▼ đrtavi SHS pavSallrana. Haročnina Hstu: Celo leto K 120"—, pol leta K- 60*—, četrt leta K 30'—. Izven Jugoslavije : Celo leto K 150*—. Inserati ali oznanila se za. m&unajo po dogovoru ; pri večkratnem inseriranju primeren popust. Upravnišfvo sprejema naročnino, laserate in reklamacije. --Telefon št. 220. TRAZA Üeofeso poüflcan list za slovensko ljudstvo Posamezna Ste-vlilta stane 1 kr, eta.© JLS2. 1921. Letnik XIII. № razdobju naše Pravijo, da se po, dveletnem' obstoju naša pokrajinska avtonomija nahaja v krizi in je sploh vprašanje, če se bo zamogla ustavljati centralističnemu valovanju*. Vsekakor bo ta dveletni obstoj tvoril važno poglavje v naši zgodovini. Na razsulo Avstrije smo bili le slabo pripravljeni, v prvih časih se je delalo bolj pod hipnozo, kot pa po prevdar-ku, marsikaj se je naredilo bolj slučaj-noetno, marsikaj zagrešilo, marsikaj delalo bolj instiktivno, kakor po načrtu, v zunanji politiki in v vojaških zadevah smo bili zelo neorijentirani in nismo znali trezno presoditi položaja in pravočasno prijeti s pravo energijo in na splošno moramo reči, da je v začetku naše »narodne vlade« prevladoval bolj Kerenskijev sistem, pozneje je zavladala avstrijska birokracija. Na splošno bo pa moral zgodovinar priznati, da nismo delali slabo, deželna vlada je naredila svoje: vzdržala je red in mir, vpeljala pravilno upravo, vzdržala promet in o-hranila v kolikor je bilo mogoče narodne meje. Napram Italijanom ni bilo mogoče storiti veliko več, na Koroškem smo jo zavozili, toda dokler na Štajerskem držimo krepko dravsko črto, tudi Koroška ni trajno izgubljena. Tako se je pripravila pot narodnemu in državnemu jedinstvu. Najsvetlejši točki iz teh dveh let naše zgodovine sta: Zavzetje in ohranitev Maribora in organizacija našega šolstva. Maribor ni postal naštako sa-moobsebi, kakor Kamnik ali Črnomelj. Ravno tako lahko ali še lažje bi se bili v njem vzdržali Nemci, ki so imeli za sabo celo meščanstvo, v bližini nemško narodnostno mejo, v okolici nemškutar-sko prebivalstvo. Tudi ni bil samo slučaj, da je prišel v naše roke. Kako smo zavladali v Mariboru, o tem bo pisala zgodovina, ki bo tudi primerno ocenila može, ki so si pri tem stekli zasluge. Za enkrat zamoremo reči samo to-le: Ako bi ne bili v začetku zavladali v Mariboru in bi hoteli čakati, da odloča konferenca v Parizu, bi bila za nas dravska črta izgubljena. Mejo bi tvorilo najbrže tazvodje Drave in Save, na Prekmurje in na Koroško bi ne bili mogli niti misliti. Maribor je mest, ki odpira pot preko Mure in čez Čelovec. Ko smo ga zavzeli, je morala računati konferenca s tem dejstvom. Drugo v resnici zgodovinsko dejstvo je organizacija našega šolstva. Sedaj se nam zdi tako naravno, da mora šolstvo biti naše, da samo godrnjamo, ker ni vse tako, kakor bi hoteli imeti in kakor bi moralo biti. Ne pomislimo pa, da bi bilo lahko tudi čisto drugače in da bi se bilo veliko lažje zgodilo drugače, kakor se je pa tako. Ne vem, kakšna mnenja so vladala v začetkih naše samostojnosti in kakšne struje so ste oblikovale. Toda predstavljam si, da mnenja niso bila popolnoma enotna in đa se je nahajala tudi struja, ki je zagovarjala tozadevno drugačno taktiko, in smer. Recimo, da bi se reklo: delajmo počasi, ne dražimo že od začetka Nemcev, pustimo njihovo šolstvo kolikor mogoče pri miru, da ne dvignejo hrupa pred konferenco. V slučaju, da bi ne bili pričeli takoj organizarati šolstva, bi Nemci gotovo takoj pograbili priliko in predložili pri pariški konferenci svoje šolstvo kot svoje posestno stanje. V tem slučaju bi bila prišla najbrže v mirovno pododbo tudi posebna določba v zadevi nemškega šolstva po naših krajih, „fin“ je govoril, namreč dr. Kukovec se je dal po svoji »Novi Dobi« »intevijuvati«. To g. fni-mster rad dela, da daje svoji osebi sijaj m navidezno veljavo kaiere mu ne-morejo dati niti skromne osebne zmožnosti niti skiomho število pristašev. 1° kaj je povedal? Nič pametnega, samo grozil je spet in imenoval vse, ki niso njegovega mnenja »razdirajoče elemente«. Za Kukovca je čisto postran- pokrajinske glade. _ ki bi ostalo trajno kot kol v našem telesu. Organizacija šolstva bi bila vtem slučaju zelo težavna. Spominjam se, da je Črni Jurij, osvoboditelj Srbije, ko je dvignil vstajo zoper Turke, dal povelje: »Vsak kmet naj ubije svojega šubasa!