GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE ILIRSKA BISTRICA LETO IV. ♦ ŠTEVILKA 6 JUNIJ 1965 CENA 20 DIN Poštnina plačana v gotovini BORCI kakem pomembnem godku iz preteklosti. Saj je pravzaprav vsak dan izpolnjen s tako ali drugačno vsebino; če ni zanimiva za druge, je pa morda za nas. In kako naj izluščimo iz časa našega velikega boja, boja vsega človeštva proti silam teme spomine, ki bi bili pomembnejši od drugih? Takratni čas smo vsi doživljali globlje, moč¬ neje. Človekova volja mnogokrat ni poznala meja, vzdržljivost je presegala človeške meje, žrtev za ide¬ jo je prekrila nagonski strah za samoohranitev. Človek je bil človeku mnogo bližji, tovarištvo iz tistih dni je pognalo neuničljive korenine. Obiskali smo nekatere borce slavnih prekmorskih brigad, da bi nam kaj povedali iz svojih spominov. >Hm, spominov, teh bi bilo za cele knjige; toda dvajset let je precejšnja doba in mnogo stvari je že zble¬ delo.« — »Pa saj ne gre za pisanje zgodovine; za to bodo že drugi poskrbeli. Drobci, epizode, vtisi za bralce prav tako zanimivo.« No, tako smo v razgovoru zapisali posamezne spomine in jih podajamo našim bralcem. to je Tovariš Grl j Jože iz Topolca je »Živeo kralj Petar!« Neki Črnogo- ljudje zbežali pred partizansko pripovedoval: rec iz naših vrst je s krepko frazo vojsko, češ, da so četniki govorili, »Kapitulacija Italije me je zate- odpravil kralja in njegovo žlahto da partizani pobijejo vse, kar naj- kla v tako imenovanem bataljonu in tako je klavrno propadel poiz- dejo živega. »Jaz sem ostala, stara sem in mi je vseeno, kdo me po¬ bije, vi ali oni.« Niso minili trije »speciale«, kamor je fašistična ob- kus nasprotne propagande. Toda last trpala nezanesljive elemente. to ni bilo še vse. Na našo odlično Bili smo v mestu Taranto v Južni zahtevo so morali Angleži odvzeti dnevi, ko so ljudje spoznali, katera Italiji. Iz angleškega taborišča smo kraljevi »vojski« orožje! odšli, čim smo zvedeli, da se v Ba- vojska je resnično ljudska in so se Tone Gustinčič s prijateljem L 1944 riju zbira jugoslovanska, Titova srečali, seveda v povsem drugač- No, s četniki smo se pozneje še trumoma vračali v svoje domove. Čez nekaj časa smo zajeli okrog stražo? Ni je. Vstanite in pojdite vojska. Propaganda jugoslovan- nih okoliščinah. Ko je naša I. prek- 30 oboroženih četnikov. Razorožili na svoje domove!« Precej časa je skih kraljevih oficirjev je imela morska brigada toliko uspeha kot nič. Pred zbira- po ponesrečeni nemški ofenzivi in desantu na Dr- smo jih, potem pa je stopil pred¬ nje komisar bataljona in jih vpra- trajalo, da so se znašli in ugotovili, da misli komisar resno. Seveda so bili to mobiliziranci, kajti pravi liscem v Bariju nas je čakala sku- var čistila ozemlje okrog Livna, šal: »Veste, kaj bomo storili z va- pina jugoslovanskih kraljevih vo- smo prišli v neko vas, ki je bila mi?« »Pobili nas boste« so obupa- četniški koljaši ne bi tako gladko jakov četnikov smo jim rekli. In povsem prazna. Našli smo le staro eden izmed njih nas je pozdravil: žensko. Povedala nam je, da so no odgovarjali. »Nič takega,« pra¬ vi komisar. »Vidite kje morda !*% v.v.v! # .v.v .v. v. vv.