI ' SO: 68-letni Anton Starc, 61-1 etn a Damiana ^ Butto por Scomegna, 81-letna Francesca' Narobe vd. Fragiacomo. obletni Cipriano Mutlnati. VREME VCfiHAJ Najvišja temperatura 16, naj nižja U.3, ob 17 uri 14.2 veter 19 km vzhodnik, zračni ttaa 1017.5, vlaga 62 odst., nebo šest desetin pooblateno. morje raP, lazgrbano, temperat. morja NOČNA SLUŽBA LEKARN Crevuto, Ul. Koma 15: Ctooe Veide, Ul. Settefontane 39, umri. ner, Ul. Giulia 14; Al Ul. deirOrologio 6; Slgnori, is Ospeidale 8; Harabaglia v »ar* ko vi j ah i n Nicoii v Skednju. . n nov«1 27. m va .nie i »c. novemu/« r ^ RODOLJUB COLAKOVIČ i .J n ljudje v vodstvu ne stranke Belgije n- 3* vorniki° ^ da ima3° “«<>-kajti v naciona!lzacije prav, rilnnst' PZasanje delovne sto- industriji urldmV belgi;iski vm- - •*’ 0d ureditve tega v bekrV' odvisn° marsikaj Lin j”" narodnem živ- 5kl “’ predvsam pa življenj-VUok, « Je zdaj U ^Beh?31 Soeialistične stran-ISZ V vlad> seveda nato nekate- C10nali2aciji' Za' S»cialistie m Se obotavljajo-jo “ ‘ Se za nacionalizaci-raici ° m Prel0mitl z libe-d* Pomem vstopiti iz vla-nom in rv,PrepUStiti katoliča- s« i bk";‘“"'-T" - “ bilo trit' memio, da bi štiri leta* tT^ V Vladi VSaj vih vni *’ Se pravi do no- uveljlv;67’ -V tem žasu pa p^larn;h7eCf0rmankihb-t0da 2le Položaj°in mU1 £ viblevotvt:n° večin° - - VoS!v Verjetno 5«, da bo v Slalen1StPanke ‘a teza z-a- «anov naV precej olivnih jejo u zTaSstrtUr:-NaSPr°tU- s‘rar.ke ■ mlajsl aktivisti »osti fn’ ? želeli več ius- Sramu t °predeljen°sti v pro-akeiii odločnosti v očne°5 b°lj opredeljena in stične -i- l.6 p°litika Sociali- itli. Mno odloč * kaetoUškikec^lgije naSpr°' Vpliv v h -v kV1’ katere ' ?lgiie i_ življenju za j, °gromen. Tu ne gre pr*'°fvabcev° V6rn0St nj6nih katolišče Cerkve Relg Sloboki ■p«j,c'"™ * g«-tonju rt!®, polltičnem živ-klerikali7pZe 6’ Za naibol3 črni Cerkve v ’ 23 vmešavanje Vpl‘V je ,!?6 Zadeve’ Nien s‘. mert e .mocan na va-splošno arrednjlmi sloji na 810 duš V ne vlada sa- te v Sam\ marveč drži kme- ^ditrnh03111* krempliil1 Prek nekoč K„ U.Stanov' kakor je Votn v S6C lmel pod vpli-Preu Vapmo ^»venskih kmetov 'ke relS°: VpIiv katolike j , , . pa ie močan tudi ^d delaven V katoliških si„. ? or®aniziranih ‘i 670.000^ «fnomanOV’ ,naSpr°- sittdikatov Na?nr lSt‘0nih . ‘“V. Najbolj pa člove- Cerkv^ ‘ P°i°Žaj katoliške ‘rkve na področju šolstva, katerega se je dokopala na v d ?gl zakona o tako imeno-nih svobodnih šolah. Za VediSe razumevanje bomo na-K«t V-?amo nekai Podatkov, v ohslea Cerkev neposredno drža, S 494 sredniimi šolami, V r l* P* Z 284' Cerkev ima nih - d 874 srednjih strokov-drža, država pa 517. V Cerkve^5”'311 je močan vpliv der „!:.ker je Profesorski ka-tQliškeCl- ? kIerikalen- Te kaki Pa n-S°le vzdržuje država, rije v Pravice do inšpek-meje ; , ]lh- Cerkev je izdat-danje ta ’r- a Štiriletno vla-utrdiia s, ° stranke in Ipčm šolstvaPOl°Žaje na P°d" *S:iaS° liberalna vlada I1*ti katolik*1 ioIlk° izpodri-p°dročia p. ° kev s tega p°ložai ' smatra takšen tem J anahronizem. tj Uberalci 2njaj° socialisti in ,Je zadel P°Skus pa ^toliške r P vg°rfien °dpor v*n R«" n C,e8kve. Kardinal "•Povedal St° malinski, je ««olsko imenovano g°v°ru D0°JV"°” ter v nekem stv°. na? vernike in ljud-du§e» pred r"SUie:io »otroške Čeprav , marksizmom. Sre 2a . ni slo in tudi ne Zave _ tev Cerkve od dr- k' Preip VS1 katoliški duhovni-v Prejemam -j , . mar drža aj.o Plačo od držav za tJi? Uslužbenci, mar ie a. Prav° mesto dr- kot več 2a Prav?? dr?Zg0;ii ljudstva, > v vseh 5?? d° mšpek- •rŽ5ve, da oh 3 ’ Za Pravic° *0lam ki „ 6Ce subvencijo ;»vn,h p’"6 . lzPolnjujej0 dr. ° kleruca? itd- vendar ktik ter ni Zagnali vik m V°itio>, Povedali «šolsko V tem £ bstič- ?lstva' k.P°kotlk° -na P°dročju te !' katolik? °dpor vlade pr? aUzp>u ZanieakCljl in kleri-'0 5o>sko J?!” ^e- da bije neposredno , 6rkev 'w Voino 'a i„_,' nadškof r objavi-■"darj blsku. v k 0 °a- d‘ “spet? ,?em So P<>-®°slayije v del°vn,h iJu. V b°JU za svo- bodo in neodvisnost, kakor tudi njihovi napori za izgradnjo socialističnih družbenih odncsov. Takoj so se oglasili klerikalci in v enem dnevu objavili v treh svojih glasilih člančič, poln obrekovanja in laži o naši državi. V njem seveda omenjajo Stepinca, preganjanje katoli-Cerkve, povrhu pa tudi Dražo Mihajloviča, «moža, ki je prvi organiziral odpor proti nacistom». Socialisti jim niso ostali dolžni, kakor jim, mimogrede rečeno, niso ostali dolžni niti poprej, kadarkoli so v parlamentu ali tisku vatikanski hlapci obrekovali socialistično Jugoslavijo. Med našim obiskom smo imeli priložnost udeležiti se socialističnega zbora, na katerem smo se seznanili z razmeroma velikim številom aktivistov Socialistične stranke Belgije in govorili z njimi. Prišli smo v stik z ljudmi, ki delajo v raznih krajih dežele in na raznih področjih. Zame je bilo to najbolj poučno in najzanimivejše. Vsi ti razgovori so se razvijali v prisrčnem in tovariškem vzdušju, čeprav se često nismo strinjali in čeprav smo se včasih celo sporekli. Sprevod pod morjem zastav Tisti dan, ko smo prispeli v Belgijo, so nas vprašali, ali bi se hoteli udeležiti svečanosti v mestu Tournain, kjer so odprli «Maišon du Peuple» (Delavski dom). Ob tej priložnosti so priredili manifestacijo in zbor, na katerem so govorili predsednik Socialistične stranke Belgije Bizet, predsednik vlade Van Acker in minister Larocque. Povabilo smo z veseljem sprejeli. V Tournain smo prispeli, ko se je sprevod manifestantov že pomikal po tesnih ulicah tega starega pokrajinskega mesta proti tribuni. Tudi mi smo se vključili v sprevod in prispeli v njem do tribune, kamor so povabili tudi našo delegacijo. Rred nami se je Pomikal sprevod. Navdušeni moški in ženske so prepevali delavske bojne pesmi, med njimi Internacionalo, in dvignjenih pesti pozdravljali svoje voditelje. Zanimivo je, da so bili v sprevodu skoraj sami stari moški in ženske, nekaj pionirjev in zelo' malo mlajših ljudi. Nad sprevodom morje zastav, nekatere že raztrgane, toda nosijo jih ko svetinje: na njih so vezene letnice, nekaj jih je tudi iz začetka našega stoletja. Gotovo so šli delavci pod njimi na demonstracije in stavke takrat, ko je bilo treba buržoaziji košček za koščkom iztrgati demokratične pravice in svoboščine. Mladina...? Nekaj dni pozneje me je v drugem mestu, Charleroi, vprašal neki belgijski Socialist, ali sem opazil vrzel v njihovem delu. Zelo previdno sem mu odgovoril, da se mi zdi, da malo delajo med mladino, da se mladina malo zanima za