« In Srbi so pobili turške šubase po celi deželi in razdrli njihove hane. Sredstvo je bilo naravnost barbarsko, toda zelo učinkovito. Takrat so Srbi to lahko izvršili, ker so bili šubasi uporniki zoper sultana, ako bi bili čakali nekaj časa, ko so Srbi morah stopiti v boj s samim sultanom in so janičarski šubasi postali sultanovi zvesti pomočniki, bi \ bil položaj postal zelo težaven in hani j bi bili morda ostali v kakršnikoli obliki do današnjega dne. V velikih tre-nutkh mora človek, ki čuti v sebi samozavest in navdahnjenje, ravnati po nekem instinktu. Tako se mi zdi, da se je seveda v drugačni obliki zgodilo z nemškim šolstvom po naših krajih. Te nemške šole so bile kakor turški hani j po stari Srbiji, a učiteljstvo kot jani- j čarski šubasi. Pomedlo se je naenkrat s z odločno in velikopotezno akcijo. Se- j daj se nam to zdi naravno, tako nara- j vno, kakor zadeva s Kolumbovim jaj- j cem ali z gordijskim vozlom, a vendar je bilo potreba genijalnega in odločnega človeka, da je naredil to potezo. Napredek, katerega smo naredili na šolskem polju, je v resnici tako velik, da presega najbolj fantastične sanje naših najveejih narednikov. Pomislimo, koliko smo se morali pod rajnko Avstrijo boriti za revne paralelke ali za nastavljanje tega ali onega učitelja, s kakšno težavo smo zbirali vinarje za revne zasebne šolice po najbolj ogroženih krajih ! Zdaj smo pa dobili naenkrat v roke vse krasne stavbe šulferajnskih in südmarkinih šol. Kako je to tudi povzdignilo samozavest našega ljudstva! Pred vojno je bilo naše šolstvo v tako groznem stanju, da nas zdaj obide zona, ako na to pomislimo. O visokem šolstvu seveda niti govora. Srednjo šolo smo imelo samo le eno in to je bila škofova gimnazija v Št. Vidu nad Ljubljano, pač pa nekaj utrakvističnih srednjih šol, ki so bile pa bolj nemške, nekatere celo utrakvistične skoraj samo po imenu, čisto nemških srednjih šol pa mnogo. Meščanske šole nismo imeli niti ene, učiteljske pripravnice niti ene, samo dvoje utrakvističnih. Po nekoliko ponemčurjenih krajih je bilo tudi ljudsko šolstvo čisto nemško. Poleg tega še vse polno šulferajnskih šol, pravih trdnjav germanizacije. A tudi ono revno šolstvo, kar smo ga imeli, je bilo naše samo na videz, duh, v katerem se je vžgala mladina, je bil tuj. Če pogledamo, kaj je bilo in kaj je sedaj, moramo priznati, da je napredek naravnost fantastičen, a presenetljivo je to toliko bolj, ker bi bilo lahko tudi obratno in je bila gotovo nevarnost, da zamudimo prave dneve. Mož, ki je spoznal pravi dan, zasluži priznanje naroda! Seveda organizacija ni popolna. Vse izgleda, kakor novo ameri-kansko mesto na preriji v Wild West. Ceste so zartane, velik kolodvor postavljen, stoje že veliki hoteli, kade se že. dimniki tovarn, stoji mnogo lepih stavb in praktičnih hiš, vmes pa prazni, nezazidani prostori in na ulici zagledaš še nagega Indijanca. Neurejena je podlaga, hačrt in okvir, načela postavljena, izgradilo se bo lažje, a kar se je naredilo, je zgodovinsko delo. skega pomena, ali sodelujejo pri izgrad-bi države »zemljoradniki«, dr. Korošec, muslimani in Radič ali pa ne. Da ne govorimo o socijalisti. Tako politično oslarijo — oprostite g. minister na izrazu — ali točnejšega slovenščina nima, zamore ziniti le človek najskrom-nejšega obzorja. Mi pa radi verujemo, da je Kukovcu glavna stvar, da ostane pri državnih jaslih. Rediti se na stroške ljudstva, uganjati pri tem strankarsko korupcijo na škodo države in usi- Preti korupciji. V »Slovenskem Narodu« je priobčil dr. Tavčar uvodnik z naslovom: Proti korupciji«, kjer je zapisal med drugimi tudi stavek: Govori se, da sili korupcija že tudi v slovenske pokrajine in pripoveduje se to in ono, česar pa dosedaj nismo mogli verjeti.