204, štev.
Y Ljubljani, nedelja 24. avgusta 1910,
II. leto.
v Ljubljani izi po poiti:
«:» Uit , , . K 84-»il Seta ...» 42— ^trl Itij ... ,21'-*» »tatu i . . , ?•—
*a mnzomstvo:
** tele l#l» »apruj	K	95—
** pol Sata *	,	50—
s* četrt k ta *	,	26—
*•» »»608	„	.	B*—
fta plamene naroibo bre» potlljntre denarja se ■« moremo ozirati.
Hsroinlkl naj pošiljaj* naročnine po sink«zn!c!,-f &
”Jah,a ‘nj/žo/c.
Ljubiji
atia.
čuoajo po po-irosteru In al-isok ter 45 mm tor za enkrat ročkrat popast.
UretolžtTO je aa Starem Srg» štev. 18. telefon itfsv. SfO. ~ IfpravrJfitro je »a Marijinem trga ——- žtev. 8. — telefon; Stev. d. 1
Izhaja wsa.k dan zjutraj.
Posamezna števftlfce velja 40 viharjev.
¥pr'';;'aje® glede ineerator i. dr. ae naj priloži ?» <5-%#vor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se & »tirajo. — Rokopisi se ne vračajo.
—K.
Boljševizem in naša so-cijalna demokracija.
(Nadaljevanje.)
Druga nevarnost, ki natn preti od boljševizma je ta, da bi bilo Človeštvo pahnjeno nazaj v primitivne razmere. Boljševiki so patologični •iudje. Je to neke vrste duševna bo-rezen, hrepenenje in želja po uničevanju. Do skrajnosti fanatizlrana masa vse, kar ji pride pod roke. Živalski instinkti premagajo vse druge. Treznejši elementje med maso izgube vpliv, na površje pridejo' banditje. Materijelne in kulturne vrednote se vulčujejo. Blagostanje izgine, beda nastopi, ker uničena so sredstva, s katerimi si je Človek zasužnjil naravo in si tako ustvaril svojo materijelno kulturo. Produkcija propade, veselje do dela mine. Nastopi lakota in splošna anarhija na vsakem polju Človeškega življenja. O tem sta nam živi priCi Rusija in Madžarska.
Boljševizem pri nas. Milje, v katerem živimo.
Kakor povsod drugod je tudi pri nas ozračje prenapolnjeno z razstrelilnimi snovmi. Mati političnih in socialnih preobratov je duševna revc-mcija. Konservativnost naših mas je ««d vojno doživela velik poraz. MiS-tjenski razvoj našega ljudstva je na-pravil velik skok od desne na levo.
Kakor drugod je tudi pri nas »lepa vera v avtoritete, kateri se je daš narod skozi stoletja suženjsko Sanjal, izgubila tla pod seboj. Vera v boga, cerkev in duhovščino je opekla. S tem se je začel majati glavni C*her, na katerem sloni stavba avtomatičnega družabnega reda. Kdo je Povzročil ta preobrat? »Slovenec" in ojemu podrejena glasila bi rekli: Svobodomisleci in framasoni. Toda, gospodje, počasi! Trdim, da so vero “fcaii iz src našemu ljudstvu predam zastopniki vere sami. Jedro krčanske In vsake civilizirane vere je: Hubi svojega bližnjega 1 Kar se tebi ?® zdi dobro, tudi ti ne stori svojemu bližnjemu! Ne vbijaj! Ne laži! V teh
kratkih stavkih je zapopadeno bistvo čistega Jezusovega nauka, večne res nice, ki so edino pravi temelj dobri morali, na katere temelju more biti zgrajen pravičen in trajen družabni red. Krščanske cerkve imajo ta nauk sicer zapisan v svojih knjigah, v praksi ga pa ne izvajajo. Da bi bili zastopniki raznih krščanskih cerkev učili vedno in dosledno omenjene zlate nauke Jezusa Kristusa ter tudi predvsem sami po njih živeli v vsakdanjem življenju, kako visoka bi bila že danes tista prava, čista, srčna kultura človeškega rodu. Imeli bi pravi raj na zemlji; vladala bi ljubezen, sreča in zadovoljnost. Kajti Jezus je rekel: „Božje kraljestvo ne pride 8 sijajem. Tudi ne poreko: „Glej, tu je", ali: „Glej, tam je.“ „Zakaj, glejte, božje kraljestvo je notri v vas.“ V nas pa ni ljubezni, zato tudi ni med nami božjega kraljestva. Ljudje, ki so bili v prvi vrsti poklicani, da uče pravi Jezusov nauk in tako pripravljajo božje kraljestvo na zemlji, niso izvršili svoje naloge. Morali bi biti sol zemlje, luč sveta, kakor jim je zapovedal Gospod. Niso mu sledili. Mesto miru so sejali prepir; mesto ljubezni so oznanjevali sovraštvo. Zato pa je zmagal nad Jezusom, kraljem miru, Antikrist, vladar sovraštva I. Mesto cvetne nedelje je doživel človeški rod strašen petek razdejanja. Zaslužili smo to katastrofo, ker nismo hoteli piti čiste vode iz Jezusovega vrelca. Največja krivda pa pri tem zadene dotičnike, ki so to vodo kalili, ki se smatrajo za Jezusove naslednike na zemlji in edino poklicane ter prave oznanjevalce njegovega nauka. Svobodomisleci niso primešali ljuiike čisti pšenici Jezusovega nauka, ker poklicani učitelji tega čistega nauka sploh učili niso.
Osebno vem, da je bilo dosti 3c-cijalnih demokratov, anarhistov in svobodomislecev med vojno ustreljenih, ker so imeli pogum, da so širili pravo ljubezen do bližnjega, da so to, kar so nosili v srcu in duši, tudi javno priznavali in se petem nauku ravnali v praktičnem življenju. Niso hoteli ubijati drugih ljudi, svojih
bratov. Prelili so svojo mučeniško kri za isto idejo kot njihovi mlšljenski predniki — prvi kristjani. Te žrtve so zelo mnogoštevilne ter so zajedno žtva priča, kdo je pravi Jezusov vojščak, ki nosi njegove nauke ne le na jeziku, ampak tudi v srcu ter je vedno pripravljen dati tudi svoje življenje zanje. Nisem pa čul, da bi bil kak katoliški duhovnik prelil svojo kri za ta najlepši krščanski nauk in si tako zaslužil mučeniško krono. Kje je bila tista živa vera, katero bi človek naprej pričakoval od duhovnikov kol čuvarjev Jezusovih naukov?! Če je tudi kak duhovnik položil svojo glavo radi tega na mučeniški oder, čast in slava njegovemu spominu 1 Ne vem pa za nobenega 1
Nepobitno dejstvo pa je, da je pri na3 katclško časopisje na čelu vsem »Slovenec", najbolj hujskalo na vojno in 'med vojno prinašalo najbolj krvave in navduševalne članke za prelivanje krvi. Vzbujalo je krvoločnost med ljudstvom do skrajnosti. Mesto ljubezni je širilo brezmejno sovraštvo. Naj se cerkveni dostojanstveniki ne izgovarjajo, da niso imeli vpliva na svoje časopisje. V spomin jim kličem le tisto papeško odredbo, glasom katere Imajo neomejeno moč in nadzorovalno dolžnost nad katoliškim časopisjem in katero so tudi vedno dosledno izvajali ter jo še, če še jim zdi to potrebno. In kaj je počenjala duhovščtna po cerkvah 1 Kake krvoločne pridige I Samo brezmejno sovraštvo in podžiganje živalskih instinktov v nezavedni masi. In vse te paganske nemoralnosti so skušali obdati z nimbusom Jezusovih naukov. Kaka blasfemija! Številni duhovniki so imeli stalen refren vsakega oddelka svojih pridig: »Srbske roparje je treba uničiti; ta morilski narod je treba iztrebiti." če se bo »Slovenec" radi tega razburjal, mu lahko postrežem z nekaterimi imeni in pričami. Pa da ne bo kdo trdil, da so bili ti duhovniki prisiljeni, da so na tak način oznanjevali „božjo besedo". V čast duhovniškemu stanu moram pripomniti, da je bilo nekaj mož med njimi, ki so se sramovali svojih duhovnih
sobratov. Vršili so dolžnosti pravih Kristusovih namestnikov na zemlji. V3aj sovraštva niso širili ter podžigali ljudi na vojsko, ker direktno niso smeli nastopiti proti vojni, kot jim je narekovalo njih krščansko srce.
Na vojno pa je hujskala večina duhovnikov vseh cerkev, ne samo katoliške.
Stanovsko gibanje slov. duhovščine.
(Iz duhovskih krogov.)
Zgodilo se je čudo. »Slovenec« je zdaj kar naenkrat ves ginjen vsled bednega položaja nižje duhovščine. Doslej so ljubljanski vodilni gospodje imeli za »kmečke« gospode, kakor jih nazivljajo, trdo srce in prezirljiv posmeh. O reformah, ki jih zahteva duhovščina, se ni hotelo in smelo pisati. Ko se je pa 85 odst. čehoslovaške duhovščine odločno zavzelo za vse reforme cerkve in se je začela oglašati tudi slovenska duhovščina s svojimi zahtevami, se je tudi »Slovenec« predramil. Zdaj nas je šele zagledal. Bližajo se menda tudi volitve in takrat so tudi »kmečki« gospodje dobrodošli, da pomorejo ljubljanskim mladlnom do stolčka in Še česa druzega. Zato — pravijo — treba hitro podeliti nekaj milosti, da se neljubi razdor poravna in postojanke utrdijo,
Zadnji čas je, da je javnost o našem trenutnem položaju nepristranr sko informirana. Slovenski duhovnik je bil vedno delaven. Kje je toiiko požrtvovalnega dela na cerkvenem, narodnem, zadružniškem in političnem polju, kakor ga lahko pokaže slovenski narodni duhovnik? Žrtvovali smo vse. Če se zdaj branimo beraške palice, ki se nam obeta, kdo nam bo zameril? Na eni strani velike in bogate župnije za škofove izvoljence, medtem ko je sosed pravi berač. V vseh vojnih letih se ni nihče zmenil za nas. Gmotni položaj nižje duhovščine je naravnost obupen. Po 15 službenih letih naj duhovnik s 160 kron mesečno svojemu stanu primerno živi;? V plačo so všteli tudi bero, ki jo pa
*IADLVJR LEVSTIK.
151. nadaljevanje.