socialistično gibanje. V tem oziru so duhovniki mnogo dejavnejši, duhovniki delajo organizirano in po načrtu. «Saj dajemo mladini sredstva za športna igrišča, za kulturno razvedrilo, za počitnice itd.,» je dejal začudeno. «Ne gre za to, marveč je treba pripraviti izmeno, gre za socialistično vzgojo mladih ljudi, ki bodo vas, starejše, jutri zamenjali na raznih položajih v gibanju*. Večina navzočih belgijskih socialistov se je strinjala z mojo pripombo. Zanimivo je, da vodilni ljudje Socialistične stranke Belgije različno gledajo na to. (Nadaljevanje sledi) I REPUBLIKA KUBA IN NJEN PREDSEDNIK BATISTA Pogled na del koksarne »Boris Kidriča v Lukavcu Po šestih letih so 1. novembra letos imeli na Kubi občinske volitve, na katerih je bil Fulgencio Batista ponovno izvoljen za predsednika. Okoli dva milijona in pol kubanskih volivcev je poleg pred sednika republike, novega podpredsednika, izvolilo tudi novi kongres, 6 guvernerjev in predsednike cbčin. Volilni rezultati niso še v celoti znani, kljub temu pa je gotovo da je bil Batista izvoljen in je zato prevzel vso oblast v svoje roke. Volitve so bile pod strogo policijsko kontrolo. Ker se je Batista bal neredov in pred vsem zaradi groženj opozicije, je poslal na 8.319 volilnih mest nad 20.000 policajev, vojakov in mornarjev. Ta velika policijska sila je nadzirala volišča vse od ranega jutra pa do konca volitev. Kljub vsem tem varnostnim ukrepom pa volitve niso minile brez incidentov. Aretiranih je bilo 20 oseb. Ze predpoldne je v glav- iološha kontrola mrčesa Virusi, bakterije in glivice postajajo važno orožje v vojni proti mrčesu - Skrbna proučevanja obolenj mrčesa, ki jih vršijo na univerzi Kalifornija, nakazujejo pot za njihovo učinkovito uporabo pri zaščiti človekovega zdravja in produkcije hrane Odkar je človek prišel iz votlin in se naučil spravljati živila, je bil mrčes deležen sadov njegovega truda. Ze kakih 250 milijonov let uspeva po vsem svetu. Človekov vpad v njegovo kraljestvo gozdove, travnike in močvirja — ga ni mnogo motil. Ko si je človek naredil vrtove, za sadil sadovnjake in začel obdelovati polje, je ustvaril pravcati raj za nekatere vrste mrčesa, ki imajo enak okus kot on, kajti zdaj je imel mrčes več kot dovolj hrane in si je ni moral šele iskati. Te .privilegirane vrste so je temu primerno hitro razmnože vale. Ce bi jih pustil nemotene, čeprav samo za kratek čas, bi se tako razpasle, da za 1 vidirao uporabo Van de Graaffovega generatorja raka . 3e raka na argonnski kliniki za raziskovanje reiitue UC aparat v obratu, se bolnik, ki sedi sredi snopa nerator i hi zarkov’ sute na vrtljivem stolu pod žarki. Ge-ko tudi uporabljajo pri zdravljenju kožnega raka bi zajelo ves svet. Škodo, ki jo samo v Združenih državah povzroča mrčes na pridelkih in živini, cenijo na 4 milijarde dolarjev na leto. Ameriški kmetovalci se borijo proti njemu z raznimi uničevalnimi sredstvi. V boju jim pomagajo tudi ptiči, netopirji, plazilci in druge žuželke, ki jim je mrčes v hrano Ko se v Združenih državah pojavi naval kake nove vrste mrčesa, začno pri poljedelskem ministrstvu mrzlično proučevati, kateri so njegovi naravni sovražniki, da bi z njimi zajezili naval. Ta boj je nenehen. Na srečo pa ima mrčes tudi druge sovražnike. Kot človek in druge živali je tudi mrčes nagnjen k raznim boleznim, ki ga vsako leto trumoma napadajo m uničujejo. Eden izmed prvih mikroorganizmov, o katerem so dognali, da povzroča bolezni žuželk, je neka glivica, k; na-, pada sviloprejke in ki so jo opisali že leta 1835. Virusi, protozojski in nematodski zajedavci povzročajo Iruge bolezni. To so iste večje skupine organizmov, ki povzročajo nalezljive bolezni tudi pri večjih živalih, na srečo pa večina bolezni, ki je usodna za žuželke, ni nevarna ra rastline ali višje vrste živali. To odpira možnost, da jih na por ljih in pašnikih uporabljajo kot novo orožje v vojni proti mrčesu, ne da bi bili zaradi tega ogroženi pridelki, živina in končno človek kot potrošnik teh dobrin. Pri prvem praktičnem poskusu za zatiranje mrčesa s pomočjo bolezni so uporabljali trose «mlečne bolezni*, da bi zajezili razširjenje požrešnega japonskega hrošča (popillia japonica). Zanimanje za bolezni žuželk je stalno naraščalo, posebno v rodovitni Kaliforniji, kjer je kmetijstvo ena izmed glavnih gospodarskih panog. Leta 1945 je dr. Edward A Stein-haus z univerze Kalifornija u-stanovil v Berkeleyu prvo bolnišnico mrčesa na svetu. V ta laboratorij za patologijo mrčesa prinaša bolnike po navadi pismonoša. Spravijo vh v hladilnik, zdravnik pa se med- tem trudi, da uniči ostale člane pacientov družine. Odkar je klinika odprla svoja vrata, je sprejela tisoče in tisoče bolnih ter mrtvih primerkov mrčesa v pisemskih ovitkih, škatlicah in stekleničkah iz vseh 48 ameriških držav ter iz raznih drugih daljnih dežel. Prošnja je vedno ista: «Erosim, povejte mi, kai je bilo vzrok smrti ali bolezni priloženega primerka.). Sl<.-ves tega zavoda se je razširil po vsem svetu in od povsod se ljudje zatekajo k njemu pc pomoč. V Bagheriji na Siciliji je neki kmetovalec ugotovil, da so afidi napadli njegove mandelj-nove nasade. Bal se je, da mu ne bodo uničili samo pridelka, ampak tudi resno poškodovali drevesa. Zgodilo pa se je nekaj čudnega. Afidi so poginili preden so mogii povzročiti kako škodo. Kmetovalec je povedal ta čudni dogodek nekemu prijatelju-znan-stveniku. «Skoda, da ne poginejo vsako leto«, je pripomnil z globokim vzdihljajem. «Morda se nam bo pa posrečilo poskrbeti, da bodo poginili*. mu je odvrnil znanstvenik. «Ce nam bo uspelo ugotoviti, katera klica jih je ugonobila, jih bomo prihodnje leto lahko okužili z njo preden bodo povzročili škodo. Pošljimo nekaj mrtvih afidov dr. Steinhausu v Berkeley.» Nekaj tednov pozneje sta že imela diagnoza v rokah. Afi-de je res uničila neka klica in dr. Steinhaus jima je pojasnil, kako to klico lahko gojita v laboratoriju. Tako sta se lahko učinkovito pripravila na boj proti mandeljnovim afi-dom v prihodnjem letu. Ko pride bolni mrčes v kliniko, ga skrbno opazujejo in točno zapisujejo vsa dognanja. Spravijo ga v steklene posode, kjer ga hranijo z njegovo najljubšo hrano, tako da zdravnik lahko sledi razvoju in poteku njegove bolezni. Mrtve primerke hranijo v tila. dilniku, kjer čakajo na avtopsijo ali druge poskuse. Vzroke bolezni in smrti u-gotavljajo z enim izmed naslednjih dveh postopkov. Mrčes zdrobijo in ga uporabljajo za kulture, ki jih preizku-jejo z mikroskopom, da bi