« — Gospodine dok-tore! Korupcija ne sili med nas šele sedaj, ker je davno že med nami, samo da ima nekoliko drugačno toaleto, kakor njena balkanska posestrima, toda ni nič boljša, če ne še slabša. Če ne verjamete, poglejte v ravno isto številko vašega lista (nedelja, 9. januarja 1921) »Dnevne novice«. Tam najdete na prvem mestu novico: »Poset ministra trgovine in industrije v Trgovski zbornici«, kjer pripoveduje, kako je minister za trgovino in industrijo obiskal trgovsko in obrtno zbornico v Ljubljani in kako ga je v imenu te velevažne in veleugledne korporacije pozdravil njen predsednik gospod Ivan Knez. Cel sprejem je imel zelo presrčen in intimen značaj. Toda dr. Tavčar ni samo pisatelj in politik, nego je tudi star ljubljanski advokat in kot tak gotovo zasleduje važne in senzacijske ljubljanske sodne razprave. Torej se bo spominjal, da je predsednik trgovske zbornice g. Ivan Knez ravno isti Ivan Knez, ki je bil v Ljubljani obsojen, ker je prodajal v velikanskih množinah pokvarjeno moko. Ako služkinja ukrade gospodinji predpasnik, je obsojena in ožigosana za vedno, ne dobi nobene poštene službe več in je takorekoč prisiljena iti med vlačuge. Gospod Knez pa na nepošten način na veliko manipulira kot trgovec, je radi tega obsojen, a ostane še vedno lahko predsednik trgovske zbornice, ki mora predvsem skrbeti za solidno trgovino, a ljubljanski župan dr. Tavčar, ki bi moral kot advokat imeti posebno tenko vest, kot politik posebno čisto poštenje, kot ljubljanski župan posebno skrb za revno prebivalstvo, belježi v svojem listu s posebnim spoštovanjem, kako se prijatelji minister za trgovino dr. Kukovec s predsednikom trgovske zbornice Ivanom Knezom. Poidimo v Trsi kupovat laške pomaranče! Človek bi skoro mislil, da je stopil v uredništvo »Slov. Naroda« italijanski zastopnik in uredništvo zaprosil, naj za božjo voljo zapiše kako besedo v prilog propadajočemu Trstu, ker baje oko-ličanske mlekarice ne morejo pokupiti vseh laških pomaranč od slovenskih trgovcev. Drugače ne moremo razumeti, zatcaj bi mi hrepeneli po Trstu — če ni v naših rokah. Gotovo je, da bi se Slovenci z največjo ljubeznijo oklenili jugoslovenskega Trsta in pripomogli, da bi isti postal najbolj cvetoče mesto na jugu — kar se bo še zgodilo! V sedanjih razmerah mi to lahko samo — želimo in se pripravljamo. Naša priprava naj obstoji v tem, da vpeljemo v ožji domovini razne naprave, s katerimi bomo mogli nuditi najraznovrstnejše izdelke na svetovni trg. Kako žalostno slavo v trgovini ši napravljamo, ko izvažamo neobdelan les in razne sirovine. Kupujemo najraznovrstnejše stvari iz tujine, domače roke nas pa milo prosijo dela in zaslužka.-Naši delavni možje so žalostni, ko jim ne privoščite niti cenega tobaka, ki ga izvažate ali se premalo brigate, ko ga verižniki tihotapijo v sosednje, nam ne- prijazne države. Gospodje, ako hočete koristiti domovini — tisoč rok čaka na delo — razvijte lesno obrt ali industrijo, kar hočete. Da me bomo čakali na pridelovanje špirita iz žita, katerega lahko koristnejše porabimo, omenjam, da se nahaja v Švici neka električna tovarna, ki izdeluje špiril iz apnenca. Ali bi ga mi ne mogli?! Paziti bi seveda morali, da spravimo špirit res na trg, ne pa, da ga porabimo za različne šampanjce in likerje pri naših najrazličnejših plesnih venčkih v različne narodne in dobrodelne namene. Gospoda, bodite prepričani, da pripada Trst prav tako v Jugoslavijo kakor Ljubljana. Brez Slovanov ne bo imel razvoja, kakor bi ga lahko ime!. Ako zgradi Italija tudi še par železnic preko Nemške Avstrije, ga bo težko obdržala na predvojni stopinji. Naša naloga je, da hitro pripravimo, da bomo izvažali izdelke, ne pridelkov, potem pa naj se to izvršuje preko Trsta, Beljaka, Reke, Gorice, Celovca ali Gradca. Dokler pa omenjeni kraji niso jugoslovenski, nam bodo pa že tihotapci preskrbeli več kot dovolj po-niaranč, limon, fig in rožičkov — več kot jih Vipavci in Korošci pridelajo. Politični pregled. JUGOSLAVIJA. Seja konštituanteje sklicana za 12. t. m. Bašičev kabinet se še ni odločil, na kateri seji bo govoril regent svoj prestolni govor. Vsekakor pa bo podala Pašičeva vlada na seji 12. t. m. svojo deklaracijo, predložila revidirani ustavni načrt, nato bo izvoljen ustavni odbor. Ako bo ustavni odbor končal tekom enega mesca v plenumu, ked delovanjem ustavnega odbora bo od-godena zbornica. Pašičeva radikalno- demokratska vlada sicer zatrjuje, da stoji, trdno in da bo vztrajala, akoravno se jej ne pridruži in je ne podpre nobena druga politična skupina, je vendar pisava o trdnih tleh Pašičevega kabineta nekaj presneto sumljivega. Pašič se še vedno pogaja v potu svojega političnega obraza z muslimani in zemljoradniki, da bi jih pretantal za vstop v vlado. Kakor pa kažejo vsa predzna-menja bodo šli muslimani skoro goto- Ijevati ljudstvu še svoje perverzne politične nazore, to zamorejo le ljudje Ku-kovčevega demokratizma. Mi pa pravimo: z metodami in taktiko avstrijskega »National-Verbanda« in Tiszove »Mur ska part« naše države uredili ne boste vi pravi pogrebci socijalne pravičnosti in resnične politične svobode. vo v vlado. Pašiča in muslimane še razkraja samo nekaj malenkostnih pogojev od strani muslimanov. 