Višnjeva repatica.
je dejS’*™*	“*»g	Mahni,«
glasom. .Ni jih; o Mm ™ „.	Pr'PriSanlm
»Kaj je spet to? Po*,**	.?	.
odrevenel zapeljani gromovnik. »Kak««;	,	L 3
so potem?«	*akSm	Paktl	Pa
»Vsak pakt je po sebi nepošten in neloja»en ker nasprotuje pravici, resnici, svobodi dejstvovanja) svobodi vesti. Lojalna in poštena je samo neomejena’ doslednost, borba brez prizanašanja, pohod naprej brez ozira na desno in levo.«
»Glej, glej, še levite mi hoče brati!« V Mahne-tovem glasu je zvenel posmeh obenem z jezo in boljo osramočenja; vse skupaj je pričalo, da je zadet v srce. »Sicer pa — prav imate; ako želite priznanja, da je pakt, kakršnega ste mi ponudili in kakršnega sem radi višjih interesov žalibog dolžan sprejeti, lumparija, vam rad ugodim. Lumparija je, da se Viktor Mahnč pogaja z vlado; povedal sem vam svoje boljše prepričanje.«
»Zakaj se potem pogajate? Ako veste, da je nepošteno, čemu sklepate pakt?« ga je pograbil grof z neusmiljenostjo preiskovalnega sodnika. »Čemu, sodrug Mahnč?«
hnč se je sesedel v svoj pleteni naslonjač z
veliko luknjo na sredi. Sodeč po njegovem obrazu, se mu je vse vrtilo v glavi.
»Tak niste mislili zares?« je jeknil s pogledom, polnim sovraštva, pjepadenosti in strmenja. »Privoščili ste si me, speljali ste me na led, samo da bi mi lehko očitali po bogvekakšnih vladnih in bur* žujskih cunjah? To je nesramnost, gospod, to je..,, to je . . .«
»Ugenili ste,« je dejal gost zamolklo. »Nisem mislil zares; pa tudi očitati vam ne mislim. In da vam takoj razodenem vse: predsednik ne ve ničesar o moji ponudbi. Predsednik me ni poslal; prišel sem na lastno pest, in kar sem govoril, sem govoril iz lastnega ... zanimanja. Se večja nesramnost, porečete vi.«
»Kako ne bi!«
»In vendar je samo dokaz moje simpatije do vaše stvari, ki je — na dan z besedo! — tudi moja!«
»Oho! Grof Kiinnigsbiuch menda ne misli trditi, da je socialni demokrat? Ta bi bila lepa.« Mahni se je čutil že spet siguinejšega in meril »arrristo-krrrata« s prezimim pomilovanjem v očeh.
»Do vaše stvari,« je povzel tujec mirno, »v katero verujem nekoliko neizprosneje od vas in od katere ne bi popustil nikomur, da sem na vašem mestu. Naša, vseh zatiranih in okradenih skupna stvar je ena, je zmerom ista, kakor bog kristjanov. Tu ni nobenih paktov, nebenega kompromisa; tuje mogoč samo boj, na življenje in smrt, ne glede na
izgube, do popolne, uničujoče zmage. Socialni de mokrat nisem, sodrug Mahnč —«
»To se mi vidi! Grof Kiinnigsbruch — proletarec! Malik vseh naših burrržujev — zatiran in okraden!«
»Ampak socialist,« je nadaljeval gost, ne meneč se za tribunove vzklike. »Revolucijonar, ki ne izbira sredstev, marveč napada sovražnika, kjer In kakor ga more; borec, ki ruši in uničuje, zavratno in neusmiljeno, kakor s(; borč oni zoper nas. Anarhist, če hočete; kaj je meni do imena! Glavno je, da Be podere, karkoli stoji, do temelja; da usahne, karkoli je zrastlo iz laži in krivice, do korenin. Po velikem uničenju pride zgradba velikega templa.«
»Gospod,« je planil Mahnč, pol veren, pol neveren, »ne kvasite mi pravljic, dokler vem, kdo ste in kaj!«
»Saj ne veste,« je rekel grof pohlevno.
»Tak — da bi vas tristo —1 Kako ne bi vedel?«
»Nu, kdo?« ga je pomeril sobesednik, z otožnim posmehom v očeh.
»Adalbert grof Beaupertuis von Kiinnigsbruch, oboževanec našega hlapčevskega meščanstva, bogataš, sibarit, babjek, brezdelnik in kaj vem, kaj še. Lehko bi vam povedal več, zlasti o vašem pokolenju; vsi vrabci pojo na strehah. Toda ker stoji vaš papA pod posebno zaščito zakona, molčim. Vsekako ste človek, ki mora biti vse preje, nego — socialisti Anarhist! Hahaha!« Tribun se je zagrohotal in ce udaril z obema rokama po kolenih.
marsikje niso mogii dajati, ker so bili ljudje sami lačni. Štolni red je star nad 100 let in vendar ga ne dovolijo povišati. Inštance za orošnje in pritožbe duhovnik nima. Pač 1 ce začneš godrnjati, te gospodje obdelajo v svojem prvem konzistoriju. Vkljub tej
Soniževalni bedi se skrbno pazi, da i se nižja duhovščina stanovsko ne organizirala. Vse delo za zboljšanje našega položaja obstoji v tem, da se zatira stanovsko gibanje in prepoveduje stanovska organizacija kot strupena kuga.
Medtem ko je češka duhovščina s svojimi pravičnimi zahtevami in reformacijami upala osebno nastopiti pred papežem Benediktom XV. in bo tudi dosegla, kar želi, poizkušajo pri nas reformno gibanje duhovščine v kali zadušiti. Ljubljanski škofijski ordinariat pošilja duhovnikom uradno okrožnico, v kateri se reformno gibanje kot hudobija obsoja in izraža udanoai sv. očetu. Udanost! sv. očetu slovenska duhovščina še ni nikdar odpovedala. Ordinariat piavi med drugim: »Vsa duhovščina naj okrožnico podpiše!« Čudni nazori o osebni svobodi. Kdor okrožnice ne podpiše, ve, kaj ga čaka. Podpisane okrožnice gredo v kratkem v Rim kot udarec proti živahnemu gibanju češke in hrv. duhovščine. Vsakdo ve, da je veliko podpisov moralno izsiljenih. Papeža bi gotovo veliko bolj ganil opis bednega položaja duhovščine, kakor nekaj protestnih podpisov. Drugod zidajo, pri nas razdirajo. Slovenska duhovščina naj ima za draginjsko doklado absolutno pokorščino In zavezana usta. Pa vodilni krogi o pravični izenačbi duhovskih plač ne mislijo resno, je jasno. Vai javni nameščenci imajo svojo službeno pragmatiko, le duhovnik je Izročen milosti in nemilosti avtokratične roke svojega predstojnika.
In ta famozni celibat, o katerem se toliko besediči! Socijalni razvoj gre svojo neizprosno pot. Kakor je že marsikaj zastarelega izginilo brež žalovanja, tako bo končno s celibatom. Z vsemi sredstvi ga branijo in vzdržujejo, kar pomenja, da je njegov obstoj v nevarnosti. Ena okrožnica in nekaj podpisov ne spravijo tega vprašanja s sveta.
Doslej se javnost za stanovske zadeve duhovnikov ni veliko brigala, da pridejo te važne zadeve tudi do javne diskusije. S!o duhovnik je šel vedno z na-Tudi narod ga bo v njegovih upravičenih težnjah podpiral do končne zmage. —
Vemo,
kmalu
venski
rodom.
Mirovna konferenca.
Vrhovni svet noče Imeti posla s Habsburgove!.
k Ldu. St. Germain, 22. avg. (DunKU.) Kakor poročata »New York Herald« In »Chicago Tribune«, je kontrolor za živila Hoover, ki se je povrnil s svojega potovanja v Pariz, včeraj v vrhovnem zavezniškem svetu obširno poročal o položaju na Madžarskem in v Gorenji Šleziji. Njegova izvajanja so napravila globok vtis. Zlasti o položaju na Madžarskem se je izrazil zelo prostodušno. Vsled njegovega nastopa je vrhovni svet ali-irancev poslal nadvojvodi Jožefu brzojavko, kjer ga obvešča, da mirovna konferenca v Parizu noče imeti niti posla s kakim Habsburžanom^ in da njegova vlada na noben način ne more računati s tem, da bo kdaj priznana. — »New York Herald« pravi nadalje: Kakor se doznava iz verodostojnega vira, so Amerikanci t&koj od početi# priporočali neposredno intervencijo entente na Madžarskem, da se prepreči Habsburžanom povratek na vlado toda naleteli so pri Francozih In Angležih na neodločnost in omahljivost.
— Kar se tiče Gorenje Šlezije, je baje Hoover nasvetoval vrhovnemu svetu naj kolikor mogoče pospeši ljudsko glasovanje, da se naredi čimprej konec tamošnjemu neugodnemu položaju, vsled katerega zelo trpi preskrbovanje Osrednje Evrope s premogom.
Se zahvaljujemo.
k Ldu. St. Germain, 22. avg. (DunKU) »Eclair« javlja, da se je Ti-ttonl včeraj pritožil pri Balfeurju nad Avstriji preprijaznim nastopanjem angleškega udeleženca pri konferenci Headlama Mor!eya. Balfour je Tittonija pomiril in mu dejal, da Anglija ne namerava upravičenih zahtev zavračati. Gre za to, da ima Italija tirjati gotovo svoto. Ako Avstrija tega bremena ne more prenesti, meni Anglija, da morajo prevzeti del tega bremena nasledstvene države. Tittoni je vzel to izjavo na znanje.
Slovanski svet.
Izvirna poročila ^Jugoslaviji". Poljska ofenziva proti boljševikom.
sl Ženeva, 22. avg. Iz Pariza se poroča brezžično: Poljska ofenziva proti boljševikom se jo pričela v Minsku in Kovnu. To vest potrjujejo tudi poročila iz Bukarešte ki govorijo o odločilni akciji proti ruskim boljševikom.
Čehoslovaško-poljskl spor.
sl P r a g a, 22. avg. Češko prebivalstvo v tešinjskem okraju je preganjano od poljskih vojakov. Vse kaže, da namerava Poljska resno napasti Čehoslovaško.
sl Praga, 22. avg. „Tribuna“ poroča iz Moravske Ostrove, da je prišlo deloma na Moravsko deloma v Prago veliko število čeških beguncev, ker so Poljaki napadli obmejne kraje.
Anglija v vojni z Rusijo.
sl Petrograd, 22. avg. Petro-grajska brzojavna agencija objavlja na vse: Glede na ponevne Izjave angleške vlade, da ne bo posegala aktivno v notranje zadeve Rusije, se je zgodilo čisto nasprotno. Angleške vojne ladje so napadle Kronustadt, štiri ladje so udrle v luko tri pa so bile potopljene. S tem je Anglija začela vojno z Rusijo. Angleške delavske mase naj vzamejo pa znanje, da se Anglija aktivno udeležuje vojne proti Rusiji.