za- lil. da Km?,P0 Sebi se razume, f in v! PraV tako nerealno | kalfi °' Če bi se zani- I f ml 56 Vedno Pomembne f funkcije, ki jih mora okrai I imeti, kakor tudi njegovo važ- I «o mesto v vsem našem si-stemu komunalne samouprave. Poleg tega je jasno, da moreta biti samoupravnost spreminjanje naših naselij Občine tudi rezultat ne zako-nov in želja, ampak proizvajalnih sil m splošne kulture na katere osnovi se bodo str nih v drušbeno-ekonomskem Pogledu, kakor bodo tudi kul turno razvili naša vaška in ua pol vaška naselja ter Dra-Ve občine. Zaradi tega i« prav tako zgrešeno imenova- O KOMUNI i in v ““•»V- UVJ v H- okraj navadno zvezo, kon-ederacujo komun, kakor je čenl Zgrf;ženo zadrževati dolo-. ene bolj razvite občine na s atusu administrativne jn tance ((okrajne komune*. Ukraji so v resnici skupno-sti komun kakor, predstavljajo tudi nase republike in vst zvezna država na višji rav? družbeno - politično združitev komun. To združevanje ni m tl°vnoe?lie manj adm'n'stra- tei' vzvod centralizma v njegovem birokratskem sm,. slu. Prvič, ker obstajajo za to' zdi,.zevanje objektivu« potrebe v ekonomskih, političnih, nacionalnih, mednarodnih in drugih okolnostih in činiteljih. Drugič, ker se to združevanje izvaja na osnovi načela ((komunalne ureditve*, t. j. na o-snovi družbene lastnine, samoupravljanja proizvajalcev v gospodarstvu in samoupravljanja delovnega ljudstva na Vseh stopnjah politične organizacije, a še posebno in najširše v občinah (vključno v mestnih občinah). Kot ,e Marx globoko predvideval, v takem ((komunalnem sistemu* ((enotnost nacije ni imela biti razbita.* Enotnost nacije je pri nas neogibno potrebna tudi danes, tako za razvoj komunalnega sistema, se pravi socializma in socialistične demokracije, kot tudi za ohranitev tega sistema v nujnem okviru neodvisne, svobodne in suverene državne skupnosti. Končno je treba pretresti še neki nesporazum glede u-porabe izraza ((komuna*. Dogaja se, da se pod komuno • o e ljudski odbor m neka konkretna občina, oziro- ma določena administrativno-teritorialna enota (ali politič-no-teritorialna enota). Ljudski odbor je osnovna in najvišja politična ustanova ter centralni organ upravljanja v komuni. Ta v določenih oblikah in funkcijah predstavlja komuno, posluje v njenem imenu in opravlja zanjo določene njene pravice. Vendar odbor ni komuna in se ne more istovetiti s komuno. Po drugi strani se pod komuno razumeta določena občina in določeno mesto, odnosno osnovna politično-teritorialno enota. Vendar komuna v prvi vrsti označuje obliko družbenega upravljanja v določeni politično - teritorialni enoti. Marx je v prvi vrsti razumel pod komuno politično obliko, t. j. demokratično samoupravo, samoupravljanje delovnega ljudstva. Toda že sam Marx je omenjal ((samoupravljanje proizvajalcev* kot bistvo te demokratične samouprave. Prve oblike te samouprave proizvajalcev se v naši deželi že porajajo, tako da se ideja o resnični demokratični, socialistični komuni že spreminja v stvarnost. Družbena lastnina nad proizvajalnimi sredstvi samoupravljanje proizvajalcev v gospodarskih u-stanovah, sveti proizvajalcev, decentralizacija izvršnih in u^ pravnih funkcij, kakor tudi uvedba sistema družbenega u-pravljanja v prosvetnih, znanstvenih, kulturnih in drugih ustanovah, vse to ustvarja o-snovne pogoje, da bo izraz komuna dobil svojo vsebino, da se bo spremenil v naziv za osnovno obliko samoupravljanja delovnega ljudstva. To samoupravljanje ni samo politično, ‘ ampak tudi družbeno. S tem postaja komuna družbena in politična oblika organizacije socialistič-i ne družbe, ki jo delovno ljudstvo ne samo gradi, ampak z njo tudi neposredno upravlja. (KONECj sledili organizme, ki povzročajo okuženje, ali pa naredijo avtopsijo, kar pomeni, da vsak posamezen primerek skrbno raztelesijo. Nekatere vzroke smrti je lahko dognati. Tako na pr. so imeli na kliniki na majhnem pladnju nekaj črvov, na katerih je Dilo opaziti neko belkasto oblogo. To je bila neka glivica, ki je bila vidna tudi brez mikroskopa. Na drugem pladnju je bila oslabela m izmozgana gosenica. Dr. Steinhaus je pokazal nanje in rekel: «To je bolezen, ki jo po- vzroča virus.* Bakterijskih in protozojskih obolenj pa ni mogoče tako lahko ugotoviti. Mnogi primerki mrtvega mrčesa so trdi kot kamen in suhi, drugi spet so mehki in skoro popolnoma razpadli. V nekaterih primerih morajo u-porabljati razne vrste mikroskopov. Neki virus je viden samo z elektronskim mikro- skopom. Seveda pa niso vsi primerki mrčesa, ki so bili poslani v berkelejsko kliniko, poginili zaradi bolezni. Nekateri so podlegli starosti, drugi pa so postali žrtve sredstev za uničevanje mrčesa. Klinika je zdaj napovedala neizprosen boj eni izmed najnevarnejših vrst mrčesa, namreč muham. Na svetu je več kot 50.000 različnih vrst muh in škoda, ki jo povzročajo, je tako velika, da je ni mogoče oceniti. Vsako leto so odgovorne za smrt milijonov otrok in odraslih, ker jih je prištevati med najboljše prenašalce bolezni, ki jih pozna narava. Na eni sami muhi je lahko 500 milijonov bakterij. Medtem ko je večina teh bakterij človeku sicer neškodljiva, so muhe mnogokrat krive, da se širi kolera, frambezija (neka vrsta kožne bolezni, ki jo imenujejo tudi indijske koze), trahom, jetika in nekatere vrste parazitskih glist. V mnogih primerih prenašajo tudi tifus. Grižo in druga obolenja prebavil je večkrat pripisati okuženju hrane po muhah. Nadalje povzročajo muhe na stotine milijonov dolarjev škode v kmetijstvu. S Havajskih otokov so poslali v berkeleysko kliniko mrtve primerke orientalske sadne muhe, ki se je kmetovalci zelo bojijo, ker uničuje vse vrste sadja in zelenjave. Zato se na vso moč trudijo, da bi jo zatrli. Uvozili so že razne parazite, da bi jo uničevali. Zdaj bo morda proučevanje njenih naravnih bolezni dalo novo orožje za njeno uničevanje. Ena izmed največjih težav, ki jo morajo premostiti pri zatiranju muh, je njihovo silno naglo razmnoževanje. Od s-prila do avgusta bi potomstvo enega para hišnih muh, če bi vse živelo in se normalno razmnoževalo, narastlo na 191 trilijonov primerkov, kar bi bilo dovolj, da bi lahko pokrili z njimi vso zemeljsko površino v višini nekaj palcev. Po drugi svetovni vojni so muhe zaradi izdatne uporabe DDT postale za nekaj časa skoro redkost, - pozneje pa so postale odporne proti temu sredstvu za uničevanje. Neka druga šiba, ki terja vsako leto težke milijone dolarjev in ki jo zdaj proučujejo na kliniki, šo kobilice, Poljedelsko