47 Radičevih poslancev je sklenilo, da ne gredo v konštituanto. Vodstvo Radičeve stranke izjavlja da zaradi prisege in pomanjkanja kvalificirane večine za sprejem ustave ne more sodelovati v konštituanti. To resolucijo bodo radičevci razposlali vsem političnim klubom v Beograd. Komunistični poslanci razglašajo obstrukcijo v konštituanti radi zadnjih ostrih vladnih ukrepov napram komunistom. ITALIJA/ D, Annunzijevim arditom in legionarjem se nič kaj ne mudi iz Reke. Doslej je zapustilo Reko 2500 arditov, a še čaka transporta 1000 legionaijev. Na Reko dospe tudi posebna komisija, ki bo prevzela vsa skladišča orožja in municije, ki jo je nagromadil d’ Annun-zijo. D’ Annunzijevi legionatji na Krku so se že podali in prepeljali na Reko. Krk bo zasedla sedaj italjanska redna vojska. Od’Annunziju krožijo po časopisju razne vesti. D’ Annunzijo baje ne namerava zapustiti Reke pred volitvami v konštituanto proste reške države. D5 Annunzijo odlaša radi tega s svojim odhodom iz Reke, ker upa, da ga bo reška konstituanta izvolila svojim državnim predsednikom. D uga poročila iz Reke pa zopet govore, da si je izbral d’ Annunzijo v stan Lugano v Švici. 'AVSTRIJA. Z Avstrijo gre od dne do dne bolj navzdol na vseh koncih in krajih. V denarnem oziru je prijadrala Avstrija tako daleč, da je izplačala 1. januarja svojemu uradništvu samo delne plače. Država, ki ne more več plačevati svojega uradništva, je gotovo v krahu. Prehrane ima Avstrija Samo do začetka februarja, potem pa je pri kraju z živili in ententnim kreditom. Avstrijska industrija preživlja tudi težke krize, ker je po večini v zastoju radi pomanjkanja premoga in sirovin. Na D u n aj u zboruje enketa, ki se bavi z znišanjem cen. Te enketa se udeležuje tudi zvezni kancelar Mayr. Ta zborovanja o znižanju cen so rodila to dobro, da bo dan pri prihodnji seji narodnega sveta na glasovanje predlog za zakonski načrt o kaznovanju tihotapcev, verižnikov, navijalcev cen itd. Avstrijci nameravajo tihotapstvo in verižništvo kaznovati z denarno kaznijo do 5 milijonov kron in z zaporom do 10 let. , FRANCIJA. Francoske senatne volitve so pokazale do sedaj sledeči rezultat: 41 radikalcev in socijalističnih radikalcev, 23 republikankev levičarjev, 13 naprednih republikancev, 6 socijalističnih republikancev in 3 liberalci. 11 mandatov je še nezasedenih. politična poročila. p NAŠA DRŽAVA je pripravila že čete in uradništvo, da prevzame takoj upravno vse one naše kraje, ki nam pripadejo po rapallski pogodbi in ki so bili dozdaj zasedeni po Italijanih. Otok Rab bo upravno prevzet od Dalmacije, otok Krk in Kastav pa od Hrvatske. Vojaštvo ljubljanske garnizije je že zasedlo Logatec in okolico. p PAPEŽEV KOMISAR za Gornjo' Slezijo. Sv. Oče je imenoval za Gornjo Šlezijo, kjer se bo vršilo mesca marca ljudsko glasovanje, posebnega komisarja in sicer mons. Ogno-Serra, kateri se je že predstavil vratislavskemu nadškofu in kardinalu Bertramu, pod čeg.ar nadškofijo spada Gornja Šlezija. Imenovanje posebnega papeževega komisarja za Gornjo Slezijo se je moralo izvršiti iz vzroka, ker je nastalo nekako nesoglasje med poljsko narodno duhovščino ter med nadškofom Bertramom, ker je poslednji kot Nemec prepovedal duhovščini vsako delovanje v prid poljskemu narodu za dobo plebiscita. p PROPAGANDA Habsburgovcev. Bivšemu cesarju Karolu se je posrečilo ustanoviti na Madžarskem stranko, v kateri je zastopan pretežni del aristokracije in ki stremi za tem, da se vrne Karl na madžarski prestol. Karl vzdržuje razentega dragoceno propagando tudi v drugih inozemskih mestih, predvsem na Dunaju in namerava kljub odsvetovanju