*.v. v. v. • • # •••••••«•• • « • • • • ■ • •••••• • - •••••••*•• • * »••••••• • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • ••••«• • « f ,.••• • • , • • a a • • a . > • a a • a a • a a • • ••••••••• a a a a a a a a • a a a,« • • • • • • m a a a • • , • a a a a a • a • « aaaaaaa«*aaaa* »•*••••• a a • a a a a a a • a ••• • •• • • • ••• • .»aaaaaaaaa.aaaaaaaa« a a a a a • a a • • a • a a - a a a • a a a a a * a a • a a a a a a a a a a a a a a a • a a • a a a a a a a • •••••••*••. a a a a a a a • • -•••••••••••♦■•••••• • • • a a • # • ■ • a •••»_ • a a a a a a a a a a a a a a • aaaaaaaaaaa - ra a a a • • • «*a a aa a a a a • a » a ♦••••• •• • • . V. a a a • • • • • ♦•••••«•••••••• a a aaaaaaaa • • a • a # ■ a.a a.a a a a • • • • •• • • •. opravili. V spominu mi je ostalo posebno prvo srečanje z Rusi. Imeli smo obkoljen Mladenovac, v katerem so bili Nemci. Brez artilerije ga nismo mogli napasti. Po tretjem dnevu obleganja se je nenadoma pojavila z vzhoda Rdeča armadai Objemanja, stiskanja rok ni bilo konca. Prepevali smo vso noč in proti jutru smo hoteli kar v na¬ pad. »Počakajte vendar, da gremo mi naprej s tanki!« so nas za¬ ustavljali Rusi. Potem smo res šli v skupen napad, očistili mesto in se nismo ustavili do Beograda!« »Med številnimi boji za končno osvoboditev sta mi ostala posebno v spominu boja za osvoboditev Bi- hača in Gospiča v Liki,« je pri¬ povedoval tov. Albin Kuret, takrat pomočnik komisarja 3. čete II. ba¬ taljona Tretje prekmorske briga¬ de. »V ostrem tempu smo prega¬ njali Nemce in ustaše preko Gor¬ njega in Donjega Lapaca, forsirali pod ognjem Uno in napadli vzpe¬ tino Ribjo glavico, ki je dominira¬ la nad Bihačem. Med zagrizenimi boji je Bihač padel, toda takoj na¬ to smo se morali obrniti v smeri proti Gospiču, kajti dobili smo spo¬ ročilo, da prodira sovražnik iz Za¬ greba v Liko. Gospič je bila moč¬ no utrjena ustaška postojanka, pravo ustaško gnezdo, iz katerega so prej Italijani, pozneje ustaši večkrat izvajali izpade proti eno¬ tam NOV v bližnji in daljni okoli¬ ci mesta. Dvakrat so naše enote Zbor — prekmorcev — tankistov na Vrhniki, leta 1964 (Nadalj. na str, 2) JUNIJ ST. 6 Občinski sindikalni svet bo konec meseca maja oziroma dni meseca iuniia odražnic ni ja organiziral seminar z novimi vodstvi sindikal- Poleg pomembnih problemov in nalog, ki sta jih nakazala 3. in 4. plenum RSS, bo tekla razprava tudi o samo¬ stojnem delovanju sindikatov in povezovanju z družbeno politič¬ nimi organizacijami ter o položaju sindikatov v pogojih samo¬ upravljanja. novimi Delo izvršnih odborov sindikal¬ nih podružnic se bo moralo še bolj okrepiti in usmeriti k bistve¬ nim nalogam, ki pogojujejo ma¬ terialno rast. organov in dopolnile pravno praz¬ nino do uskladitve statutov in pravilnikov, ki je nastala ob izi¬ du temeljnega zakona o delovnih razmerjih, ker ureja vrsta vpra- Problematična je namreč orga- san J samo načeloma in prepušča nizacija dela v delovnih organi- delovnim organizacijam, da jih s zacijah, ki lahko — če je slaba - v veliki meri zavira intenziv- svojimi splošnimi akti v podrob¬ nosti regulirajo. no gospodarjenje. Analizirati bo treba sedanj