ministrstvo države Montana je poslalo dr. Steinhausu mnogo primerkov kobilic v upanju, da mu bo uspelo najti kak virus, ki bo povzročil med njimi smrtno epidemijo. Ta mrčes je bič, ki tepe človeka že odkar svet pamti. Napadel je zdaj eno zdaj drugo celino in prinašal s seboj grozo in lakoto. Kobilice so napsdie Novo Anglijo leta 1797. leta 1818' pa so uničele pridelek prvih naseljencev v dolini Red Ri ver v Minnesoti. Med leti 1874 in 1877 so se kobilice Skalnega gorovja tako razmnožile, da je njihovo pustošenje postalo ‘prava narodna nevarnost .Veliki roji so iz ravnin Montane, Wyominga in Kolorada vzhodno od Skalnega gorovja prišli v dolino re ke Mississippi in v Texas ter popolnoma uničili pridelek, kjer koli so se med poletom ustavili. Točno vsako desetletje enkrat so zahodne in srednjeameriške države občutile težo te nadloge, ki gospodarsko u-uničuje kmetovalce, pustoši polja ter zmanjšuje pridelek mesa in volne. Kakšen je velik roj kobilic si skoro ne moremo zamisliti. Nekoč so izmerili roj, ki je bil 160 km dolg, 40 km širok in od 4,5 do 8 leni visok. Čeprav se vodilni znanstveniki trudijo, da bi odpravili to nadlogo, ki se pojavlja od časa do časa, je ta problem še vedno nerešen. Zdaj upajo, da se bodo v boju proti temu mrčesu pridružile doslej znanim raztopinam za uničevanje, zastrupljenim vabam in parazitom še klice. Na seznamu bodočega dela berkeleyske klinike je nič koliko vrst mrčesa. Do danes so dr. Steinhaus in njegovi sodelavci odkrili 30 novih bolezni mrčesa, a kljub temu je njihovo delo še na začetku. nem uradu telefonske družbe v Havani eksplodirala bomba, pri čemer je bila laže ranjena neka ženska. Hujši m-cident je bil v Santiagu. kjer se je volišče spremenilo v pravo bojišče. Skupina neznanih ljudi, ki jo bili oboroženi, je vdrla na volišče, odnesla volilni zabojček in vse volilne dokumente. Pri napadu je prišlo do ostrega streljanja med policijo in napadalci, katerim pa je vendarle uspelo zbežati. Do streljanja je prišlo tudi pri glavnem štabu pomorskih sil v Havani. Iz nekega avtomobila, ki je br-zel z vso naglico, je nekdo streljal na stražo pred štabom mornarice. Pozneje so avtomobil našli nekje v predmestju. Bil je ves razrešetan od strelov. To so bili incidenti na volitvah. Kje pa so vzroki, kaj je ozadje razmer, ki so povzročile te incidente? To najdemo v novejši zgodovini te države, ki je vsa polna revolucij in državljanskih vojn Batista je na teh volitvah zmagal, vendar pa je tik pred volitvami dejansko bil brez pravega nasprotnika. Edini o-pozicijski kandidat je bil dr. Ramon Grau San Martin. Ta je odstopil od kandidature, in sicer zaradi tega. ker je vrhovno volilno sodišče odklonilo njegovo zahtevo, da se volitve odložijo za deset dni. Sicer pa je Grau rekel, da so te volitve navadna farsa. Batista je te obtožbe zanikal, češ da se je Grau umaknil zato, ker ve, da ne more zmagati. Dejansko je imel Batista prav. Vendar pa je dobil Grau kljub temu, da je odstopil od svoje kandidature precej glasov. Grau je univerzitetni profesor in hkrati zdravnik, star 72 let in njegova značilnost je v tem, da je edini dejanski in vztrajni nasprotnik sedanjega predsednika Batista. Ro zmagi zavezniških sil v drugi svetovni vojni je bil Grau izvoljen za predsednika republike pa četudi je bil na tem položaju vse od leta 1940 sedanji predsednik Batista in četudi je volitve pripravil Batista. To dejstvo je verjetno Batista pomnil in zato je tudi organiziral sedanje volitve pod nadzorstvom 20 tisoč policistov, vojakov in mornarjev. Izkoristil je pač stare izkušnje. Kdo pa je ta Batista? Leta 1932 je bil Batista komaj podčastnik suhozemne vojsko. Vendan pa je že tedaj bil na čelu tako imenovanega upora podčastnikov, ki je tri mesece po revoluciji v avgustu 1933. leta vrgla z oblasti začasno vlado dr. Sespendesa. Pozneje je Batista moral v tujino kot politični begunec, vendar se že leta 1935 vrne v domovino in ob koncu istega leta organizira nov državni udar. Pod njegovo ((zaščito* je bil postavljen za predsednika Laredo Bru. Iz dosedanjega je razvidno, da je bil Batista tisti mož, ki je vodil politično borbo in bil dejansko gibalo vsega političnega razvoja Kube. In ven- John Williamshon in njegovi diamanti V neki stari skromni leseni baraki blizu mesteca Nuvaj-duji v Tanganiki sredi nemogoče afriške vročine živi mlajši človek, ki se je v kratkih desetih ietih uvrstil v vrsto najbogatejših ljudi na svetu. To je John Williamshon, doktor filozofije po rodu Kanadčan. Njegovo bogastvo se ne da kar tako oceniti in je vskladiščeno v navadnih prstenih amforah, ki jih je zložil v svoji leseni baraki. Vse to bogastvo varujejo zelo hudi psi, ki so na verigi okrog barake. To veliko bogastvo se stoji iz več sto diamantov, med katerimi imaš tudi take ki tehtajo do 120 karatov. Gospod Williamslion je v začetku preživljal med tamkajšnjim ljudstvom veliko siromaštvo, tako da je bi! prvih pet let primoran živeti od miloščine tamkajšnjih ljudi. Danes pa je tako bogat, da je celo lahko poklonil angleški kraljici Elizabeti ob njenem kronanju najlepši diamant r.a svetu velik 54 karatov. Kmalu za tem velikim darilom pa je poklonil neki šoli v Urugva. ju, v kateri se šolajo otroci iz držav Vzhodne Afrike m otroci njegovih delavcev lepo vsoto 200.000 dolarjev. Nekoliko zgodovine borbe dr. Williamshona: Dr. William-shon si je postavil za življenjsko nalogo temeljito proučevanje geologije. Kot mlad človek je zapustil svojo Kanado in se zaposlil pri nekem podjetju za raziskovanje diamantnih polj v Vzhodni Afriki. Ko je po štirih letih delovanja v omenjenem podjetju prišel po govoricah tamkajšnjega ljudstva do zaključka, da mora biti v notranjosti zemlje več ležišč diamantov, je sklenil, da nadaljuje raziskovanja na svojo roko. Nekega dne, ko so tamkajš- nji ljudje pasli svoje črede na nekem pašniku in se niso zavedali kakšno bogastvo krije zemlja pod njimi, se je VVilliamshon spotaknil ob večji kamen, ki je bil sestavljen iz diamantov. In tu se je začela njegova nova doba. Dr. Williamshon je podrobno pregledal ves teren in ob tej priliki je odkril vprav tisto geološko formacijo, ki jo je iskal več let in o kateri so mu pripovedovali tudi tamkajšnji ljudje. In mož je nenadoma postal zelo bogat. Williamshon je delal povprečno po dvanajst ur na dan in sicer tako v rudniku, ki ga je tu odprl, kakor tudi v svoji leseni baraki, kjer je meril in čistil diamante in preiskoval njihovo vrednost. Kljub temu, da je