posetiti v mesecu Marcu Budimpešto. Druga stranka monarhistov se pa zavzema za nadvojvodo Jožefa, ki je na Madžarskem zčlo priljubljen. Zadnja skupina hoče z Jožefovo kandidaturo doseči revizijo stališča, ki so ga zavzemale velesile napram zopetni vzpostavitvi habsburške dinastije. Angleška vlada je svetovala Madžarom, da si naj izvolijo narodnega kralja iz neplemiške rodbine. — To bi bila torej voda na Horthy-jeve mline. ' p VLADNA KRIZA v Angliji. Londonski politični krogi so glasom »Matina« mnenja, da je dal Lord Milner s svojo demisijo povod za vladno krizo. V angleškem kabinetu se bodo izvršile baje večje izpremembe. p PORAZ komunistov v Petrogradu. .Petrograjska »Pravda« javlja, da so doživeli komunisti ob priliki volitev v nadzorstvene svete tovarn in industrijskih organizacij občuten poraz. Poraženi niso samo v Petrogradu, temveč tudi izven metropole. V Vasilije-Ostrovsku, m -kov-skem okrožju in v Viborgu je bilo iz-voljen;h 77 brezbarvnih in 15 komunistov. O nadaljnem izidu volitev molčijo ofi-cijelni organi vlade. pnevne vesli. d STRAŽA stane mesečno K 15-—, za četrt leta K 30'—, za pol leta K 60- -, za celo leto K 120- Za inozemstvo stane »Straža« za celo leto K 150‘ -. Vsem onim, ki še naročnine za 1. 1921 niso ponovili, se list ustavi s prihodnjim tednom. Upravništvo. d KOROŠCEM se pričenja svitati. Pred dnevi so delavci v Borovljah ''nalepili številne lepake, v katerih zahtevajo od vlade masti, sladkorja in moke. Ako jim vlada ne ugodi, so zagrozili, da.bocjo poklicali v deželo Srbe in »Čuše« (psovka za Slovence). Na vse zgodaj so morali orožniki odstranjevati nabite lepake, delavstvo še pa strada nadalje. Nem-škutarskim Korošcenm se je že začelo svitati v glavah, toda zaenkrat prepozno. d JUGOSLOVANSKA MATICA podružnica v Mariboru. Jugoslovenska Matica pričenja z novim letom svoje delovanje s širokim razmahom po celi Jugoslaviji. Odlični krogi v Beogradu so se pričeli zanimati za naše delovanje, centrala v Beogradu se krepko organizira, zlasti se širi ideja Matice po Hrvaškem in po Dalmaciji. Naša podružnica je bila med prvimi, ki so se ustanovile in vkljub različnim težavam in poman-kljivostim je zavzemala med posestrinami odlično mesto. Število članov je v Mariboru narastlo na 1396. Tudi z dežele se oglašajo člani. Priglasilo se je nekaj delavnih poverjenikov, kakor župnik Špindler pri Št. Juriju ob Pesnici, pošta-rica Smole v Zavrčah, učiteljica Fanči Novakova pri Sv. Duhu, nadučitelj Kar-baš v Slov. Bistrici. Treba bi bilo imeti poverjenike v vsakem kraju kjer ni podružnice in prosimo požrtvovalne osebe da se pfiglase — Pisarna Jug. Matice v Mariboru, Sodna ulica št. 32, uradne ure od 9—12 in od 15—17. d VENDAR, VENDAR se je izdajalskim komunistom prav čvrsto stopilo na rep, a le žal, da samo na rep in ne tudi na glavo. To gadjo zalego treba popolnoma ugonobiti. V dosego tega smotra so vsa sredstva dovoljena. »Riba smrdi pri glavi« in tako je tudi pri tej brezdomovinski druhali. Protidržav-no in protiversko hujskanje in rovare-nje brezvestnih agitatorjev a-la Nachtigall, Gmajner, Favaj in — žal — še nekih drugih »učiteljev« je pritegnilo mnogo mladih neizkušenih ali nevednih ljudi v njih tabor. A če se bodo gnile bule brez odlašanja temeljito odpravile, izrezale, bo kmalo postalo truplo zdravo. A za to operac jo treba energične in brezobzirne roke. Ce se bo tem vodilnim izdajicam mile nam domovine prav temeljito zabranjevalo vsako na-daljno rovarenje in hujskanje, bo komunizem polagoma izginil. Predlagam, naj se te grobokope naše države pošlje v južno Srbijo in Macedonijo, da tam v trdem delu popravljajo, kar je hunska svojat v svoji nečloveški besnosti uničila. d KAKO JE S STRAJKOM TRBOVELJSKIH RUDARJEV? Zadnjič smo sporočili, da je dosežen sporazum med premogovno družbo in rudarji, da je konec stavke. Delavci v trboveljskih premogokopih bi že delali od pondelj-ka, da niso razni komunistični hujskači zopet pobunili delavstva. V trboveljsko stavko je posegla celo beograjska vlada, ki je poslala po inšpektorju Lctriču predloge za zaključek stavke. Beograjsko ministrstvo za socijalno skrb je u-kazalo družbi, da mora dati delavstvu velenjske prejemke. Družba je pristala na ta ministrski