Izmišljena vest.
sl Petrograd, 22, avg. Brezžični brzojavi inozemskega Časopisja so prinesli vest, da so ruski listi poročali o odkritju zarote proti Trpc-kiju. Ta vest se zanikuje. Tudi se ni izvršil na Trockija noben atentat.
Čehoslovaška duhovščina in Sveta stolica.
..Journal des Dčbats" javlja, da bo čchoslovaški kler sklenil na svoji skupščini v Pragi, da pošlje v Rim drugo delegacijo, ker ni zadovoljen z odgovorom Rima. Prva delegacija je biia v Rimu pred dvema mesecema. Sveta stolica je, kolikor mogoče pomirljivo, sprejela njihove zahteve in jih preiskala ozirajoče se najstrožje na kanone, na cerkveno disciplino in splošni položaj cerkve. OdgoVori Svete stolice na zahteve čehoslovaš-kega klera so bili sledeči: 1. Msgr. Huyn bo odstavljen z nadškofovske stolice v Pragi in zgubi čast primasa Češke, on je že podal svojo ostavko in Sveta stolica ga je hotela premestiti, predno je prišla delegacija v Rim. Tudi ^glede drugih pretneščenj in imenovanj se je Sveta stolica toliko pobrigala, da čehoslovaškl klems nima povoda, da bi ne zaupal povsem Sveti stolici. 2. Glede jurisdlk-kcije praške škofovske stolice nad
ostalim škofijami, pristaja cerkvena disciplina na nekatere naslove, ki so samo častni, kakor je, recimo, čast primasa, več pa ne more popustiti.
3.	Glede čitanja maše, epistole in e-vangelija v narodnem jeziku je isti že vpeljan v cerkvah raznih narodov, kakor v Rimu in mnogih italijanskih škofijah. 4. Glede celibata se Sveta stolica drži trdno discipline latinske cerkve. _______________
Sosedne države.
Madžarska.
Pred koalicijsko vlado.
e Ldu. Budimpešta, 22. avg. (ČTU.) Ministrski predsednik Friedrich in Lovaszy bosta jutri podala demisija. Najverjetnejše je, da se bo sestavila nova koalicijska viada z Garamyjem kot ministrskim predsednikom.
Nadvojvodova vlada,
e Čudno je nasprotje med nadvojvodo Jožefom, zetom princa Leo polda Bavarskega, ki je kot zapoved-nik avetro-ogrskih čet na ruski fronti vstrajno vodil operacije zoper entento, in med njegovim vnanjim ministrom Lovaszyjem, pristašem Karolyeve stranke, ki je grmela zoper Habsburžane. Med zadnjo sejo Wekerlejevega kabineta, sejo, po kateri je izginila zbornica, se je Lovasry odlikoval. Čeprav je bila zveza z Nemčijo še cvetoča, je zavpil v dvorani: ,,Mi smo vsi prijatelji entente 1“ Kako morata ta dva moža igrati skupaj kralja in kanclerja? Ali je Lovaszy izgubil pogum vsled Karolyevega vzgleda ter iznebivši se demoaratičnih principov In simpatije do zaveznikov, dal Habsburgovcem r.a razpolago vpliv, ki ga utegne imeti pri ententl? Ali pa hoče nadvojvoda, vedoč, da ostane Lovaszy zvest alilran-cem, z njegovo pomočjo iztrgati od njih nekaj ugodnosti, češ: Kadar bo oranža izžeta, jo zavržem. „Temps“ svari pred zaupljivostjo, ker učinek bo istr, ako entento opehari Habsburžan ali pa Lovaszy.
Ugovarja se, da je nadvojvoda Jožef predstavnik ljudske volje. Toda kako pa je prišel do svoje oblasti? Bivši državni tajnik L. Beck poroča o tem „Neue Freie Presse" 9. avg. L. Beck je prišel 4, avg. v Budimpešto in nagovarjal Kuriovega naslednika, poluboljševfškega Peidia, naj stvori koalicijsko vlado iz vseh strank. Ta pa je odvrnil: „Tu sem po volji delavcev, odidem le po njih želji.'* Beck se je bil domenil s Štefanom Friedrichom — današnjim ministrskim predsednikom pod oblastjo nadvojvode Jožefa — pregovori« na miren način Peidia: .»Oklevanje nič ne koristi. Če se do 7. ure zvečer vlada ne umakne meščanstvu, jo bomo čisto enostavno vrgli ven“. Tega ultimata se je Peidi ustrašil, osobito, ker je prišel še divizijski general Schnetzer — sedaj vojni minister — z deputacijo meščanstva, redarstva in aktivnih oficirjev, ki naj bi se polastili članov prejšnjega kabineta. Hkrati je nastopila zunaj oborožena četa: 300 policajev na konjih, več sto aktivnih oficirjev in oboroženih buržujev, tovarniških delavcev itd., ter so defirirali pred stanovanjem nadvojvode Jožefa v hotelu Bri3tol. Iz vsega nadaljuega pripovedanja izhaja, da nadvojvodova oblast ne temelji na Etobeni postavni podlagi. Niti Bsk-kovi koraki, niti nadvojvodovi tajin-stveni pomenki z zastopniki entente, niti Schnetzerjev nastop, niti kaval-kada pred Bristolom ne morejo veljati za pravilni izraz narodove volje. Kako neki bi mogia prirediti taka viada res proste volitve in to v deželf, kjer se ni nikoli svobodno volilo ? Nadvojvoda se ne more držati, če se ne upira na madžarski imperalizem. Njegova vlada se bo znala obdržati edinole koi
osvetna vlada. Seveda z vsemi sosed1 se ne bo sprijela na enkrat, celo zavezništvo bo iskala z nekaterimi, do ugodnega trenutka, da bi tem lažje opetnajstila enega mejašev. Ta in oni se pritožuje, ker se je srednja Evropa »balkanizirala**. Temu pa dopuščate, vprašuje „Temps“, sredi novega Balkana režim, ki bo v PeštI uganjal tako. politiko kakor v Sofiji Ferdinand Ko-burški ? P. P.
Nemčija.
Nabiranje vojakov za Kolčakovo
armado.
e Ldu. St. Germain, 23. avg. (DunKU.) Angleški delavski list „Daily Herald" prinaša vest svojega posebnega poročevalca Pricea, glasom katere po vsej Nemčiji nemoteno nabirajo vojake za Kolčakovo armado. List pripominja, da je zveza med rusko monarhijo, nemškimi junkerji in angleškim vojaštvom od dne do dne očividnejSa.
Anglija.
650 milijonov frankov za preskrbo Vzhodne Evrope.
e Ldu. St. Germain, 23. avg. (DunKU.) Listi javljajo iz Londona, da je Lyod George dal v svojem odprtem pismu na časopisje pojasnilo k svojemu govoru, V tem pismu izjavlja, da je angleška vlada pripravljena dovoliti kredit v znesku do 650 milijonov frankov za preskrbo in reorganizacijo gotovih delov Vzhodne Evrope. S tem se bo olajšal dovoz v Srbijo, Romunijo, Poljsko in različne pokrajine bivše Avstrije.
Politični pregled.
p Tendenciozne Izmišljotine.
Ldu. Ljubljana. 23. avgusta. Ljubljanski dopisni urad objavlja: Graška »Atbeitervv.lle« od 18. t. m- {n z* njo najbrže tudi drugi nemško-avst-rijski listi prinašajo sledečo tendencl-jozno vest: »Glasom zaupnih poročil prirejajo Jugoslovani v coni A na Koroškem, ki je podrej;,# njihovi upravi, ljudsko glasovanje v svoj prid, in sicer tako, da hodijo patrole pod vodstvom častnikov od hiše do hiše in izsiljujejo od prebivalstva podpise za državo SHS, * Na ta nasilni način onemogočujejo vsak izraz proste volje prebivalstva«. — Mi smo že opetovano morali žigosati tako i« slično neresnično poročevanje, ki ima prozoren namen prejudicirati bodečemu plebescitu na Koroškem. UgO" tavljamo zopet, da so take vesti# kakor je gori navedena, tendenciozna izmišljotina.
p Dunaj proti Habsburgovcem« Kakor znano, je nedavno manifestirala Volksvvehr (vojska Nove Avstrije) * redarstvom in orožništvom vred zopet morebitno vzpostavitev Habsburžanom-Zanimiva podrobnost, pravi »Temp® * ker ti. sloji so bili glavna zasloni bivše monarhije, imenovane zato „Po-lizeistaat". Ako so imel! demostrantl ljudstvo za seboj, st lehko tern boij čestitamo. Delovati za Habsburgovce na Dunaju, v Budimpešti ali v Luksemburgu, bi bila neopravičljiva politika. Na berlinskem kongresu je pritiskal lord Beaconsfeld hudo, naj Avstrija zasede Bosno in Hercegovino# misleč, da bodo avstrijska hlepenj® 03taia različna od nemških želj. Tod* sedaj nas je poučila skušnja in bll° bi več ko zaaleoljenje, ako bi nadaljevali Beaconsfeldovo zmoto. Stari avstrijski bojevniki — današnji Volks-wehrovcf, orožniki in redarji — Imajo osebnih vzrokov zoper habsburško obnovo na Madžarskem. Marsikateri njih je že čul govoriti o nadvojvodi Jožefu, ki je kot velitelj armadnega zbora započel na nov način obujati vojakom pogum. O tem prinčeve®
1 V V
sistemu piše nedavno „Arbelter-Ztg.“ in ponatiskuje poročilo generala Bo-roeviča od 9. decembra 1914: Nadvojvoda ni nikakor brez odločnosti, čim prevzema kot član suverene dinastije težko odgovornost nase in ukazuje streljati s strojnicami na čete, da se ne umaknejo, menim, da ni on kriv, ako ne marajo oddelki armadnega *bora markirati. Po mojem mnenju v*rok tej nepokorščini ne tiči v slabi lastnosti čet od 7. zbora, marveč v njih utrujenosti. — Istega dne je nadvojvoda pisal osebno: „Pristavljam, da niti streljanje v hrbet ni moglo ovirati Čet, da ne bi zapuščale svojih postojank, čim (e napadel sovražnik z večjo nilo. Na f/onti se je moštvo v popolni izčrpanosti večkrat samo segalo po življenju." Take spomine je ostavil nadvojvoda Jožef. Razumljivo je, da se vojaki ne morejo ogrevati za streljanje v pleča.	P. P.