tako hitro postal bogat, ni zapustil svojega skromnega stanovanja, edino razkošje, ki si ga je privoščil, je bila dobra hrana in večja količina vina, kar je bila njegova »slabost* že v prejšnjih letih. Strokovnjaki cenijo, da Williamshon zasluži na leto okoli 2 milijona 800 tisoč dolarjev, medtem ko cenijo celotno njegovo premoženje na 84 milijonov dolarjev. Pri tem pa moramp pripomniti še to, da je ostal glavni diamantni rudnik do danes skoroda še nedotaknjen. tako da bi bilo vsako ocenjevanje njegovega dejanskega, pa četudi danes še potencialnega bogastva, le površno ugibanje. Na vsak način pa gre cena mnogo mnogo nad tistih 84 milijonov dolarjev, ki smo jo prej omenili. Pri vsem tem pa naj omenimo še to, da je Willlam-shon velik nasprotnik zakonskega življenja, in da bilo vsako prizadevanje morebitnih kandidatk povsem zaman. dar je šele pet let pozneje in sicer 1940. leta postal prvič vodilna osebnost v državi. Od začetka vojne in vsa štiri leta, ko je bil ves svet spremenjen v bojno polje, so mnogi ljudje na Zapadu označevali Bastistov režim kot fašističen, pa četudi mu je dajal nekako demagoško socialno vsebino. V svojem triletnem načrtu je predvideval podržavljenje sladkorne industrije in razdelitev zemlje, torej agrarno reformo. Vse te obljube pa so ostale le mrtva črka. In ko je njegov nasprotnik Grau leta 1944 prevzel predsedniško mesto, je Batista ponovno šel v tujino kot politični begunec in se vrnil šele leta 1948 v času liberalne vlade predsednika Prioja Sakarasa. Ker je uvidel, da se po demokratični poti ne bo mogel povzpeti na predsedniško mesto. je skrbno pripravil nov državni udar. Ker je imel dovolj starih izkušenj, in ker je v tem času postal že general, je zbral okoli sebe ne več podčastnike, ampak skupino kapetanov in poročnikov in v pičlih 77 minutah prevzel vso oblast v državi, seveda z državnim udarom. Bilo je ;o 10. marca 1952, leta. V juniju istega leta bi bile morale biti predsedniške volitve in kongresne volitve. Najprej so bile volitve dvakrat zaporedoma preložene, nato se delj časa o njih sploh ni govorilo; izvedel jih je šele letos 1. novembra, ko je bil prepričan in gotov, da mu nihče ne more vzeti oblasti iz rok, saj si je v fcm času oblast močno organiziral. V prvih dveh letih ni kubanski kongres, ki je sestavljen podobno kot v ZDA iz senata in predstavniškega doma, imel praktično nobene funkcije, saj si je Batista s tako imenovanim «Ley Constitutio-nal», odnosno ustavnim zakonom prisvojil dejansko vso zakonodajno in izvršno oblast. Za njega zatrjujejo, da predstavlja na eni strani kasto oficirjev, na drugi strani pa neorganizirane delavce — povečini črnce s sladkornih plantaž. Tudi sam je po poreklu mulat. Zdaj pa še nekaj o gospodarstvu in bogastvih Kube. Zaradi bogastva in prirodmh lepot je 1.600 otokov, ki sestavljajo Kubo dobilo naslov »Biser antilskih otokov*. Kuba ima okoli 6 milijonov prebivalcev in pridela na leto okoli 5 milijonov ton sladkorja, kar predstavlja celih 83 odst. vsega njenega izvoza. Toda največji del sladkornih plantaž je .v rokah ameriških družb. In ker gre večina kubanskega sladkorja v ZDA, ie vse gospodarstvo te države odvisno od pogojev na ameriškem tržišču. Kuba, kot je razvidno, je zelo bogata dežela in ima zelo primerno klimo za žitarice. Kljub temu pa je na Kubi v takoimenovani mrtvi sezoni, (mrtva sezona za Kubo je tedaj, ko se ne dela na plantažah sladkorne pese) r.,ad col milijona brezposelnih. Do takih razmer prihaja zaradi tega, ker ima ali konjunktura ali pa depresija v pridelovanju sladkorne pese neposreden vpliv na vse ostalo gospodarstvo države. Poleg sladkorja prideluje Kuba tudi znan kubanski tobak .(150 milijonov zelo znanih cigar ((Havana* na ieto) in pa zelo cenjen mahagonijev les, vendar pa ta dva artikla ne moreta izboljšati gospodarskih razmer tedaj, če nastopi kaka depresija v pridelovanju in predelovanju sladkorne pese. Batista se je lotil tudi tega problema in je lansko leto zaradi padca cen dal sežgati precejšen del pridelka sladkorne pese Za letošnjo letino pa je ukazal, da se mora zmanjšati pridelek in zato je prepovedal sajenje sladkorne pese na velikih plantažah- Poleg tega so bile zmanjšane tudi plače delavcem na sladkornih plantažah, kar je zelo prizadelo večino prebivalstva, ki ima že itak zelo nizko življenjsko raven. Poleg znižanja plače delavcem na sladkornih plantažah je dal znižati plače tudi delavcem v plantažah konoplje, ki so imelj doslej najvišje plače na Kubi. To naj bi bila edina možnost za boljše plasiranje sladkorja v tujini, toda to je samo njegova teorija, nikakor pa ne resnica, posebno ne zaradi tega, ker so s tem znižanjem plač dejansko zaslužile le ameriške družbe, ki izkoriščajo kubanske plantaže. Zato si je s temi ukrepi sicer napravil precej sovražnikov med kubanskim delovnim ljudstvom, hkrati pa si pridobil več prijateljev med ameriškimi delničarji in lastniki plantaž. Hkrati pa si je Batista odtujil tudi domače plantažnike, ki so v vsem času njegove oblasti občutili na sebi, da gredo vsi privilegiji na račun ameriških delničarjev, katerim oni ne morejo konkurirati. Kljub vsemu temu pa j* Batista na volitvah zmagal, toda glavno besedo pri tem je imelo onih 20.000 vojakov. policajev in mornarjev in ne kubansko ljudstvo, TRST, sobota 13. novembra 1951 ^ i-6 2 S(} Vremenska napoved za danes: ™ O-J Rahlo oblačno, tu pa tam kra- jevne pooblačitve in manjše padavine. Vetrovno. — Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je bila 16 stopinj: najnižja pa 11.3 stopinj. PRIMORSKI DKEVMIK K A IH© Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Koper: 21.00: Slušna _ — t jj. igra: Finžgar: «Pod svobodnim soncem«. . 200o: 17.40: Koncert pianista Aleša Curka. —-Trs • " ' j.dg Operna glasba. — Slovenija: 12.10: Skladbe F. in I. Zajca igra železničarska godba iz Maribora. "V . ”:;rr»?