ukaz in deželna vlada je nato razglasila štrajkujočemu delavstvu, da bo družba trboveljskemu delavstvu izenačila prejemke z onimi delavstva v državnih rudnikih na Slovenskem Štajerskem. Družba mora izplačati delavstvu plače kot državnim rudarjem in delavci morajo na delo. Ministrska komisija bo pa pregledala in določila, za koliko lahko dvigne družba cene premogu, ker je prisiljena povišati delavske plače. Tem potom je že bil dosežen sporazum med družbo, in stav-karji. Komunistični hujskači pa so navzlic uspehu delavstva nahujskali rudarje, da niso pričeli z delom. Delavstvo je raztrgalo nalepljene vladine lepake o sporazumn in zahteva da podpiše družba tudi z delavstvom še posebno pogodbo. Tej delavski zahtevi se družba ni podvrgla, ampak razglasila, da smatra vsakega delavca, ki se dne 10. t. m. ni vrnil na delo, za odpuščenega. Socijalisti so sklenili na ta družbin proglas vrnitev na delo, pa sklepa vsled komunističnega terorja niso udejstvili. Komunisti sedaj zahtevajo pismeno zavlačevanje pogäanj, čemur se pa pro-tivi deželna vlada, ki ponovno naglasa, da' je njen razglas za družbo in delavstvo. Koj no tem vladnem razglasu je dobilo orožništvo ukaz aretirati tajnika komunističnega Saveza Petakoviča, ki je bil pod nadzorstvom prepeljan v Be- ograd. Vlada je še za tem oznanila, da se bodo smatrali vsi rudarji odpuščenim, ako ne začnejo z delom. Poskrbelo se bo za mir ter varnost onih, ki ne upajo na delo vsled komunističnega pritiska. Za sedaj je sklenjeno, da bodo izgnani vsi glavni hujskači delavstva in odposlani v svoje pristojne kraje. Družita zdaj dela na to, da začne z delom danes in z novimi delovnimi močmi. Da napravi vlada mir in red, bo zaprla vse komunistične lokale in jih za-siražila. Kakor je, očividno iz dosedanjega postopanja vlade napram stavki rudarjev, bo nastopila vlada z vsemi sredstvi, da vzpostavi delo in zavaruje trboveljsko podjetje pred demagogijo komunistov. d DRŽAVNA cinkarna v Celju, v kateri je zaposlenih krog 300 delavcev, je v nevarnosti, da Zastoji, ker uprava hoče odtegniti delavstvu dosedanje ugodnosti in prispevke. Dosedaj so dobili delavci, a) belo moko po 3 K, krušno moko po 1 K za sebe, ženo in otroke do 14 let. b) premog, oženjeni letno 75 q po 3 K, samski po isti ceni 50 q. c) doklade, oženjeni za sebe in ženo dnevno po 5 K, za otroke pod 14 letom po 2 K, samski, če skrbijo za stariše, za vsakega po 5 K. d) razun tega vsake tri mesce posebni nabavni prispevek. Zdaj hoče uprava vse te prispevke ukiniti in jim pustiti samo staro plačo. Ako delavci tega ne sprejmejo, se obrat ustavi. Delavstvo je skrajno razburjeno. Zaupniki delavstva in rudarski svetnik Baebler so se peljali včeraj (11.1.) v Ljubljano, da deželna vlada zadevo uredi. d SOKOLI so si v laseh. Dne 10. januarja'se je vršila v Zagrebu u-stanovna skupščina novega sokolskega društva. Skupščino so ustanovili člani, kateri so izstopili iz sedanjega sokolskega društva zaradi političnih nasprot-stev. Za načelnika novega sokolskega društva je bil izvoljen profesor dr. Lazar Car. d CEVKVENI VLOM. V noči od 9. na 10. I. je neznani zlikovec vlomil v župno cerkev Sv. Lenarta pri Veliki Nedelji. Vlomilec je vdrl v tabernakelj, ukradel dragoceno srebrno monštranco in umetniško izdelan ciborij. Toliko v vednost javnosti, ako bi kedo ravnokar omenjene reči ponujal na prodaj. ,, d ČASTNI ČLAN zagrebškega vseučilišča je postal predsednik čeho-siovaške republike dr. Masaryk. Diplomo so predsedniku dr. Masaryku izročili trije člani zagrebškega vseučilišča. d‘ZA DIJAŠKO KUHINJO. Namesto venca na grob umrlemu Martinu Ivanuša, posestniku na Humu ter dolgoletnem načelniku Klet. društva v Ormožu itd. so darovali: G. dr. Fran Strelec 80 K, nadalje 40 K Ivan Rojs, Andrej Korpar, Franc Šterman, Tomaž Korpar, Masten Matevž, Erhartič Valentin, Pavel Vesenjak, Josip Šerbec,: Anton Kenda, Matija Zemljič, Ivanuša Martin ml., Meško Anton, Jožef Trop in August Kreuz 20 K, Matija Vajda 10 K, Kletarsko društvo v Ormožu 200 K in Ormoška posojilnica 100 K. 600 K se je poslalo Dijaški kuhinji v Mariboru in Ptuju, 310 K pa je dobil ormoški Orel. Bog plati vsem dobrotnikom. * d ZA »ORLA« v St. Jurju ob Ščavnici so na sedmini Alojzija Miki