Harmozan.
Priredil Polenčan.
^^T~^^^U ohamedanci  so  napadli  leta  642. po Knstovem   rojstvu
jdiwS(L.      1   novo Perz'Js^° kraljestvo. Neverniki so plenili   v bližini
\^šmms\     I   mes*a Ktezifonta, in njih poveljnik, kalif Omar, je prodrl
P|||rv 3\   II že do reke Oksa, kjer je premagal tudi perzijskega kralja
I ^^Br^vCC^ll  Jezdegerda iz rodu Sasamidov. Ko je Omar po ljuti bitki
Mi'¦ '-'p^-viJ^j  pregledoval bogati plen, so privedli predenj uklenjenega
perzijskega kraljevega namestnika Harmozana.
Ta se je najdlje upiral sovražni sili in zato pač ni upal na milost. Omar mu reče : „ LJvidiš li, kako nespametno jc upiranje vas krivoverccv bojevnikom vsemogočnega Alaha?"
Harmozan odgovori : nSedaj sem tvoj služabnik, in kdor ugovarja zma-galcu, ne ravna modro. Le za malo uslugo tc še prosim. Tri dni sc že vojskujem brez pijače; prosim te torej, podaj mi kupico  vina."
Na OmaKtev migljaj niu izpolni služabnik to željo; vendar Harmozan se še obotavlja piti, ker se boji, da je vinu primešan strup. To se zdi zmagalcu čudno in zato reče : ,,Kaj odlašaš? Nikdar ne bo prevaril Moha-medanec svojega gosta. To ti rečem : Dokler ne izpiješ, ne boš umrl." Pri tej priči pa šine žarek upanja na Harmozanovo lice. Odločno dvigne kupo ter jo vrže na kamenita tla, da se razdrobi na drobne kosce, vino pa razlije po tleh.
Okolo stoječi vojaki planejo takoj nadcnj, da bi kaznovali njegovo predrznost, toda osupnjcni kalif jim reče : ,,Naj živi! Če je na zemlji kaj svetega, je to beseda zmagalčeva."