stem dela samoupravnih organov, stike med člani in delavci pred in po sejah. Uveljavljati bo treba načela na¬ grajevanja po delu, ki je osnov¬ na spodbuda za povečanje pro¬ duktivnosti in proizvodnje in ki vpliva na skladnost med ljudmi v delovni organizaciji, istočasno pa bo treba dosledno izva jati na- ki določa, da se morajo oseb Stremeti za tem, da se vsako izobraževanje dopolni z osnovno družbeno-ekonomsko raz¬ gledanostjo, ki je potrebna za uveljavljanje vseh oblik samo¬ upravljanja. Sndikalne organizacije so dolž¬ ne posvetiti več pozornosti obve¬ ščanju v delovni organizaciji kot doslej in sedanja vsebina obveščanja in objektivna. Prav sedaj bo treba posvetiti ni dohodki gibati skladno s pro- večjo pozornost politiki sprejema^ duktivnostjo dela in z obsegom n i a i n odpuščanja delavcev. Prak- proizvodnje Sindikati se bodo odločno bo¬ rili za uveljavljanje delovnih enot bodisi s stališča gospodarje¬ nja kot s stališča samoupravlja¬ nja. Sprožiti bo treba iniciativo, da se statuti in drugi samoupravni akti dopolnjujejo v skladu z raz¬ vojem odnosov in širjenjem ma¬ terialnih osnov samoupravljanja. Ugotoviti bo treba tudi, kako se določila statutov in pravilnikov uresničujejo in spoštujejo. Na vsa¬ ko kršitev samoupravnih aktov pa agirali. o sindikati najostreje re¬ sa je namreč, da odpuščajo delav¬ ce posamezniki namesto samo¬ upravni organi. Proučevati bo treba vse vrste konfliktov v delovni organizaciji, predvsem tiste, ki se skušajo re¬ ševati z ustavitvijo dela. Dejav¬ nost sindikatov se bo morala z vso silo usmeriti k odpravljanju ugotovljenih vzrokov. Občinski sindikalni svet bo na osnovi zaključkov seminarja or¬ ganiziral dejavnost sindikalnih podružnic na vseh omenjenih področjih ter jim nudil strokov¬ no pomoč, koordiniral dejavnost, spremljal izvrševanje sprejetih sklepov in ocenil vzroke, ki za- Poskrbeti bo treba, da bodo de- virajo izvajanja sprejtih nalog v lovne skupnosti takoj uredile ne- posameznih delovnih organiza- katera najnujnejša vprašanja z cijah. začasnimi sklepi samoupravnih <.* Vitomir Dekleva akcija bistriških študentov CVA V. »ra®? *# v.-... v.v.v.v • ••••«*! • 0 0 • ••#••«•••••••• • * » • > t r • _■ • • a «_/••• i • • ••>•■••••• a. •••••• ■ * i • »Y» •»•••••• »/VroVOnOO •09090000000 • r • i • • • • • • * . • • • • »J • » at • • a »00000 • JT wm 0 01 000*00 .«• * p 0 9 *y < «» • • • • fftaf a a a a a a a a * ■ ^ «>>»» t v.' ........ i • • • • • • •*•••••«••••••« • a _» a.aataaaaa## y/*.*.v •. .•/.‘.v.v/J V.*.V.V.V«% # *.* 'SSs/rSn O.» ✓ •».••00 • m 0 0 M jt 9 * M • • ••*••#•«••■* M Jfll • rrr» • • » • # r • Ya • ra a « m a • mm Va> r 0 0 • . * • • 0 • • * • * • • * a/y - --•••• - m a » • *••••••** r 9 #/> ....... a •mm »......... • r • « a.r* •. _rja« ••••••••••»•■ • • a « * ••••••* • ar. <•«« • ■ /Ji • *•••#•#••• • • • • ra • » a ,r> • • • • a » • • a a ■ • •«•••«*•••* a a * • a * a • • •• *X* • 0 .*X* Mur/iOf »jO • • » • rrrtr«_r m B%0 a •m • jTv? rr r aj • • • • 0 • » •_» ■ * » • • « • • » • * • • • • a r s* • ••••••* • J • • • » a • • • r •_» • • • a) a o ra e • a • * a » a «T* . a r a ■ • a r - - - - * - • • ....... ... • • • a i a a • • • m 0 « • • »> r * a a • • # »•a.ra*«a»>aa • • • • * • • • a * * ». • 0 •• m m m »A aV * »J • _* _* • • • • •* P** « ■ a * < * • • • a • •*•••••« a t a • a a a a ■ a • • *aaal(«* a » a a a V r* a • • a *» a J ,a#»..aaa • a I ►.v.