P Kdo dela za Habsburgovce. »Venkov« je prinesel dopis iz Budimpešte, v katerem se podrobno opisuje težnje nemško-madžarskega plemstva po reakciji, da bi Habsburgovci »znova prišli do prestola, ki so ga izgubili. Tu najdemo Imena o katerih smo mislili, da so jih oktobrski dogodki vrgli v teman prepad: Szmrec-Sany, Bathjranv, Palfy, Pallaviciny, Aladar, Zichv Oigliardi, seveda tudi »erchtold, W.ndischgržllz, Czernin, »temberg, od jugoslovanske strani Kadič, Šušteršič, od češko-slovaške g* Zazvorka, Vse niti se stekajo v Sv,ci pri Žiti in Karlu Poslednjemu, Hval* bogu da iz te moke ne bo
Q P Fantomi. Zagrebška »Narodna Politika« piše: V konfliktu med radikalci in demokrati ni imela nobena stranka prav. Zfol ko so demokrati na vladi, kažejo nekateri radikalci
pr»v .	,2a M Jim je šlo v mi-
nuli kabinetni krizi. Mitroviška »Sr bi ja« argumentira proti novemu kabinetu takole:	»Kdo upravlja našo
državo? Srbija — ne! V novem kabinetu je 9 ministrov iz bivše Avstro-Ogrske in samo 6 iz Srbije. Ministra *unanjih del in notranjih poslov sta °badva iz bivše monarhije. Srbi, razmislite dobro to!« — Kaj hoče mit-r°viŠka »Srbija«? Ako jo dobro ra-2uniemo, želi, da bi našo državo opravljali samo Pašičevi radkaici. *™i bo prepričana, da do tega ne Pride. Pruske ideje ne bodo pri nas jnkdar veljale. Ko bi bili vsi radikalci takšnega mentaliteta, kakor so oni °kolI »Srbije«, bi se mogle že zdaj stranke mirnodušno pridružiti demokratsko socljaiistični vladi. Ko “1 bili postavljeni pred alternativo, d® zbiramo med samovlado demokra-In samovlado radikalcev okoli »Srbije«, so pač za našo državo juanjše zlo demokrati. »Srbiji« se st« v £,avl vedno ekskluzivi-“Učne in hegemonistične tendence, Ptutl katerim se mora boriti vsak PNstaŠ narodnega jedinstva. Ako so j|rugi radikalci vsaj do gotove meje Podobni radikalcem mitroviške »Sr-P‘le«, naj le kar zmečejo puške v _:.rU2° in naj se ne borijo za kakorš-Iantome, ker bi v tej borbi našli vse stranke proti sebi.
•Srbija.
radikalne stranke, ostati več v Parizu kot predsednik mirovne delegacije.
p VVilson ni vedel z« tajne pogodbe. Ldu. Versailles, 22. avg. (DunKU.) Posebni poročevalec lista * ho de Pariš« javlja iz Washing-!Iai£ r«??0V0!ru. ki ga je imel pred-8 8®natorji: Predsed-n ^	izjavil,	da pred svojim
prihodom v Pariz ni Imel niti pojma o tajnih pogodbah, ki so jih bile sklenile države med seboj, dasi so te pogodbe tedaj že obstojale, ko je ententa Ameriko silila, naj vstopi v vojno. Poročevalec trdi, da pomenja ‘S izjava nov moment pri upornosti °nih senatorjev, ki se protivijo zvezi narodov.
P Wl!son in Nemčija. Ldu. oeimar, 22 avgusta. »Sun« govori v •vojem uvodniku o izjavi predsednika
Wilsona za konference v Beli hiši, da je vedno sodil, da bi Zedinjene države vseeno vstopile v vojno proti Nemčiji, tudi ako Nemčija ne bi zakrivila nobenega vojnega čina ali se kakorkoli sovražno zadržala. List navaja vse govore, ki jih je imel predsednik Wilson pred vstopom Amerike v vojno in pravi, da je treba sedaj dognati, kaj je rnenil Wiison s svojo izjavo v Washingčonu.
p Vesnič častni podpredsednik francoske časnikarske zveze. Ldu. Belgrad, 22. avg. Jugoslovanski poslanik v Parizu Vesnič je bil izvoljen za častnega podpredsednika francoske časnikarske zveze. Ob tej priliki so priredili francoski časnikarji v »Časnikarskem domu" njemu v čast slovesen diner.
p Nov časopis.. V Zagrebu je zečel izhajali nov list »Obnova«. Urednik mu je g. N. Bartulica, bivši urednik »Jugoslovanske Države«, ki je izhajala za časa vojne v Valpa-raisu.
| Dnevne vesti.
dn Poverjenik za notrnnje za-
! deve gospod Oolia prihodnji teden ne bo sprejemal strank.
i dn Rodu pravico! Za časa rajne Avstrije se nam je vedno govorilo, kako bo v naši bodoči prosti državi vse drugače. In zdaj? Ali je res vse drugače? Morda mnoge kaj, a malokaj na boljše. Poslušajte slučaj s Koroškega 1 Iz vsega Koroškega morajo invalidi, torej ljudje z eno nogo ali sicer povsem bolni in za vse nezmožni, hoditi k superabitraciji — kam? V Pliberk na Spodnjem Koroškem I Tako gredo kmetski možje in fantje n. pr. iz Sel ob Borovljah v Pliberk, seveda peš, ter izgube s tem dva ali tri dni.
Zaplenjeno!
— To se godi na Koroškem, ti boleči rani na našem narodnem telesu, nekaj kratkih mesecev pred plebiscitom 1 A’i mislijo naši vsemogočni gospodje, da bodo s takim postopanjem in z divjimi plesi, kjer se cele noči ubija še tisto malo dobrega, kar je pustil prejšnji sistem v našem ljudstvu, rešili Korotan? Pa ne bi bilo bolje, Če bi poslali kakega	namesto na
plese, kjer Igrajo nemške bande, govore naši »junaki- z nemškimi frajlami (ali frači?) nemško, pa je »slovenska veselica", raje kam v Borovlje ali v Železno Kapljo? Naj pomislijo, dokler je čas!
I dn Poziv! V dobi od meseca ; januarja do junija 1919 izginilo je iz 1 mobilnega železniškega skladišča v i Dravljah veliko dragocenih električnih i strojev, (motorjev, transformatorjev,
1 inštalacijskih delov In materijala, odpornih priprav, orodja) ter bilo prodanih pod roko brez dovoljenja gospodarske komisije deželne vlade za stvarno demobilizajo v korist vojaških oseb mobilnega železniškega skladišča v Dravljah. Menda je bila na Dolenjskem, kakor se čuje baje celo v bližnji okolici ljubljanski cela dvorana oprem |l*na s takim ukradenim blagom. Ukradeno blago je služilo za naprave Lut,UtS!xiske8a značaja, ter za potrebo e.ektricne razsvetljave. Javnost se prosi,
u T i£ar »bi bUo 2nano na sumljivih okolnostih in 03ebab, ki kaj vedo, naznani nemudoma ali pa čimoreie Vojaškemu sodišču v Ljubljani Poljanska cesta št. 13, III. nadstropje, št. 41, k zadevi Op. št. S 1223/19 (oziroma po 1. septembru 1919 istemu sodišču k isti štev. v št. petersko vojašnico). Vojaško sodišče kraljestva SHS v Ljubljani.
dn Izprememba imena poštnega urada Središče v Središče ob Dravi. Da se razlikuje ime poštnega urada v Središču, okrajno gla varstvo Ptuj, od imena poštnega urada v Murskem Središču in se na ta način
prepreči zamenjavanje rečenih dveh poštnih uradov, se dosedanje ime urada Središče, okraj izpremeni v »Središče ob Dravi.«
dn Pojasnilo. Vsled različnih nesporazumljenj s siraai potujočega občinstva glede konfiskacij živil, tobaka itd. na progi Zagreb—-Zidanmost in Zidanmost—Zagreb, si u3ojam podati sledeče pojasnilo: Kolodvorsko poveljstvo na Zidanemostu se sploh nikoli s katerimikoli zaplembami ni pečalo. Zaplembe se vrše samo s strani potujočih organov. Koinisarijata želez niške policije južnog kolodvora v Zagrebu in s strani finančnih organov. Samo ob sebi umevno je, da kolodvorsko poveljstvo tem organom čisto nič zaukazati oziroma prepovedati ne more, kar se tiče izvrševanja njih službe. P. n. občinstvo naj torej strogo razločuje med kolodvorskim poveljstvom Zidanmost In drugimi kontrolnimi organi in naj se s tozadevnimi pritožbami obrne vedno na pravi naslov.
Načelnik postaje: Baša s. r. dn O javni kvalifikaciji. Za to se učiteljstvo že dolgo poteguje In ima vzroka dovolj. Uradnik dokaže lahko sposobnost svojega delovanja z akti in nihče mu ne more blizu; vse drugače ja pri učiteljstvu. Ako ga ima nadzornik na piki in ga obsodi, more dokazati svojo sposobnost le z javno skušnjo in razstavo šolarskih izdelkov. Nihče tudi ne bo dvomil, da nadzornik, ki je v preteklem času. Že trikrat menjal svoje politično preiičanje, ni pravičen svojim tovarišem. Vsaj je obče znano, kako je taka pedagogično-politična „topeltcifra'‘ v šusteršičevi dobi obsojala priznane šolnike zaradi nasprotnega političnega prepričanja in jih tudi krivično kvalificirala. Zgodilo se je celo, da so učitelji, ki so dobili pri mestnem šolskem svetu za svoje delovanje pismeno pohvalo, dobili prihodnje leto (ob Času, ko je na magistratu nadomestoval župana zloglasni vladni komisar) uradno grajo! Ali se naj to imenuje pravičnost?
dn Nemško vseučilišče v Cer-novlc&h se bo glasom romunskih poročil 1. septembra zatvorllo.
dn Zveza dalmatinskih učiteljev je dne 16. t. m. zborovala v Splitu. Zborovanja se je udeležilo 180 Članov. Razpravljali so o edin-stvu Zveze SHS, o reformi šolskega pouka itd. Naposled so soglasno sklenili, pristopiti v glavno zvezo v zmislu zagrebškega dogovora. Ministrski projekt o preosnovi ljudskega šolstva je bil t nekaterimi majhnimi dodatki navdušeno pozdravljen. Skupščina je izvolila delegate za prihodnji kongres v Belgradu.
dn Ponesrečil se je dne 21. avgusta v Stražišču pri Kranju erarični cestar Franc Benčina. Ko so vozili s tovornim avtom gramoz za posipanje ceste, padel mu je klobuk raz glave, hoteč vjeti klobuk je padel pod voz ter mu je šlo kolo čez levo roko in mu jo strlo.
dn Več previdnosti s stroji. Dne 22. t. Jm. se je približal 4 letni sinček posestnika Franceta Zupan iz Kotredeža mlatilnici. Ker se mu ni samo dopadlo, kako se vrtijo kolesa, hotel je ge z roko potipati, na kar ga je zgrabila triba za desno roko in mu jo v zapestju strla.
dn Otvoritev celokupnega poštnega prometa pri poštnih uradih naše Koroške. Na Koroškem poslujejo naslednji kraljevi poštni uradi: Bela, Bistrica v Rožu, Borovlje, Črna pri Prevaljah, Djekše, Dubrlavas, Oalicija, Grabštanj, Orebinj, Guštanj, Kotlje, Labor, Libeliče, Muža, Pliberk, Pod-gora, Podrožica, Podgorje, Prevalje, Ruda, SinČavas, Svetnavas, škocljan v Podjuni, Smarjeta v Rožu, Šmihel pri Piiberku, Št. Vid v Podjuni, Trnje, Velikovec, Vehinj, Zgornje Jezersko, Zgornje Tiušnje, Zelena Kaplja, Žih-polje.
dn Za trgovce In industrljalce.