-■ ^ :'v'' & ALI JE TO KORAK K ZBL1ŽANJU IN SPOŠTOVANJU NAŠIH PRAV1C?,S SEJE OBČINSKEGA SVETA V GORICI Predsednik SFS v Beneški Sloveniji krivično obsojen na podlagi neutemeljene obtožbe NASTOP TOV. PAVLINA % za otroški vrtec v Pevmi Z včerajšnjo razsodbo je če-dadski pretor dr. Zucarello obsodil predsednika Socialistične fronte Slovencev v Beneški Sloveniji tov. Ernesta Zdrav-liča na 34.000 lir globe pogojno in 20.000 lir sodnih stroškov civilne stranke. Z razsodbo je bila s strani sodnih oblasti storjena proti našemu ljudstvu v Italiji še ena krivica, ki spada v vrsto načrtnega delovanja proti interesom slovenskega prebivalstva Beneške Slovenije, obenem pa predstavlja grobo kršitev demokratičnih načel in spoštovanja svobodnega izražanja političnega prepričanja. Tovariš Zdravlič se je moral namreč zagovarjati zaradi tožbe, ki jo je vložil sovodenjski podžupan Trinko zaradi politične diskusije, ki je nastala po pogrebu monsignorja Trin-ka. Med to diskusijo v Vogri-čevi gostilni v Sovodnjah, kjer so bili prisotni tudi nekateri člani izvršnega odbora SFS za Beneško Slovenijo, je civilna stranka podžupan Trinko napadel tov. Predana, da je moral ravno on. Predan govoriti na pogrebu monsignorja Trin-ka. ko je bil vendar obsojen od videmskega porotnega sodišča. V tej diskusiji je tov. Zdravlič dejal, da so se po vojni stvari že precej spremenile in da se bodo še bolj spremenile glede ravnanja z našo manjšino: najbolj pa se bodo te spremembe opazile čez kakšnih štiri do pet let. V tej politični diskusiji je moral Trinko požreti tudi neprijetno ugotovitev, da ima fašistično men- nem protizakonitem obstoju Socialistične fronte Slovencev v Beneški Sloveniji in da so ta organizacija in njeni člani v službi tujca. Toda laž ima kratke noge in tudi Sam pretor Zucarello je verjetno zelo nerad, vendar spričo revščine in popolne neutemeljenosti izjav odvetnika Girellija, priznal. da je organizacija legalna in da njeno legalnost priznavajo italijanski zakoni. »Vsakdo ima pravico izražati svoje politično prepričanje«, je dejal, toda pozabil je pristaviti, da sodne oblasti, kakor tudi drugi organi v Benečiji s svojim dajanjem potuhe in neposredne pomoči protiljudskim in protislovenskim elementom preprečujejo izražanje osebnega prepričanja. Tako se iz Beneške Slovenije izganjata svoboda in demokracija, ki jo nadomešča moralni pritisk na del najbolj zavednega in naprednega prebivalstva. Zgovorno lekcijo je v tem šovinističnem in propagandnem okolju dal zagovornik obtoženca odv. Giovanni Bato-cletti iz Čedada, ki je uvodoma dejal, da so se na tem procesu uporabljale same «ve li ces. Osupnila je tudi druge, kajti nedolžnost Zdravliča je bila kot na dlani. V četrtek zvečer so goriški občinski svetovalci nadalje- In končno, ali naj smatramo, . . ... obsodbo za odgovor oblasti na i vah ,z reševanjem preostalih zahteve beneških Slovencev, i vprašanj dnčvnega reda. k. Toda kaj bi rekli ustraho- naj se Ivanje ^«a j je^dS valci beneških Slovencev, ce : statuta prenese tudi na Bene ‘ unravneea odbora bi jim sodišče ne dalo prav? čijo in se s tem odpravi ^oraj | ^',,^7^8 0^ Kaj bi se zgodilo z vso proti-! stoletna krivica, ki obstaja v j ™ed katerimi je podaljšanje slovensko ^jropa^ando^° ki°^se j v tem, da Benečani se vedno j stanovanjske P°S°db^ J* PrJ j i« i • „ o n i m 3 in č/ti v materinščini da vi semester 19j4 mestnemu ji vedno bolj majejo osnove? i nimajo *oi v materinščini, oa v-«« ku se slovenščina ne uporablja v; kopališču. Odobien je bil tu- ra, po katerih naj bi goriška občina bila deležna zakona za dodelitev posojila za šolske gradnje. S posojili, ki bi jih prejela, naj bi goriška občina gradila osnovno šolo na kraju «Madonnina del Fante«, zatem otroški vrtec v Ločniku, otroški vrtec pri Sv. Roku in zvišala šolsko zgradbo v Ul. Leopardi. Tov- Si ' I 7 M 3 i', 3 Z 1 ...ifjiti............. -iijRiKtu.mHni.« Obsodba je krivična in za- j uradjh , „a se kaznu. • di sporazum z ANAS, po ka- Pavlin, zastopnik SFS. je pe- ljiva za nas m zaradi tega jo j * ljudje ki te pravice za-' terem bo občina letno izpla- novpo vprašal župana, kako iz vsega srca obsojamo kot i° ! J, vr-.niinii ' čala ustanovi 65 tisoč lir za je z zadevo gradnje otroške- beneški Slo-i Sevajo kot kažeta včerajšnji, čala , obsojajo tudi vsi DcnesKi oiu-- proce- proti i ureditev ceste v Ločniku. V vcn:i' _ u!*: ^.1", „.V«.! tajniku SFS tov. Izidorju Pre- j diskusiji se je oglasil zastop- r.anjo še bolj strnili okoli svo-jega voditelja in Socialistične danu v \idmu. fronte Slovencev, da bodo v ; _ Benečiji čimprej ozdravili raz- j mere. v katerih se zaradi 0pOZOfHo davkOp*0Č6Va'Cem ustrahovanja in nasilstva našim prebivalstvom izgubljajo še slednji medli obrisi ne- Vsi davkoplačevalci si lahko ogledajo spremembe o družinice namišljene politične svobo- j skem in o drugih občinskih de. svobode izražanja osebne-{davkih. Seznami so razobesem nem delu mesta, kjer sedaj davčnem uradu v Ul. Crispi tega ni bilo. Precej diskusije nik SFS tov. Darko Šuligoj, ki je poudaril potrebo po popravilu ceste, ki vodi iz Ločnika na Gradiškuto. Tretji ukrep, ki ga je moral občinski svet odobriti je bila razširitev obveznega pobiranja smeti v severnem in juž- ga političnega prepričanja in j na demokracije. I štev. 5. [je bilo okoli ukrepov odbo- PROTI KRIVIČNEMU UKREPU o izgonu slovenskih otrok iz slov, šol se ta odlok prekliče in po-pravijo vse krivice, ki so bile prizadejane slovenskim otrokom optantov, ker so ti otroci danes prisiljeni obiskovati šole, kjer se n# poučuje v _ njihovem materinem jeziku. Z^besedeV.VaTe' je'govorilo j Qlovenska pokrajinska SVetOValca včeraj Ta odlok je samo navaden o »protiitalijanski organizaciji r manever, skovan v Gorici, da v službi tujca* ud. odločno je pri goriškem pretektu - Pritožbe optantov planile na slovenske otroke, katerih starši so optirali za Italijo, ih jim prepovedala obiskovati slovenske razrede poudaril, da v sodnih prostorih ne sme biti mesta za politične govore in politično propagando, ampak da so za te stvari drugi prostori. Pobil je vse točke obtožbe, med drugim tudi trditev odv. Girellija. ki je iz neke Manzinijeve knjige s komentarji o razsod- taliteto. Ta trditev tov. Zdrav- bah nekaterih sodišč navajal liča je bila pogojena v nesmiselnem in šovinističnem stališču Trinka. ki ga je zastopal v razgovoru od 30. junija, stališču, ki ga je še enkrat prikazal na včerajšnjem procesu in ki je v resnici stališče človeka, ki do našega ljudstva v Beneški Sloveniji, do slovenskega prebivalstva, kateremu tudi sam pripada, ni v ničemer različno od stališča bivšega fašističnega režima. Trinko je v svojih izjavah neprestano poudarjal svoj «vi-timizem« pred «napadi sovražnikov Italije v službi tujca« da je imenovanje neke osebe s «fašistom» kaznivo. Odv. Ba-tocletti je njegove besede dopolnil. da je bila beseda »fašist« izrečena nekemu predstavniku oblasti, in da zato razsodbe ni mogoče primerjati z našim procesom. Prikazal je dalje neutemeljenost trditev obtoženca, da naj bi predstavniki SFvS delali za »ujca proti interesom