-av.v.v>.* \v * v.\v.v.y.v.« • < a « a # • • * •••***aa.aa»a« a«aa#ttlf>f>aaaa.«,fiaaaa • - - - * * a a a • a • a • a ar a a • a ».»TC . • * .»•••rar«a*ia a m 0 a • • » • • ........ r a yy.v.*.%%Vo . •..••••aaat 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 • t •<••••••<* .v.- V/a 09000090 900 0 00 00 0 0 • *C _ _____ 0000 »ar 0 • • a « • - * •/r/rr • ra* • r a a • # r ■ * a a a • ar • •••••••* • » lv ajtU nrraTOr a r • • a ■ . » ar****** '00000 • • • » » »JU ■ ■ ■ ■ ■! Ta • r*a 0.00. »00*00 • ••••»••••• 00 » < a • no • • * ft orOf* • aV/t 9000 •/ ■•••••• aacr • H jnTrn m ■ »t VOCa 00000 aa .rr.rrrr ra . r • r • a . . r r/. J . • (Ml ••*rraa»r*rr..rrr r • • a r . >r«ra * m^u W m r «r . Or« .rrraararrrr* .rrr.ar. • • a • r r r • » «jr a ■ j » a JOOC* r a r o r r a a r r 0000 • » • r a • r .r • « r a «»■_ r • r V # , mm m* •r.r..«.rrra..».*« a. • . r r r • r • • * r r • a • J» • OGL* ara« • ar. • ak •••••• a «ar « a • « • • • r Ca » • • a r wm» Yinr r • r « a . < . < ara aa»aa*rari»'a r . • # « »«T • _» • • ■rr»WTr ••a«ra#rarararrrra*#a*arraaarar r \ • c* Jfp I ■ r rrr a a a ra • r r • a r a • a • a ara a_• a 1 • •» • • • • • • A »Cl* r * Br r «|r• . . . * .r.. .....«.» ••»•• ar. ..a*, ra . r • a. faj jnfa a* a*aa«aa.aa.»a aa •« a a • a • a • * OT • • • Ifa t flrm 0 00 000 00 •• 0009000000099000 ' 0 0 0 » « a a a aa f aaaa *aaaaa»aaaa>.«aaaa. a_a a a • • » rajTr* #a«.a..aa.a. aaaa a • • a » • r> *•«•' pr • ruD a«#-aa#aara«*aaaaa*#*aaaaaa»aaa I • # trlf • . a • • a . . aaaa • . a • a a *.aa«aaaa*aa»* a ^»9 w 9 0000 •••00»00000.000000 0000 • a • » a _ « a 0tjfw «a. a • a . . .••••a - aa«*a##a.a • « • ••• » Wl9 0^mJt 0 • 0 0 0 0 0 • • 0 • • 0 0 0 0 0 • 0 0 0 » ••'•aaaa a* r/AW. • a a a • #•• •••••#•••• 0000 0 0 0 0 • a" »000 a~w ■ J 9 0 a AO • • • » ■» *.*.»*«•••*•«•• * • r a 1- - rr. to#t«tt«»»*»a»ta • 9 9 » •_• aa ••••••••••••##•#* : r> ; ? 1 ? fe. g W 00 .»••••'»»• • r a a • a • rjcuuu • ■■■ ra w . 0' m m . •••«»• ** • 0 0 0 99 JI » . « • a. • » • 1 • •••a»*a«aaa a.* • • ».»»»_• _ • « CI ftr/j . . -Vt a a a • • • t tV«»/A«’*jOOOA*y far« . • • la a 00000009 0 0 a a a »jnTC • » /1 f«>Y» • « • y» 00000 0 0 mtC» 0 juCOOuO » c/ a-.V- J0 0 0 0 0 Posnetek s seminarja za vodstvene kadre osnovnih organizacij iveze komunistov. Seminar je pripravil občinski komite ZKS v Ilirski Bistrici Foto: Emil Maraž Naš letalsko-modelarski tečaj Že dalj časa simo hrepeneli po znanih s sedainjimi sodobnimi le- modelan&kem kirožku. Toda ne za- tali, ki dosegajo fantastično brzi- man. Uresničila se nam je želja no in višino. že februarja meseca. Krožek je kmalu začel s praktičnim in teo¬ retičnim delom. Tovariš Poljšak nas je podrob¬ no seznanil z jadralnim letal¬ stvom. Ob njegovih besedah smo Dne 22. apnila smo bili tudi mi spoznali, kako je jadralno letal- povabljeni na letno skupščino sfcvo lep, dasd zahteven letalski Aerokluba v Postojni, kajti po- šport. učuje nas