Posebnega voza, ki je priklopljen ekspresnemu vlaku med Parizom in Bukarešto, se smejo posluževati tudi jugoslovanski trgovci in industrijalci, ki imajo zato dovoljenje jugoslovanskega ministrstva za zunanje posle. To ministrstvo pa daje dovoljenje le
onim, ki se izkažejo z dovoljenjem ministrstva za trgovino.
dn 2000 rudarjev se vrača Iz Nemčije. Ministrstvo za rudarstvo je bilo obveščeno, da se vrne iz Nemčije v domovino nad 2.000 rudarjev in kovinarjev. Zaposleni bodo pri kopanju premoga.
dn Visokošolci, ki hočejo študirati prihodnje leto v Švici, naj vpo-šljejo najkasneje do 29. t. m. prošnje za potovanje in bivanje v Švici na naslov: F. Schiffrer, Ljubljana, Kongresni trg 6. Nasloviti je prošnje na kraljevo ministrstvo za zunanje zadeve v Belgradu. Omeniti je kraj in način študija. Priložiti je domovinski list in vojaško odpustn:co. Vsak mora navesti, da ima za kritje stroškov svojega bivanja v Švici potrebna sredstva. Če jih pa nima, naj omeni, da re~ flektira na državno podporo. Prošnja mora biti kolkovana z 2 K, vsaka priloga pa z 1 K.
dn Društvo slovenskih odvetniških ln notarskih uradnikov v Celju objavlja: Na mnogostranska vprašanja priobčujemo vsebino sklepov ceijsklh odvetnikov in notarjev z dne 23. julija 1919, katere je urad-ništvo vzelo na znanje: 1. Brezplačno delo v pisarnah je izključeno. 2. Uradnik začetnik po največ 2 mesečni službi mora dobivati mesečno plačo 200 K. 3. Za stenografe in strojepisce se ustanovi najnižja mesečna plača 300 do 600 K. Stenograf in strojepisec je oni, ki se kot tak sprejme v službo ali pa se je skoz 6 mesecev uporabljal v tesnopisju ali strojepisju.
4.	Mesečna plača solicitatorja znaša najmanj 500 do 900 K. Kot soiicitator se smatra oni uradnik, ki je usposobljen za sprejemanje priprostih informacij, za kjigovodstvo, za izvršilna in zemljeknjižna dela in priproste pogodbe ter vešč v prlstojbinskih predpisih. 5. Za koncipijente se določi mesečna plača 600 do 1000 K. 6. Te plače veljajo za dobo od 1. julija 1919 naprej. 7. navedenem! nastavki je ustanovljena najnižja plača za vsako pojedino kategorijo, ne pa najvišja Visokost najnižjega nastavka je odvisna cd zmožnosti uradnikove in splošnega prometa pisarne. 8. Tretjina teh plač se smatra kot draginj-ska doklada. 9. Prispevke za bolniško zavarovanje plača šef. 10. Za vse pisarne velja izvzemši nedelje in praznike, največ 7 urni delavnik. Uradne ure so dopoldne od 8. do 12 , popoldne po šefovi volji od 14 do 17 ali 15 do 18 ure ali drugače, toda v nobenem slučaju nad 3 ure. ll.Kon-cipijentom in solicitatorjem, če so na komisijah, pripada tarifna pristojbina za zamudo izven pisarniških uradnih ur. 12. Med uradniki in uradnicami ni delati razlike. 13. Zaradi dosedanje stavke ne izvaja noben šef za svoje uradništvo neugodnih posledic.
dn Doklade orožnikom. Vlada je odredila, da se morejo izplačati orožnikom doklade za ves čas, ko so bili izven domovine, in sicer doklade, kakoršne so prejeli tudi ostali uslužbenci.
dn Južna železnica. V zadnjem času se množe slučaji, da hočejo izkazati posamezne osebe in tudi korporacije svojo zahvalo za dostavo vozov in odpravo blaga pri ravnateljstvu kakor tudi v posameznih postajah s ponujanjem denarja, raznih stvari itd. — torej s podkupovanjem. Obratno ravnateljstvo vrši le svojo dolžnost, če ustreza upravičenim željam občinstva, kjer more in je dalo tudi stroga navodila vsem podrejenim organom, da prepreči tako podkupovanje in postopa strogo proti prestopkom teh navodil.
dn Tvornico šolskih zvezkov je na novo ustanovila Učiteljska tiskarna v svojih prostorih v Frančiškanski ulici št. 6 v Ljubljani. S iem pridobi Slovenija zopet novo podjetje, ki je bilo že zdavnaj potrebno in ki bo preskrbelo naše šole s potrebnimi zvezki. Tvornica je z obratom že pričela in ima vse potrebne zvezke za odpošiljanje že pripravljene. Izdelki so iz dobrega papirja in ličnimi zunanj mi ovitki in se kot domači izdelek najtopleje priporočajo.
Ljubljanske vesti.
1 Nogometna tekma. Na novem športnem prostoru pred dižavnim kolodvorom se vrši danes ob 17. uri nogometna tekma med našo „Ilirijo“ in zagrebško „Šparto“. Hrvatski šport ski klub ..Sparta'* razpolaga z izba-lanciranim, povsem falr moštvom, ki se mu pozna marljiv trening, števil* ne tekme, ki jih ima letos že za seboj, so mu pripomogle do precejšne rutine. — V „llirijt“ igrajo stare, preizkušene moči, znane še iz sezon lai3- 4. Moštvo se nahaja v zadov-ijivi formi, Četudi mu manjka še skupnega treninga. — Tekma se vrši ob vsakem vremenu. Vstopnina: secitži k 5 K, 4 K in 3 K, stojišča k 2 K, dijaki in vojaki k 1 K. člani S. K. „llirije“, bi se morejo izkazati s kiu-bovo legitimacijo, so vstopnine prosti.
1 Wien, Wien du ganz al-lein ... Ko sem šel predsinočnem po polnoči po Tržaški cesti, je bilo že vse mirno, samo v I. nadstropju št. 8 nad trgovino M*ry Jemec je nekdo igral naglasovir Wien, Wien ... in rnožki glas ga je spremljal s petjem. Če so bili dotični Slovenci, brez komentarja, če so bili pa Nemci, zakaj pa potem ne gredo tja, kjer je Wien. Wien, du ganz aliein . . .
1 Tri sobe, pripravljene za nemški dijaški dom, ima pastor Schneider v župnišču evangeljske cerkve. Ali bi ne bilo bolje, da se tam nastanejo naši visokošolci, katerih bo prišlo v jeseni veliko Število v Ljubljano?
1 Prof. dr. Matija Murko vabi člane delovnega odseka za podjetje »Narodna pesem« na odborovo sejo v sredo 27. t. m. ob 16. uri v konferenčni sobi I. d žavne gimnazije.
1 Pasji kontumac. Z ozirom na razglašeni pasji kontumac za mestno občino ljubljansko, se lovci poživljajo, da dajo svoje pse po mestnem živl-nozdravnlku preiskati, ker bodo le na podlagi te preiskave pri mestnem magistratu dobili dovoljenje, da smejo 8 psi hoditi.
1 Ko je pripeljal 22 t. m. zjutraj mestni hlapec Anton Remar od gimnazije čez tir el. železnice na Poljanski cesti, privozil je v tem tre-notku tramvaj zadel ob voz, ga zdrobil, voznika pa zagnal po tbh, da se je poškodoval po desni nogi. Voznik el železnice ni kljub predpisom zvonil, ko je V021I proti križišču ceste in železn'ce.
1 Tovariši, čiarii „Zveze jugosl. železničarjevi Našemu tovarišu g Rupniku, predsedniku podružnice I, je u-mrla edina hčerka Darinka. Poživljam Vas, da se z znak hvaležnosti do našega predsednika udeležite pogreba, ki je danes ob 16. iz hiše žalosti Poljanska ce«ta c št 43. Poženel.
I Danes in vsak dan se vrši v kavami Nar« dnega doma koncert salonskega orkestra. Vstop prost.
1 Opozarjamo na današnji o-glas kavarne „Zvezda“-
ležiti sestanka, naj pride po vabilo v Strankino tajništvo (Narodni dom, I) ail na dan zborovanja pred pričetkom v zborovalno dvorano.
Vse somišljenike opozarjamo na zadnjo številko »Narodnega S( cijalista« ki je prinesel štatut krajevnih organizacij. Ta štatut naj vsakdo dobro pregleda in svoje pomisleke javi stran kinerru tejništvu. Na podlagi tega Statuta bomo za sedaj ustanavljali krajevne organizacije.
Strankino tajništvo ima svoje uradne prostore začasno še v prostorih NSZ. v Narodnem domu, I. nadstr,, desno.
Dopisi.
Narodno- socijal. stranka.
Naprošenl od Pripravljalnega odbira NSS., pripuščamo isti poseben predalček, v kolikor nam bo to dnpušial prostor, In sicer za čas dokler ne začne Izhajati dnevno glasilo NSS.
Pripravljalni odbor NSS. ima svojo redno sejo v torek, dne 26. t. m. ob 20. v »Narodnem domu«, prostori »Češke obec«. Vsi odborniki se poživljajo, da se seje udeleže polnoštevilno. — Tajništvo.
Organizacijski odsek pripravljalnega odbora NSS. ima svojo sejo v ponedeljek, 2‘5. t. m. ob polu 14. v prostorih NSS. v »Narodnem domu« 1. nadstropje. Prosim vse tovariše, da se seje udeleže, ker bomo obravnavali o važnih zadevah. — Načelnik.