nabrali namesto venca na grob znesek 126 K za nabavo nove zastave. Živeli posne-malci’ d VSI REZERVNI in črnovojniški oficirji in vojaški uradniki iz bivše avstro-ogrske in bolgarske armade, kateri so naši državljani in kateri do sedaj še niso prosili za sprejem v skupno vojsko kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, poživljajo, da vložijo njihove tozadevne prošnje najpozneje do 1. februarja 1921 pri najbližnji pqkovski okružni komandi, katera da v zadevi tudi vsa potrebna pojasnila. d OBRTNOZADRUŽNO nadzor-ništvo, urad za pospeševanje obrti, ekspozitura v Celju. Ta urad je začel poslovati in se nastavil začasno v Prešernovi ulici 3, kamor naj se obrtništvo in zadruge v slučaju potrebe oglašajo. d OBRTNO društvo na Vranskem se snuje in je sklican ustanovni občni zbor na nedeljo dne 16. januarja pop. ob 2. uri. Obrniki vranskega okraja, pridite na zborovanje v polnem številu! Kaj pa drugi sodni okraji? Zelo mnogo jih je š^ brez obrtnega društva. . d AVSTRIJA kliče na pomoč. Zvezni kanceiar Avstrije je te dni v spremstvu finančnega ministra in ministra za ljudsko prehrano obiskal vse poslanike velesil, ki se nahaiaio na Dunaju ter jim obrazložil obupni položaj v katerem se nahaja Avstrija. Gospodarski položaj Avstrije je tem obupnejši, ker prihajajo dan za dnem nove zahteve državnih in drugih uslužbencev za povišanje plač in sicer iz vzroka, ker je vrednost avstrijske krone tako silno padla. Izdatki države so se v zadnjem času tako povišali, da je v najkrajšem času pričakovati državnega bankerota. Ako država r.e dobi kredita od zunaj, je njena usoda zapečatena. Poslaniki so obljubili, da bodo te razmere nemudoma sporočili svojim vladam. d ŠTRAJK krčmarjev. Na Dunaju grozi zelo interesanten štrajk. Krčmarji pravijo, da morajo poseči po tem zadnjem sredstvu samoobrambe. Krivice, ki se jim gode, so v resnici velike. Pritožujejo se čez visoke davke in razne druge velike režijske stroške. Toda na vse zadnje bi se udali v svojo usodo in. plačali vse, saj bi se, lahko oškodovali na potrpežljivih gostih, f Samo ako bi imeli tukaj proste roke in bi se nikdo ne vtikal, kaj se godi po njihovih obrtnih prostorih. Toda dunajska vlada je napram tem solidnim davkoplačevalcem zelo brezobzirna. Zlasti dve reči sta, s katerima se dunajski krčmarji nikakor ne morejo sprijazniti in radi katerih hočejo pričeti štraj ki. Prvo je takozvana postava zoper oderuštvo (Wuchergesetz), ki jih natančno veže, kaj in po kakšnih cenah smejo prodajati. Drugo je pa neprestano preganjanje različnih verižnikov, tihotapcev in podobnih osebnosti. Dunajska policija stiče neprestano po gostilnah za takimi tiči in s tem odganja krčmarjem najboljše goste. Sklenili so. toraj, da prenehajo vsi skupaj z obratovanjem, dokler se ne odpravi postava zoper oderuštvo in stikanje za sumljivimi osebami po gostilnah. — Pa ne mislite, da to poroča, kakšen šaljiv listi Ne! »Neue Freie Presse«, glasilo avstrijskih kapitalistov in visokih politikovima o tem cel članek in se toplo zavzema za revne krčmarje. d UMRLJIVOST otrok v Berolinu. Od 485.000 berolinskih otrok je 23.000 bolanih na jetiki, 77,000 drugače bola-nih in zelo slabo preskrbljenih, 120.000 otrok je pa sploh nezadostno prehranjenih. Umrljivost dojenčkov seje v prvem Četrtletju podvojila in je znašala 1. 1920 za 55 odst. več, kakor pred vojno. Ne veliko boljše so razmere v vseh večjih pruskih mestih. d ALEKSANDER ZABOLOTSKIJ ustreljen od komunistov. Časniki poročajo, da so ustrelili boljševiki vseučiliš-kega profesorja Zabolotskega. Neverjetno in nemogoče! Nekateri ljubljan-čani se bodo še spominjali na mladega, šibkega, belopoltega moža, ki je pred 12. leti študiral v Ljubljani slovensko slovstvo, a težko ga je poznal kdo tako dobro, kakor jaz. Na Dunaju sva se srečala, videvala vsak dan, sprijateljila. Odšla sva skupaj v Ljubljano, občevala neprestano, v hotelu spala v isti sobi, jedla vedno skupaj pri isti mizi. Bil je moj prijatelj, kakor sem jih našel med Slovčnci težko koga — a sedaj iz časnikov ta neverjetna novica! Bil je vedno zelo miren, premišljen, trezen. Imel je čudovito lepo pisavo, črka h črki tako lepo izrezljana, kakor vlita. Tako tudi značaj. Nikdar ga nisem videl niti