tov. Poljšak, član tega šele ko smo se seznanili z kluba. Zbrali smo se na postaji vsem, kar je v zvezi z letenjem, pod vodstvom tov. Sonje Koren smo začeli pod vodstvom tovari- in polni veselega pričakovanja ša sestavljati prve modele jadral- vstopili v vlak. V pogovoru o krožku je vlak brzel in že smo Postorini nih letal. Danes imamo že dvajset modelov povsem končanih in smo ponosni na svoje izdelke. Cez ne- Na smo zv ededl za kaj dimi mo prvič ta letala pre¬ mnoge probleme Aerokluba. Tudi izkusili. Z upravo šole smo se do- mi smo prišli na vrsto. Tako sem v imenu vseh modelarjev vstal in povedal naslednje: »Že od nekdaj se je človek sku¬ šal iztrgati iz naročja zemlje in svobodno zaplavati v zračna pro¬ stranstva. Dolga Stoletja, ne le stoletj a, temveč tisočletij a, so bale človeku to le želje. Danes je člo- govorili, da bomo ob priliki šport¬ nega dneva šole modele preizku¬ sili. Modeli bodo ob koncu šol¬ skega leta razstavljeni na šolski razstavi. Z modeli pa bomo sode¬ lovali tudi 4. julija, ko bo v II. Bistrici velika proslava Frekmor- skih brigad. Dovolite, tovariši, da se iz tega vek premagal lastno težo, prema- mesta in v imenu članov tečaja gal je zemljo in samega sebe, da- ter vseh učencev bistriške osem- nes prenašajo človeka jeklena letke prisrično zahvalim vodstvu krila v dalj nje kraje, premaguje- našega Aerokluba, ki nam jeomo- V okviru proslave 20. obletnice ja, saj nas je bilo 22. Čeprav smo i° velikanske razdalje, danes člo- gočil spoznati se s tehniko mo- prekmorskih brigad so delovne imeli namen ta dan delati dalj veik z raketami raziskuje prostra- dolarskega letalstva, prav poseb- časa, smo se že ob 13 razhajali. Pa ne zaito, ker smo morda po- akcdje v Bistrici v polnem teku. Tudi bistriški študentje smo se udeležili teh akcij in dokazali, da stali leni, temveč zato, ker nismo Rimamo tako občutljiivih ročic, imeli več kaj delati. Točneje po- no vesoljstvo in ni več daleč dan, no pa smo hvaležni požrtvoval- ko bo človek poletel na bližnje nernu tovarišu Poljšaku, ki nam in daljne planete. Tudi mi, učenci bistriške osem- je postal pravi učitelj in sveto¬ valec. Izražam željo vseh učencev, kat so mnogi govorili za vogali. vedano, zmanjkalo nam je kame- letke, sanjamo o poletih, opažu- Še pred prvina majem smo inaer- n ja za pokrivanje. Najbrž so si jemo lete ptic, opazujemo jekle- učiteljev in vodstva bistriške šo¬ le, tako mi je bilo naročeno, da bi bilo tudi v bodoče tesno sode¬ lovanje med Aeroklubom iz Po¬ li v načrtu pohod po snežniških organizatorji na tihem mislili, ko ne ptiče in si želimo, da bi tudi n bistriških partizanskih poteh. so vozili kamenje na igrišče: »Ah mi nekoč poleteli proti oblakom. Vendar pa tega nismo izpeljali, kaj, študentje so, ni jim do dela, 2 velikim veseljem smo spre- iter nas je potegnilo za nos vre- vrhu vsega so pa še praznični j ei ^ novico da bo Aeroklub iz me; zato smo to prenesli na za- dnevi.