Zaupnike iz Ljubljane že sedaj opozarjamo na njihov sestanek, ki se bo vršil prihodnji teden, najbrže v četrtek. Kraj in čas sestanka bomo
Savili pravočasno. Na tem sestanku »orno položili temelj krajevnim orga-nizscijam v Ljubljani in določili vse potrebno za njihovo skorajšnjo ustanovitev. Zaupnike bomo povabili na sestanek s posebnim! povab?ll; kdor pe bi dobil vabila, a bi se želel ude-
d Iz Kočevja. K nam je poslan od Deželne vlade neki zavarovalni nadzornik, ki pregleduje pri obrtnikih, če imajo v,se uslužbence zavarovane pri bolniški blagajni. Znano nam je, da se je storil v socijalnem sktbstvu važen korak naprej in tudi nimamo nič proti taki kontroli, ker vemo, da red mora biti, kar pa počenja ta možakar z nami, pa presega vse meje. Takoj ko stopi v hišo poštenega o~ brtnika, ga nahruli, grozi z ovadbo, pripoveduje, kakšno prakso ima iz Trsta, na podlagi katere nas bo učil reda, namesto da bi obrtnike poučil o novi naredbi. Sploh postopa z nami v takem tonu, da se bojimo od njega celo batin. Odločno protestiramo proti takšnemu postopanju, oziroma uradovanju od strani vladnih organov ter svetujemo deželni vladi, da možakarja temeljito pouči, kako se ima obnašati proti poštenim obrtnikom in davkoplačevalcem, sicer mu bomo pomanjkljivo tržaško oliko sami v glavo zabili. Za danes dovolj, vidimo pa se še gotovo na tem polju.
d Slov. Gradec. Tukajšnjo gostilno Schuller, za časa vojne zbirališče vseh nemško-nacljonalnih zagrl-zencev, je prevzel sedaj g. Andr. Oset In je tako omenjena gostilna prišla v zavedne narodne roke.
d Žalec. Umrl je naš nad 30!et službojoči nadučitelj v p. gosp. Ivan Kocuvan po kratki in mučni bolezni v starosti 83 let pri svojem sinu v Mariboru Bil je zelo priljubljen zaradi svojega uspešnega delovanja. Vsi njegovi nekdanji učenci mu ostanejo za njegov trud večno hvaležni in ga ohranijo v dragem spominu. Naj v miru počiva 1
d Bistrica v Rožu. K nam bi morala priti dva učitelja in ena uči* teljfca. Prišla sta do sedaj samo nad-uMtelj in učiteljica. Prosi no pristojno mesto, da »e nam tudi tretja učna moč nujno pošlje, ker se ravno pri nas ista zelo pogreša. Z ozir m ra današnje in posebno še tukajšnje razmere prosimo, da se vendar malo požuri.
d Guštanj Ravne. Lepega dne znašel se je tu lastnik pekarne grof Vincenc Thurn, kmalu za njim prišel je znani Liernberger, a sedaj prihajajo skoraj dan za dnevom taki gospodje n. pr. neki dr. Lukmann, sigurno sin nekdanjega Lukmanna, bankirja v Ljubljani. Sumljivo je to, da se tu zbirajo nekaki pristaši Habsbuižanov. Bilo bi svetovati, da se km gospodom malo prikrajša prostost. Sploh bi radi vedeli, kaj dela Liernberger še tu, ko je vil vendar od vlade odklonjen radi sprejema v službo, morda pomaga iz-praznjivati grofu žepe, ali sestavlja zopet kako pismo, da je prebivalstvo „urdeut8ch“.
d Kotmaraves. Kakor beremo po listih, se na Spod. Koroškem zelo močno gibljejo, mislimo pa, da ml ne zaostajamo mnogo za njimi. Pregledali smo svoje bojne čete in reči smemo, da bomo imeli po celih naših gorah plus. So seveda še bojazljivci, ki se nikomur ne bi radi zamerili. Ti hočejo ostati doma. Nemškutarji pa pridno raznašajo lažnjive novice, da bo Volks-wehr še enkrat s svojimi grozotami prišel nad nas To je samo slabo upanje. G. podpolkovnik Kvaternik nas bratil z močno roko in kakor skrben oče, gleda na nas in nam, kjer je le količkaj mogoče, gre na roko.
Ta gospod ima dalek pogled, vsi njegovi ukrepi so umestni in dobro premišljeni. Želeti je le, da se na najvišjem mestu tudi izvrši, kar on pred laga. Med mnogim drugim nam je naznanit tudi, da bodo vojaški zdravniki brezplačno zdravili naše bolnike. Tudi vojaški živinozdravnik nam je na razpolago. Pomagati hoče revežem s hrano in uboge nadarjene otroke spraviti v šole. Z eno besedo, velikopotezno delo je, ki se ga je lotil. Zato pa upamo, da bodo tudi zaslepljenci vendar enkrat spoznali, da jim hočemo samo dobro in da je boljše, če zaupajo svojim bratom, kakor pa da verjamejo izstradanim Nemcem, ki od nas ne zahtevajo druzega, kot jed in denar, zato pa bi pregnali vse, kar še čuti slovensko, iz dežele. Kotmir-čani, ali res hočete, da bežijo vaši bratje Iz dežele, namesto njih pa pridejo Nemci zopet do kruha I? Preje so vas imeli za nemškutarje, pokažite zdaj, da ste tudi vi zavedni Slovenci. Bilčovčani so na shodu, ki ga je imel g. Arnuš, slovesno obljubili, da hočejo vsi glasovati za Jugoslavijo. Trdno upamo, da tudi naši vrii Kotmlrčani ne bodo zaostajali za njimi.
Kaj pomenijo srbski radikalci za Jugoslavijo.
Belgrajska »Tribuna« prinaša odgovor na naše Članke o grehih srbskih radikalcev. Ta odgovor je izšel očividno iz radikalnih oficijelnih krogov, je pa zelo voden in brezizrazen. Naših podatkov ne pobija niti v eni točki, ampak se omejuje na splošno zanikanje ter na sumničenje srbske opozicije in Jugoslovanskega odbora, kateremu celo očita, da je v nasprotju s srbsko vlado zasledoval separatistične tendence. Mi samo konstati-ramo, da rtdikalci niso mogli ovreči niti enega našega dokaza o njihovih političnih grehih.
Zadnje vesti.
Izvirna telefonska in brzojavna poročila „JugoslavijiK.
Univerza v Ljubljani.
Bel gr a d, 23. avg. Regent je potrdil zakon o ureditvi ljubljanskega vseučilišča. Univerza bo obsegala potemtakem 5 fakultet in sicer: pravniško, filozofsko, medicinsko, bogoslovno in tehnično.
Narodno predstavništvo.
Bel grad, 23. avg. Že včeraj so prišli v Beigrad poslanci narod, predstavništva skoro polnoštevilno. Posebno dobro so zastopani staroradikalci in demokrati. Obe skupini sta mobilizirali vsa svoje pristaše. Med poslanci je mnogo takšnih, ki se dosedaj Še niso udeležili nobene seje in so prišli danes prvi č v parlament. Včeraj popoldne, zvečer, pozno v noč in danes so se vršila neprestano posvetovanja raznih klubov. Radikalci so se združili, da bi še v zadnjem hipu ustvarili enoten opozldjonalen blok, ki bi strmoglavil vlado pri prvem nastopu. Njihova prizadevanje pa so ostale tudi danes brezuspešna. Narodni kakor Jugoslov. klub sta izjavila, da bosta prvič nastopila opozicijonal-no, da pa si ne moreta pustiti vezati rok. Raditega so radikalci opustili svojo prvotno nameravano taktiko in tako je potekla današja seja Narodnega predstavništva v najlepšem redu in miru. Seja je b'la sijajno obiskana, kakor Še nikdar dosedaj. Vsepolaniš-ke klopi so bile zasedene, poroče valska loža prenapolnjena, galerija nabita. V diplomatski loži sedi zastopnik Zavezniškihdržav.
Tik pred otvoritvijo seje so vstopili novi ministri korporativno, na Čelu jim min. predsednik Ljuba Davidovič Poslanci demokratskega bloka so člane nove vlade burno pozdravili. Pozdravom se je pridružil tudi dei galerije. Pristaši drugih strank so molčali in ostali mirni. Sejo je otvoril predsednik I dr. Pavlovič, nakar so bile opravljene
formalnosti. Po razdelitvi zbornice v sekcije je vstal ministrski predsednik Ljubo Davidovič in med napeto po* zornostjo preklical program nove vlade. Ministrova Izvajanja so spremljale vse vladine stranke z odobravanjem. Opozicija je ostala tudi sedaj mirna. Po deklaraciji (priobčimo j® prihodnjič) je prosil poslanec Pe‘ irovič, da naj se razdeli vladin* izjava med poslance oziroma naj *e dostavi vsem parlamentarnim klubom« da bodo imele stranke priložnost i° preštudirati in zavzeti svoje stališ^' Ministrski predsednik je izjavil, da j* s tem predlogom zadovoljen.
Nato je bila seja zaključena. t>e' bata v vladini izjavi se prične v pon* deljek in bo trajala po sedanjih disp0* zicijah 4 do 5 dni.
Ministrska kriza na Češkem.
Praga, 23. avg. Kabinet Tu**1 se nahaja v latentni krizi. Tušar *e je moral boriti že v začetku svojeg1 kabineta proti odporu narednih s®* cijallstov. Obenem pa je tudi dr. RaS*11 v odsotnosti Kramafa v imenu narodu® skupščine brezuspešno poskušal vr**' vladno večino. V slučaju da TuS*1 odstopi, zamenjajo socijalne demokrat narodni socijalisti. Taka rešitev kriz* bi bila uspešna proti zunanji politim Masaryka, ki hoče doseči sporazu1,1 z Nemci. V dosego sporazuma st* konferirala v zadnjih tednih Tušar ifl vodja nemških socijalnih demokrata na Češkem Seiiger.
Jugoslovanska komisija v Budi n* pešti
Budimpešta, 23 avg. Sem je dospela jugoslovanske komi3ija, °b3jj‘ ječa iz enega cfidrja in dveh civM* stov. Razpravlja se o vprašanju *Pr0' vizacije,
Ententa dementira.
Dunaj, 23 avgusta. Allgemelne Zeitung« izve, da ent®b zanikuje svoječasno vest »lempsa » ki je trdil, da je bila ententa udeležena pri pogajanjih za ustanovitev velike katoliške države v srednji Evropi. Ta stremljenja Izvil o iz Bavarske in ni ententa ž njimi v nikakl zvezi.
Brzojavka ruskih boljševlkov.