Italije in da bi zahtevali celo nekako odcepitev teh krajev. Neumnost te trditve je toliko večja prav v sedanjem trenut- Včeraj ob 12.30 sta bila pri 1 goriškemu prefektu dr. de Zerbiju slovenska pokrajinska svetovalca Viljem Nanut in Rudolf Bratuž zaradi položaja, ki je nastal v slovenskih šolah v zvezi z zadnjimi u-krepi proti otrokom optantov. Svetovalca sta goriškemu prefektu natanko obrazložila, kako je šolska oblast z navadnim odlokom, ki nima nobene zakonite podlage, vrgla iz slovenskih šol otroke optantov z opombo, naj se vpišejo v italijanske šole. Obrazložila sta tudi primer dveh učencev iz Standreža, ki nimata nobenega opravka z opcijo, ker je mati italijanska državljanka, oče pa ameriški državljan (slovenski rojak), pa so ju prav tako vrgli iz slovenske osnovne šole. Prefekt dr. de Zerbi je obljubil, da se bo osebno zanimal za zadevo, ki je povzročila globoko ogorčenje med goriškimi Slovenci, in da bo _ _______ ku zbližanja med Italijo in Ju (ki naj bi seveda bili naši po- j goslavijo. litični voditelji). Poudarjal je, j p0iemiziral je tudi z zahte- da ima Demokratična fronta VQ odvetmka^civUne^ stranke. naInen čjmprcj stopil v 200.000 lir globe, s katero bi zgradili spomenik padlim vojakom v Cepletišcu. Prikazal je propagandističnost teh izjav in še enkrat poudaril, da v sodnih prostorih ni mesta za politiziranje, ampak je treba gledati na stvari s pravnega stališča. Na koncu je zahteval opro- Slovencev (!) v Italiji isto ime kot jugoslovanska partija in da je z nio v najtesnejši zvezi. Se bolj zanimive so bile izjave vseh prič civilne stranke. Govorile so vse enako, rekli bi na pamet, kar dokazuje, da jih je nekdo na proces dobro pripravil. Vsi so po vrsti iz javljali, da je Zdravlič dejal Trinku. da so pijani od rim- ske propagande, da je fašist stitev obtoženega Zdravliča, in da mu je grozil. j ker bi bila to najboljša raz- Morda najbolj smešno figuro j sodba nad nedolžnim zdra^ na vsem procesu pa je napra- čem. Obenem pa bi se s tem vil odvetnik civilne stranke j rHzblinil tudi milni mehurc . Sreni. Zaradi neobveščenosti, j ki ga je napravil drzavn, morda pa tudi zaradi česa dru- pravdmk s svojimi prav ta gega. je trdil, da so sigle SFS [ propagandističnim ^avami ^ enake siglam jugoslovanske stranke, da je SFS ilegalna zarotniška stranka itd. S svojim sicer kratkim govorom je skušal ohraniti pri življenju razpadajočo propagandistično tezo trikoloristov in vseh sovražnikov prebujenja slovenstva in naprednega mišljenja v Beneški Sloveniji o domnev- posledicah morebitnega pre vzema oblasti v Italiji po ljudeh pri SFS. ki bi najmanj zaprli ubogega Trinlca itd.. kar je služilo kot podlaga, da je pravdnik zahteval obsodbo tov. Zdravliča na 15.000 lir globe. Obsodb? je osupnila številne Benečane, ki so prišli na pro- stik s šolskim proveditorjem. Pokrajinska svetovalca Nanut in Bratuž bosta vložila pri goriškem prefektu še pismeno vlogo glede otrok optantov. Nadalje sta se pokrajinska svetovalca zanimala, kako je z opcijami, ki še vedno niso rešene in sta ob tej priliki obrazložila pritožbe optantov. Dr. de Zerbi je izjavil, da so stvari v taku in se polagoma rešujejo, nekatere prošnje pa so že v Rimu Nadalje se je govorilo tudi o spomeniku padlih partizanov v Pevmi in Steverjanu, ki sta zadnje čase predmet silovite kampanje od strani šovinistov. Goriški prefekt je vse z zanimanjem poslušal in pokazal veliko razumevanje. Neposredno po podpisu ((Memoranduma* med Italijo in Jugoslavijo v Londonu, ki vsebuje tudi statut, kako se mora ravnati s slovensko narodno manjšino na Tržaškem, so šolske oblasti na Goriškem Tako smo te dni zgubili na 4 osnovnih šolah kar 9 otrok. To se je zgodilo med časom, ko so italijanski državniki_ in politiki raznih barv izražali zadovoljstvo, da se vendar enkrat prenehajo trenja med dvema narodnost ima in se ustvari mirno sožitje med ljudstvom na podlagi enakopravnosti. Celo državniki drugih sosednih in oddaljenih držav so izražali svoje zadovoljstvo, da sta se državi pobotali na miren in dostojen način, kar pomeni velik prispevek za tako zaželeni m potrebni mir v svetu. — To se je zgodilo v času, ko je zapuščal Gorico gospod prejekt Palamara — na poti v Trst — s točnimi navodili iz Ri* kako se ima reševati manjšinsko vprašanje na Tržaškem. To se je zgodilo po govoru ministrskega predsednika Scelbe na trgu «Unita» v Trstu, ko je dejal, da je potrebno, da se Slovencem priznajo njihove pravice in se z njimi ravna v duhu enakopravnosti. To se je zgodilo na Goriškem, ko se črnilo, s katerim se je podpisal pod «Memorandumv zunanji minister Martino, še ni dobro posušilo. Sprašujemo se, po katerem zakonu imajo gospodje na oblasti v Gorici pravico izključevati iz slovenskih šol otroke slovenske narodnosti. Ima tak ukrep šolskih oblasti sploh kako zakonsko podlago? Ne, nima! V italijanskem statutu poznamo samo člen■ 6., ki govori o zaščiti narodnih manjšin, nobeden drugi člen pa ne govori, kako je treba zapirati vrata slovenskim otrokom. Zato smatramo, da je omenjeni odlok šolskega skrbništva, ki je bil izdan v času ko je bil v Gorici še gospod prefekt Palamara, brez zakonite podlage in zahtevamo, da ga vrtca v Pevmi, ki je bil že tolikokrat na dnevnem redu. Zupan Bernardis mu je odgovoril, da se za gradnjo otroškega vrtca 'v Pevmi zanima tudi sama ustanova ONAIR, ki ima otroški vrtec v Oslavju in je po njegovem upati, da bo dvojna zahteva prinesla zaželeni rezultat. V tej zadevi bi pripomnili; da se vprašanje otroškega vrtca v. Pevmi vlege, dovolj dolgo ih da razna opravičila gori-škega župana rje morejo zadovoljiti potrebe naših otrok, ki morajo tako daleč na pot, ča hočdjo biti deležni vzgoje v otroškem vrtcu. Hajduk vodi v prvi ligi jugoslovanskega prvenstva BEOGRAD. 12. — V sredo so odigrali štiri zaostale tekme sedmega kola prve zvezne lige. Medtem ko v obeh tekmah v Beogradu ni bilo presenečenj, pa sta dali tekmi v Zagrebu in Splitu nepričakovane rezultate. Partizan, ki je še v nedeljo v polfinalni tekmi za Titov pokal sredi Splita pregazil Hajduka s 4:0. je včeraj v Zagrebu komaj rešil eno točko v igri z Zagrebom, šele 20 minut pred koncem je Bobek izenačil, tako da se je tekma končala neodločeno 1:1 Presenečenje ni Hajdukova zmaga nad repkom na lestvici NA POTI DO SVETOVNEGA PRVENSTVA Danes Mitri-Hflfflg? Humez se zaveda, da ne bo imel opmvk z MUrijem iz L 1951. ko ga /e premaga nad Mitrijem zopet Pnd°b veljavo, ki seda3UP , Mitri-Jutrišnji dvoboj me ^ jem in Humezom . pIj. p„,„a , v.HW »r«" p„. čakujejo m «■ » „„„ [I- MILAN. 