*« eetek junija. Postojne na naši šoli organiziral Morda pa še v opravičilo ti- letalsko-modelarski tečaj. Zbralo Na delovno akcijo pa smo šli stim, ki se sprašujejo, zakaj smo se je precej navdušenih fantov na prvi sestanek. . Tovariš upravnik 2 in 3. maja. Res, da so bili to delali ravno ob praznikih. dnevi, ko so bili še vsi z nami vred praznično razpoloženi; toda temu smo se delovne akci¬ je udeležili v zadovoljnem šte¬ vilu. Oba dlneva smo delali rokomet¬ no igrišče v parku. Prvi dan smo delali od 8—13. ure, bilo pa nas je 17, drugi dan pa smo začeli de- alti ob 8, udeležba pa je bila več¬ slojne in pionirji naše šole. Vam, tovariši letalci, jadralci in modelarji, pa želimo še mno¬ go nadaljnjih uspehov.« Še ves mesec maj smo redno Čeprav nas nii mnogo, smo med časom študija razkropljeni po razniih krajih. Prazniki pa so ta¬ ki dnevi, ko nas je vsaj večina doma im se tako najlaže in v či.*xv>Av.«v.v/.\vAv^vjt.v.\\v t j>.v.v>!* <.;Xw.y.%\*Iw.«3<».\v.-.vKy.\vX* j «■» • • • • i i lir* • • • > » ■ • • • • . , ," m e: t i M : •: j mmmmgm : jp* $3» vOW^wvvvw?Si ►•\v.vXv.\\v.v.\yCv.% •»•% • • • •••••••• ^V«V«VAV.V^V.VVV\WUMUMXv Diplomo smo zalili... zamudila službo in to prvi dan. Ta inoč jje bila tisti pred di¬ plomo — res mučna. Celo noč sem sanjala in mislila le na to, da ne smem zamuditi. Vse za¬ man! Zaspala sem in seveda za¬ mudila isiuižjbo. Pa je že bolje — namreč zamujam ne več!« iBila je veslten študent, dobra kolegica, aktiven član naše sek¬ cije v vseh pogledih in ob vseh prilikah. Pogrešali jb bomo, toda prepri¬ čani jamo, da se bo nia svojem de¬ lovnem mestu ižkazala vredlno svojega naziva! Mnogi bralci najbrž še ne ve¬ do, o kom govorimo, toda dipl. inženir kemije Anica Zadel že ve, da govorimo o njej. Zato še nekaj, kar smo ji že skoraj vsi izrekli: Anica, čestitamo ti ob res uspešno opravljeni diplomi in ti želimo na tvojem* delovnem me¬ stu mnogo uspehov in delovnega zadovoljstva! Sekcija bi stiski h študento v Mladini Mladina draga, ti ne veš, a kar veš — pozabiti ne smeš, kako očetje naši so trpeli, Ko tujca tukaj smo imeli. Koliko krvi so prelili, da so se osvobodili. Nam so tujci gospodovali, mi smo njim hlapčevali. To ti rečem tebi, o mladina, to naj ne gre ti iz spomina, da so očetje v tem silnem boji pravi bili res heroji. Koliko življenj so žrtvovail, da domu so svobodo dali. Slajše je za dom umreti, kakor v suženjstvu trpeti. Karol Kraševec Bil je prvi topli pomladanski dan, ko je mračna dolgočasna zi¬ ma podajala roko v slovo. Tega dne sn nisem nalašč izbrala za sprehod. Pozno popoldne, ko je sonce pošiljalo poševne žarke na prvo pomladansko cvetje in je že sam zrak naznanjal prihod naj lepšega letnega časa mladi, sem se odločila za prvi spomladanski sprehod v naravo. Napotila sem se ob potoku v zavetje gozda, ki je skoraj najlepši kraj za tistega, ki ga oklepajo sivi zidovi in se želi vživeti v tistti neznani obču¬ tek in čar, ki nam ga nudi pri¬ roda. Prva sttvar, ki me je pozdravila ob žuborečem potoku, je bila sta¬ ra grbasta vrba. Svoje dolge šibe, na katerih so že ozeleneli dirobni dolgi lističi, je povešala svoje ve¬ je nad vodo, kakor da za nekom žaluje. Morda pa se je ogledo¬ vala v vodinem ogledalu. Vrbe različnih velikosti so se vrstile ob stezi kraj potoka. Steizica se je vila preko zelenih obronkov in nr .*2 privedla do tam, kjer se je videl slap poltoika in obenem tudi