Ženeva, 23 avgusta. Iz Moskv* se poroča brezž čno: Kolčakova pr°s' nja za japonsko vojaško pomoč j* bila odklonjena. Kolčakova armada r razpadla v posamezne skupine P° 300 do 350 mož bret vsake rezerv*-Mi (namreč boljševiki) napredujem® in stojimo 70 vrst južnovzhodno «. Orenburga. Na južni fronti se KoZa* nočejo vojskovati v Denjikinovi arm*01.
Vesti Ljubljanskega dopisnega Uf*&9'
Tržaški guverner v Tolmin«-
LDU. Reka, z3 avg. »Popol°‘, poroča iz Trsta, da je obiskal trz»*‘ guverner Cuffj|li Tolmin in da t*' ondotni župnik Rojec na/duše*0 %n„ zdravil. Italijanski listi nadalje P01 y
čajo, da 80 pozdravili -guvernerja
imenu slovenskega prebivalstva tu® vsi odličnejši slovenski domačini.
Tržaški dogodki pred sodišč««1'
LOU. Trst, 23. avgusta. V se je začel v Trstu pred vojaškim Sp' diščem proces proti osebam, aretiranim ob zadnjih nemirih v Trstu. Obtože« so: Zanettl, ker je baje klical: Jugoslavija! Doli z Italije!« Gi8flCi{ ker je baje kričal: »Živio sociaH*<-tn, Živela revolucija!« in Rhein, ki je ba{ klical: »Živeli NemciI Doli z It*HjoJ, Kot priče so fangfrali trije straž«’1*'’, ki so -takrat aretirali obtožence. D*f se ni mogla dobiti nobena druga p*1® proti obtožencem, je bil ŽanetH sojen na šest mesecev ječe, Gia«m. na štiri mesece in Rheln na dv*ls«, dni. (Potemtakem je v Trstu najbul zločin klicati: »Živela Jugoslavija W
Kov roman
Jfmalu začnemo priobčevati n°v velezanimiv humorističen roma11'
Gospodarstvo.
g Zakon o postopanju z tmo-vino podanikov neprijateljskih držav z dne 17. avgusta 1915, ki se je vsled sklepa ministrskega sveta z dne i. februarja 1919 razširil na celo kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev, obsega v svojem čl. 4 kot imovino tujih podanikov tudi ves gotovi denar, vrednostne papirje in razne denarne prejemke. Vsled tega se v zmislu čl. 19 in 21 tega ?akona ne sme ničesar izplačati, kar bi imeli podaniki neprijateljskih držav terjati od posameznikov ali podjetij (domačih, tujih, mešanih), ampak z oziram na či. 22 zakona postopati po čl. 11 tega zakona in iz ročiti Upravi fondov. Zategadelj in pa na podlagi čl. 20 zakona o postopanju z jmovino podanikov neprijateljskih držav, čl. 3, 5 in 16 pravilnika za izvedbo tega zakona. Odrejam, da vse osebe (fizična ali podjetja bodisi tuja, mešana ali čisto domača), izpolnijo svojo zakonito dolžnost, da namreč vse take dolgove in prejemke ter depozite neprijateljskih podanikov v ka-koršnikoli obliki takoj prijavijo podrejenemu ministrstvu, da nikomur teh oseb ali podjetij ničesar ne izplačajo bodisi pod kateremkoli naslovom, ampak denar tega ministrstva polože v depozit Upravi fondov; samo tako se osvobode svoje obveznosti naprarn njim. Kdor bi postopal nasprotno, bi ga zadele vse posledice čl. 21 zakona 0 postopanju z imovino podanikov ^prijateljskih držav. — Minister Ugodne in industrije.
g Odprava tovorov v Severno In Južno Ameriko. Spedicijska družba »Adriatica" v Trstu poroča trg. in obrtniški zbornici v Ljubljani, da je sedaj dana možnost, blago pošiljati preko Trsta v Severno in Južno Ameriko, ker ni ovir glede prevoza po ozemlju, ki je od Lahov zasedeno. Natančnejša poročila je dobiti pri omenjeni speeiicijski družbi.
g Trgovski promet med Jugoslavijo in Italijo. Tržaška obrtna in trgovska zbornica je sprejela obvestilo italijanskega trgovinskega ministrstva, da se mora z vsem blagom, ki se izvaža v Jugoslavijo, postopati enako, kakor z blagom, namenjenim v Nem. oko Avstrijo. Italijanski finančni minister je nadalje odredil, da se zopet dovoli izvoz blaga v Madžarsko. Tudi za ta izvoz veljajo določbe, sklenjene svoječasno z Nemško Avslrijo.
g Ameriško demobilizacijsko blago. Neka dunajska tvrdka, ki je poverjena z razprodajo amerikanskega demobllizacijskega materijala za iz-hodno-cvropske države, je poslala trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani ponudbo za naslednje predmete: rnaterijal za železnice, avtomobile, različne rokavice, oblačilno blago, platno, raznovrstno orodje, kovine, različno materijalno in kratko blago, šipe za okna, vrvi ter razna olja in kisline. Seznam predmetov in cene so interesentom v zbornični pisarni na vpogled.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Anton Pesetc.
Tiska »Zvezna tiskarna" v Ljubljani.
| j% Proda se; (jj t f§ iSHi&foe; S
Pšenico, koruzo, ječmen, oves, konopljino seme, v~s«ko količino prodam. Vaclav Vy-ška, Daruvar, Slavonija. 1238
Prodam posestvo pol ure od Ptsja z 8 oralov zemlje, travnikov in pašmkov. 1234
Hiša z gostilno in trgovino ter 2 orala travnika se radi smrti lastnika takoj ceno proda- Naslov pove Anončni zavod Beseljak & Rožanc, Ljubljana, Cankarjevo nab. 5.
4 antomobilne zračnice 896 krat 135 na prodaj, skoraj popolnoma nove. Naslov pove uredništvo.	1183
•JfjT
$ SEupi
iso; §£
i m
Popolno trgovsko Izobražena starejša moč, večletni trg potnik, vodja oeie trgovine In knjigovodja, želi službe kot vodja trgovine, skladiščnik, expeditor ali kaj enacega, najstbo v katerikoli stroki. Nastop s 1. septembrom. Ponudbe ..Starejša moč 37“ na upravništvo, 1231
Dobro vpeljan trgovski potnik, kateri je potoval skozi 14 let sedanjo Jugoslavijo v manufaktuml in ga-lantaiski stroki, išče mesta. Nastop s 1. septembrom in najgibade v katerikoli stroki. Ponudbe »Dobro vpeljan 30“ na upravništvo.	1232
Kupim trpeniin po visoki ceni. Iv. Jančar & Co Ljubljana, Slomškova ulica 10.
Drva ali tudi gozd v bližini železnice kupi Iesoiz-vozna tvrdka. Naslov pove Anončni zavod Beseljak & Rožanc, Ljubljana, Cankar-jevo nab. E.	1200
Rezan In okrogel les, oglje, tramove, drva, kupujem vsako množino. L. Rebolj, Kranj.	1167
Kupi se vsaka množina bukovih in hrastovih drv. Množina in cena naj se v ponudbah označijo. Malenšek M. Maribor. Posredovalci dobe provizijo.	1180
Kapi se srednjevelika kopalua banja. Ponudbe s ceno na upravo pod P. J.
Prodajalka vešča mešane stroke išče službe, najraje kje na Hrvaškem. Naslov dove uprava tega lista.
Tražlm 3—4 kožarska pomočnika sa stanom i ob-skrbom, a po volji i bez, nastup odmah. Vjekoslav Halužan, Varaždin, Zagre-bačka c. 13.	1227
Spreten in zanesljiv ko-čijaž se sprejme k lepim konjem. Kje pove uprava tega lista.	1221
lščo se gospodinja za na deželo, ki zna kuhati in se razume na živino in polje. Nastop takoj, plača po dogovoru. Cenjene ponudbe pod »Gospodinja" na upravništvo Jugoslavije.	1219
Dva mizarska pomočnika preskrbljena s hrano in stanovanjem ter dobro plačo sprejme Ig. Toplak, strojno mizarstvo v Trbovljah II.
&Ž Razno;
Iščem mesečno sobo proti dobrem plačlln pod .Trajno* na Anončn'. zavod, Beseljak & Rožanc, Ljubljana, Cankarjevo nibr. 5.	1235
S popolno oskrbo išče k dobri družini stanovanje za sredi septembra, gojenka trgovske šole. Ponudbe na A«očno ekspedicijo Al. Matelič, Ljubljana.	1233
Visokošolec, pravnik, ki nima sredstev za nadaljevanje študij, išče osebo, ki bi ga podpirala 2—3 leta. Povračilo po dogovoru. Prednost samostojnim ženskam vsake starosti. Ponudbe pod »pomoč visokošolcu“ na u-pravništvo lista	1230
Boljši obrtnik išče stanovanje z hrano pri boljši družini. Ponudbe pod »Stanovanje" na upravo lista.
Dopisovanje iu ženitne ponudbe
1
Dve inteligentni gospodični želita v sviho zabave korespondirati z istotakima gospodoma. Ponudbe pod »Usoda* in „Slučaj“ na upravništvo lista.	1236
Komisijska trgovina
Filip Pečenko, Ljubljana,
dunajska cesta št. 6, priporoča svojo bogato zalogo
Bianufakturnega blaga: cefirja, tiskovine, parhenta, klota.hlačevine, nogavic, robcev, sukanca, črne in bele *.*?> gumbov, pritiskačev, rinčic za čevlje in drugih izdelkov čeških tvornic, katere zastopa.
•»■san«
fajiapše darilo mladini
|C povest slovenskega dečka Iz pretekle svetovne vojske
„DORE“.
Knjiga je lepo ilustrirana ter bo v mestu in na deželi vzbudila veliko zanimanje. Cena vezani knjigi je K 4--. Dobiva se v knjigarnah ka-Mi v Zvezni knjigarni T Ljubljani, Marijin trg 8.
k
Kavarna »Zvezda"
P. n. občinstvu uljudno naznanjam, da sem prenovil vse kavarniške prostore. Priporočam se tudi nadalje za naklonjenost p. n. občinstva, zagotavljajoč najsolidnejšo postrežbo.
Jos. Ivančič, kavamar.
„6j&JS GNZ2DO-.
Spisal Vlad. Levstik- Jjdala Svcjna tiskarna v Ljubljani. Canabroš. S Jf, vajano 10 Jf. G/\d>J£ G/fJjDO ja najlepša povest, kar Jih ja ijšlo .sadnja lata.
ih
z steklenino in porcelanom ter steklarskim obratom v Mariboru se takoj
proda.