12. — Več tisoč lju- nad Mitrijem z°P__ao di je danes popoldne pričakalo na kolodvoru Tiberija Mitrija, ki je prišel z brzovlakom ob 16.55 iz Rima. Cim se je vlak ustavil in se je na vratih enega izmed zadnjih vagonov pojavil Mitri nasmejanega obraza, se je vsula proti njemu množica, ki ga je ločila od spremljevalcev, tako da je moral njegov prokurator Pro zen gledalcev okoliJ** te. dali še tisoči m tisoči leviziji. ZUERICH. Noseme^ ietti zaprositi pomoč policije, tekma K I M O CORSO. 17: «Mogambo», barv- ki je z vso odločnostjo nare-Lokomotivo, pač pa rezultat -1 dila hodnik do Mitrija ter ga 7*0 (2:0). j nato obdala z nepremostljivem Crvena zvezda je v Beogra- spremstvom. Šele na ta način du prepričljivo premagala i je lahko Mitri odšel s kolo-osiješkega Proleterja s 3:0 dvora. BSK pa je v Beogradu pre- j Ko je dopoldne prispel Horn agal subotišk! Spartak s 4:3; mez. novinarjem ni bih mU f0*l) čeprav je bil Spartak i zdaleč tako težko približati se boSe moštvo, zlasti v prvem | mu in ga vprašati za mnenje polčasu. Nesrečen dan pa je j o jutrišnjem dvoboju. Njegovi imel Spartakov mladi vratar j spremljevalci so demantnalt, ki je kriv za vse štiri i da bi dal Humez kdaj tako nespametna izjavo, namreč da Kampa prejete gole REZULTATI i« mom m en-v -,-ane no iz 'gralc®7 , končal* * ^£^4* ‘IZŽENEVA, 12. - *e popularni švicarsk ^^erit^ bo 6. decembra v ^ * poročil s Sonjo Buen Schaffhausena- TAKO bo premagal Mitrija že po ne- j ^ta)anta . Roma taactat ul TFKFM 7 KOLA kai rundah. Nasprotno, so de-ZAOSTAL1H TEK.-. • u,imA7 dobro zaveda. PRVE ZVEZNE LIGE Crv. zvezda-Proleter 3:0 (2:0) Zagreb • Partizan 1:1 BSK- Spartak 4:3 (0:1) Hajduk-Lokomotiva 7:0 (2:0) LESTVICA PRVE LIGE : se zmanjša število otrok v slovenskih razredih in se na ta način uničuje slovenske šole. To se je že zgodilo v Kr-minu, kjer se je na ta način število slovenskih otrok tako zmanjšalo, da so slovensko šolo nato zaprli. To se dogaja danes tudi v Ronkah, kjer so na enorazrednici na enak način zmanjšali število otrok od devet na pet učencev. Pri izrivanju slovenskih o- j trok iz slovenskih osnovnih . pa se ne držijo striktno ! odloka, ki so ga naredili za j optante in je bil izdan, kakor j smo že zgoraj omenili, ko je j bil za prefekta v Gorici gospod Palamara. Gredo že iz okvira tega odloka. Tako se je zgodilo, da so iz slovenske osnovne šole v Standrezu izrinili dva učenca slovenskih staršev. Oče je rojen v Vrtojbi in je že davno v Kanadi, kjer je postal kanadski dr-avljan. Mati je rojena in stalno prebiva v Standrezu ter je ohranila italijansko državljanstvo. Tej materi so pred tednom izrinili oba o-troka iz slovenske šole, češ da je oče tuj državljan. Tako nezakonito ravnanje stranj šolskih oblasti razburja slovensko ljudstvo. Ce smo se Slovenci obrnili s svojo pritožbo o tej zadevi tudi na Organizacijo združenih narodov, je bila to naša sveta dolžnost in italijanska vlada naj se temu ne čudi, ker od izdaje odloka o prepovedi obiskovanja otrok optantov do danes, gre število izrinjenih otrok iz slovenskih šol že v nekaj stotin, oko u-pošt evamo tudi naše slovenske srednje šole, ki so bile s tem odlokom ravno tako prizadete. Vsi Slovenci smo vedno zahtevali in še danes bolj kot kdaj koli prej zahtevamo, da se uzakonijo naše šole na način, kakor smo to vedno zahtevali v naših spomenicah, ki so bile naslovljc- e na italijansko vlado v Rimu. Hajduk Dinamo BSK m film, C. Gable in A. Gard- I Vojvodina ner. i Sarajevo VERDI. 17: «Mambo». V. Gass-mann in S. Mangano. CENTRALE. 17: «Drugi časi«, V. De Sica in G gida. VITTORIA, 17: »Trije tatovi«, J. C. Pascal in J. Sirnpn. MODERNO. 17: »Blodnje«, K. Douglas in D. Day. Crv. zvezda Partizan Spartak Lollobri-' Zagreb i Proleter Radnički Vardar Železničar Lokomotiva * 0 21:11 13 1 17:13 12 2 21:17 11 1 14:9 10 2 14:10 9 3 17:11 3 18:15 3 18:17 3 10:11 4 13:18 5 9:12 4 10:14 1 5 12:24 0 6 10:27 jali. Humez se dobro zaveda, da ga ne čaka Mitri iz 1. 1951. Med Mitrijem in Humezom je razlika v tem. da je Mitri trenutno v ponovnem vzponu, medtem ko o Humezu ni mogoče tega trditi. Zmaga v jutrišnjem dvoboju je za vsake- Fiorentina - Milan Inter - Bologna Juventus - Torino Lazio • Udinese Novara - Pro Patr,a Sampdoria - Genoa Spal - Napoli Triestina - Catania Marzotto - Patl0''a j- — ----------------------- ; ViC ga izmed njiju velikanske važ-1 Pavia - Lanerossi v • n nosti. Ce Mitri izgubi, mu je [ Carbosarda • Livor ; 1 ^ 2 » 2 t X » 2 X 1 t X 1 X 1 2 * X ponovno zaprta pot k dvobojem za višja mesta v svetovni lestvici in za svetovno prvenstvo. Humez bi si pa z zmago Lecce - Catanzaro Siracusa - B*ri Lecco - Sanrem*58 2 X 1 m predvaja DANES, z začetkom ob 18. uri {ilm: ((Povratek Don Camil to Nastopata FERNANDEl in GINO Ci^1 Ne zamudite izredne prilike in si oglejte tč ^ nimivi film, ki žanje povsod ogromne uSP Sestavljena i* najboljšega materiala Izdelana po najnovejiih tehniških odkritjih Izbrana eleganca modelov Cene ugodne Popolno jamstvo ta S let Zahtevajte jo pri »vojem urarjul Magazzini KAIIGEU UL. TIMEUS 3 (NOVA STAVBA) TEL. 44185 -1 VAŠA TRGOVlH* V njej dobite s OBLEKE IZ CISTE VOLNE od 6.500 UT na^ DEŽNE PLASCE od 2.950 lir naprej- " ^ NENE HLAČE po 1.350 lir. - P°Ieg bite pri nas: VELIKO IZBIKO DelA h, nižjih ce“.g AMSS: ... KTAMINI AV HSNKO - UREDNIŠTVO: ULICA MONTblCCHI Odgovorni uiednia bTANISLAV nc.ivrvy ii-uii predal Wi, - UPRAVA: ULICA SV 87-338 — Cene oglasov: Za vsa« min vlil »tolpra r.a v*e vrste oglasov po 25,- din, FHANCISK.A (t » - Telefonska Številka 37-338 - OGLASI: od 8. do 1 ne v Sl rini I stolpca trgovski 60 finantno upravni 100. osmrtnice 90 lir --Tiska Tiskarski eavod ZTT - Pirdniln Oonr« Ul 8. Pellnn 1-H St 6 lil nad. — Telefon Številka «4-80» iu V4-638 — tAjSun do 12.30 in od IS • 18 — Tel. Za KLRJ za vsak mir. Širine I 33-82 — Rokonlsi se n- vračajo. ----------------------— . . izvod *-®* .aio* , ■ , tetrtletna 800. polletna 1700, celoletna 3200 Ur. Fed. IJud. repub. Jugoslavija. ofi ^2 ižništvo trtaškega tiska Trst 11.5374 — «»-• - - -------—možem. ,,.ua Ulje, Ljubljana Stritarjeva 3-1., tel. 21-928 tek. ra«un pri Narodni banici v NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, -------------------- . . nss«- - PoStni tekoči račun ta STO ZVU ZaloiniStvo trtaSkega tiska Trst 11.5374 — Za FLRJ: Agencija demokratičnega Inoze k(,ga "*Ka i Ljubljani 604 . T . 375 — Izdaja ZaloiniStvo