Dobro vpeljano. Trgovina ima veliko in lepo pročelje, ter kompletno trgovsko in skladiščno opravo.
Vpraša se v Mariboru, Koroška cesta 10.
¥< ajboljši
_ 9 .	V*	•	a	•	I
, imajo oglasi v „Jugoslaviji",
'9f /t? zelo razširjena in jo vsakdo rad čila /
Odvetnik phil. et iur. dr.
ji Josip Hacin*
| je otvoril pisarno |
w vLjubljani, Kolodvorska ul.8
(Rojinova hiša, nasproti hotela Štrukelj).
P'
hrastove in bukove imam v zalogi po primerni ceni. Dalj* prevzamem v izvršitev tudi vsa parketna dela v mestu in na deželi pokladanje in struženje novih in starih parketov, zdrgnenje istih z železnimi strugami, likanje z voskom, napojenje z oljem. Delo dočno in solidno.	J
Ljubljana, Ambrožev trg št. 9.
Anton Bokal,
polagalec parketov.
.arketne deščice
Alfonz Breznik
učitelj »Glasbene Matice* in paini strok, dežel-sodlšča
Ljubljana, Kongresni trg St. 16
(nasproti nunske cerkve). Največja in najsposobnejša tvrdka in Izposojevalnico •* klavirjev, pianinov in har-3 monljev. Velikanska zaloga 'g? vseh glasbenih inštrumentov strun in muzlkalij. 167
B(©^B©ieE^^3feS|©lB
Jtanemils.
Slavnemu občinstvu vljudno naznanjamo, da smo prevzeli in razširili trgovino in delavnico gosp.
J. HLAVKA
Prešernova ulica štev. 5.
trije strokovnjaki in izdelujemo kot prej vse vrste protez, ortopedičnih aparatov, bandaž in trebušnih pasov, kakor tudi popravljamo in nikljamo vse ki-rurgiško orodje.
Priporočamo se slavnemu občinstvu kakor tudi gg. zdravnikom za nadaljno naklonjenost.
Tvrdka G. Besednik in drugovi, družabniki: Besednik, Pečnik In Bogovac.
 .
R. Uerderber, telegraf u Kočevju
nudi 33 različnih fotografij prvega sokolskega izleta v Kočevje.
Razglednice se dobe v trgovini L. Schvventner v Ljubljani ali pa naravnost pri fotografu R. Ver-derber v Kočevju. — Kupim tudi kompleten kino-aparat v dobrem stanju; prosim ponudb.
Št. 498/pr.
Razpis.
Mestni magistrat v Mariboru razpisuje sledeča službena mesta:
1. inženirja za mestno elektrarno;
2. II. mestnega zdravnika;
3. izprašanega strojnika in izprašanega kurjača pri mestnem vodovodu;
4. dveh stražnikov za tržno policijo:
5. maserke za mestne kopališče.
Prosilci za eno teh služb naj vpošljejo
svoje prošnje mestnemu magistratu, ki daje tudi vsa eventualno zaželjena bližja pojasnila, do dne 31. avgusta 1919, ter naj jim prilože vsa tozadevna spričevala in dokazila o starosti, državljanstvu, fizični sposobnosti, nravnosti, dosedanjem službovanju in o jezikovnem znanju ter zahtevke glede plače.
Mestni magistrat Maribor, d« avgu.ta ms.
Vladni komisar: dr. Pfeifer, s. r.
Rudolf Rus, Kranj
priporoča svojo bogato
zalogo ur
briljantov, zlatnine in srebrnine ‘ :jih cenah. P< “ ena in solidna.
po najnižjih cenah. Postrežba
šolske
Vsakovrstne
zvezke
izdeluje
Učiteljska tiskarna
Ljubljana, Frančiškanska ulica 6.
Zmerne cene!	Točna postrežba!
Kostanjev les'm
v vsaki množini strojilna tovarna
Samsa & Co. v Ljubljani,
Marije Terezije cesta 2.
KONCERT
se vrši danes, dne 24. t. in. ob 4. uri pop.
v restavraciji »Zlatorog*
zraven »Narodne kavarne" v Gosposki ul. 3, na koiem svira »Prvi jugoslovanski tambu-raški klub .Ljubljana'". Vstop prost.
FRANJO PAAR
Telefon br. 13
Varaždin.
Brzojav: Paar Varaždin
Ludovik Fras
orožniški stražmojster
Rnica Fras
roj. Lapornik
poročena Ceije-Laško, 15. avg. 1919.
ŽK5ICE
orig. švedske znamke TOnkopings prodaja na debelo
RudolfZord&Komp.
Ljubljana.
Sprejmem
takoj
koncipijenta
če tudi začetnika. Pismen^ ponudbe se naj vpošljejo naravnost na moj naslov: Advokat dr. Vladimir Žitek v No-vemmestu, Dolenjske.
Prva hrvatska veletrgovina svih pčelarskih sprava, košnica i sača iz zajamč. čistog voska.
Utemeljeno god. 19x2.
Prostovoljna sodna dražba.
posestva pod vi. št. 147 k. o. Udmat 8 hišo Ste- j vllka 158 v Udmatu se vrši vsled sklepa okraj- i nega sod:šča v Ljubljani z dne 6. avgusta 1919 P VIII 76/14/58 na prošnjo lastnikov dedičev; Avgusta Heuffel iz Udma a št. 158
dne 29. avgusta 1919 ob 9. uri dopoldne
na licu mesta v Udmatu št, 158.
Izklicna cena znaša K 100.000 in se ponudbe pod izklicno ceno ne sprejmejo. Prodajalci si pridržijo pravico pomisleka 8 dni glede odobrenja prodaje. Na posestvu zavarovanim upnikom ostanejo njihove zastavne pravice brez ozira na prodajno ceno. Dražbeno izkupilo po odbitku prevzetih tabularnih dolgov se poravna v 8 dneh od dražbenega potrdila.
Ostale dražbene pogoje je mogoče vpogledati v pisrani podpisanega sodnega komisarja, Slovenski trg št. 2.
V Ljubljani, dne 19. avgusta 1919.
notarski namestnik kot sodni komisar, dr. Fran Prislan 1. r.
Prodaja kož.
Dne 1. septembra 1919 ob 10. uri dopoldne prodajalo se bode na javni dražbi
2000 govejih kož na javni dražbi
Kavcijo se plača v gotovini, državnih papirjih, obveznicah, vknjiženem posojilu i to v vrednosti 100.000 K je 40 000 dinarjev lzlicitirane cene veljajo za kupca takoj s pridržkom, da iste odobri g. vojni minister.
Kože se morejo licitirati v skupinah od 500—1000 kosov. Kože so:
Posebej sušene — nesoljene in posebej soljene — sirove. Razprodaja se vrši v vojaški klavnici na Poljanski cesti. Kože se prodajo na kilograme.
Uprava klavnice.
Oznanila
Union-Piopagande
Maribor
odde'ek oglasno odpravo
Vsem Interesentom se priporoča edina slov. oblast.koncesijonirana »Posredovalnica za obrat z zemljišči": nakup in prodaja posestev, hipotečna posojila i. t. d.
K. Troha, Maribor, Tegethofova ul. 30,
Portland
cement
prvovrstni dalmatinski, ponuja brezobvezno po K 6000’— za vagon (jamščina za vreče znaša K 2000*— za vagon) od obale Split
Ljubljanska komerci-jalna družba z 0. z.,
LJUBLJANA,
Bleivveisova cesta št. 18.
Sladkorja
je treba manj ako se vporablja
„Conga“
praženo, zmleto, mešano s pravo kavo. Originalni 63 kg zaboj, sortirano, okusno v 1/5, 1/10, 1/20 kg paketirano franko zaboj K 756-—. Poštna pošiljatev 15 kg sortirano franko K 200. — Odpošilja samo, ako se pošlje denar naprej ali po povzetju LANG & Omp., Osijek.
Brzojavi: LANGCOMP.
Vizitnu
v Ljubljani, Stari trg štev. W.
■MUM——■HIMM—II——■BBMMMMl Ml .....——......... m
Priporočamo .edino toyarniško zalogo
|iualni^ 5trojen
za rodbino in obrt ter njih posameznih delov. Dobijo se potrebščine za šivilje, krojače in čevljarje ter galanterijsko
in manufakturno bl&go.
JOS. PETELINC, Ljubljana, Sv. Petra nasip, “elSo?
Mlinski kamen
za žrmljo in
brusilni kameni
vsake velikosti se prodajo. Cena po dogovoru.
I
,ožef Planina, og^tec, Štajersko
GARJE
srbečico, hraste, lišaje, uniči pri človeku in živini mazilo zoper srbečico. Brez duha in ne maže perila. 1 lonček za eno osebo 4 K. Po pošti 7 K poštnine prosto. Prodaja in razpošilja lokama Trnk6czy v Ljubljani, zraven rotovža.
Pozor poljedelci!
Izdelovalci čilskega solitra — jednega od najkoristnejših umetnih gnojil — želeči, da poljedelcem kraljestva SHS nudijo kar naj-bolja obveščenja in navodila o uporabi vseh vrst umetnega gnojila, a posebno onega,katero je našim zemljam najpotrebneje in to je
azotno gnojilo
odprli so od 1. julija t. 1. svojo delegacijo za kraljestvo SHS.
Pisarna delegacije se nahaja v Beogradu Resavska ulica št. 33 in stavija svoje usluge brezplačno na razpolago vsem poljedelcem in zainteresovanim v kraljestvu SHS.
z družino najmanj 5 oseb, zanesljiv ,n delaven, se sprejme pod jako ugodnimi pogoji v bližini Maribora. Vprašanja na Ferk v Sturmberku pri Mariboru.
Pšenični otrobi
V skladišču v bivši predilni tovarni na dvorišču se prodajajo pšenični otrobi dokler traja zaloga v vrečah po 50 kg. Dobi se lahko tudi večjo množino Vreče je prinesti s seboj. Vhod iz ceste za deželno sodnijo.
VREČE
vsake vrste in v vsaki množini kupuje vedno In plačuje najbolje trg. firma
J. Kušlan, Kranj, (Gorenjsko).
Rezan in okrogel les
tramove —- drva — oglje
kupuje vsako množino
„DR A V A“ lesna trgovska in industr. družba z o. z«
v Mariboru.
Oglje
samo v celih vrečah, prodaja, dokler traja zaloga, „BALKAN“, trg. šped. kom. del. dr. Ljubljana.
avna dražba
J večje množine finega olivnega olja
se bo vršila dne 25. t. m. ob 10. uri dopoldne v skladišču -BALKAN", Ljubljana, Dunajska cesta 33.