malce razburjenega, nikdar ni storil niti malo nepravilne poteze, ali izpregovoril besede. Vedno je bil jasen, dobre volje, lahek v občevanju, brez najmanjše poze. Pečal se ni z nobeno politiko, ne s socijalnim vprašanjem, sploh z nobeno javno zadevo. Bil je profesor za slovenska slovstva, proučeval je slovstva vseh narodov, zlasti se je veliko pečal s Slovenci. Čudno hitro seje znat uglobiti v slovstvnne pojave, njegova mehka duša je silno rahlo občutila lepoto v besedi, njegov trezni duh je znal zelo hitro pogoditi vezi med slovstvenimi pojavi. Nerazumljivo, čemu bi tega moža ustrelili boljševiki. Bil ni na poti nikomur, a njim najmanj. Neverjetno torej, a vendar smo navajeni, da so resnične iz Rusije vedno one vesti, ki so najslabše. Tako 'triumfira nad žrtvijo tega blagega, učenega našega človeka zopet židovska hijena. Dr. L. Lenard. d TRAGIČNA SMRT ruskih učenjakov. Židov-ko surovost so pokazali ruski mogotci s tem, da so ustrelili tudi Florinskega, poznatega zg idovinarja slovanskega slovstva. — Od lakote so umrli profesorji: Sahmatov (filolog), Aleksandrov in Brandt, ki si je stekel velike zasluge na polju, primerjajočega jezikoslovja. ! d VAZ NJE ZGODOVINSKE NAJDBE V EGIPTU. Po poročilih iz Ale- ksandrije se je profesorju-učenjaku Burgschu posrečilo najti v Egiptu staro-«giptovske hieroglife in jih tudi raztolmačiti. Pisava vsebuje zgodovinsko poročilo o »sedmih suhih letih« v Egiptu, katere je egiptovski Jožef, kakor nam poroča sv, pismo, prerokoval. Dosedaj' se še ni posrečilo najti zgodovinskih dokazov za tozadevno resničnost pripovedke sv. pisma, da je vladala skozi 7 let v Egiptu vsled slabih letin velika lakota. Edino, kar se je tozadevno našlo, so bili ostanki poslopij, ki so služila .za žitnice. Iz napisov, katere je sedaj ■razkril imenovani profesor, nam ta učenjak razlaga natančno poročilo o sedmih dobrih in sedmih slabih letinah v Egiptu, Mar se popolnoma strinja s podatki v sv. pismu. Reka Nil ni skozi celih sedem let izstopila iz struge ter poplavila dežele vsled česar ni v deželi skozi celih sedem let ničesar zraslo. V deželi je vsled tega vladala velika lakota. Tudi svetopisemska navedba časa se popolnoma strinja z zgodovinskimi podatki na tej najdbi. Sv. pismo namreč pravi, da je bilo »sedem suhih let« okrog leta 1700 pred Kristusovim rojstvom. Sv. pismo tudi pravi, da je prišel egiptovski Jožef okrog leta 1729 pred Kristusovim rojstvom v Egipt, kjer je bil nekaj časa vjet, dokler se mu ni posrečilo se seznaniti z obema dvorjanoma egiptovskega vladarja Faraona, namreč s kuharjem in pekom. Kakor nam 'pravi Sv. pismo, je egiptovski Jožef njima razodel njihove sanje ter ju zajedno prosil, da njega ne pozabita, kadar se bo njima dobro godilo. Bržčas je bil egiptovski Jožef okrog leta _1715 pred Kristusovim 'rojstvom poklican pred 'Faraona, da mu razloži sanje, katere je imel Faraon. Za ženo je zatem dobil hčerke) kancelarja visoke šole v Helio-polisu. V dobi sedem bogatih let je egiptovski Jožef pokupil vse odvisne žito in spravil v žitnice za dobo sedmih »suhih« let. Sv. pismo pravi, da je bil leta 1708 konec sedmih dobrih let. Leta 1707 pred Kr. r. so se podali Jakobovi sinovi v Egipt nakupit žita. Leta 1706 se je vsa Jakobova družina naselila v deželi »Gosen«. Okrog leta 1700 pred Kr. r. je bil konec sedmerih »suhih let«. Vsa poročila na tej zgodovinsko vele-važni starinski najdbi se v glavnem strinjajo s tem, kar nam tozadevno pravi sv. pismo. d ANGLEŽI ONEČAŠČAJO goro Oljko nad Jeruzalemom. Oljska gora nad Jeruzalemom je za vsakega kristjana svet kraj. Še celo Turki, pod katerih oblast je bil dosedaj ta sveti kraj, niso marali na tem mestu ničesar spremeniti. Sedaj pa, ko je prišla Palestina pod angleško, torej krščansko oblast, nameravajo angleške vojaške oblasti napraviti na Oljski gori pokopališče za angleške vojake, ki so padli v bojih za Palestino. Anglija je tudi dala Palestini uradno hebrejsko označbo: »I. E « (Eres Israel), zoper to označbo so vsi neži- dovski prebivalci Palestine ugovarjali, toda brezvspešno. g BANKOVCI po 20 dinarjev bodo vzeti iz prometa tekom 3 mesecev. Vzroki k tozadevnemu sklepu Narodne banke še doslej niso znani. Ali morda dobimo nove bankovce? se tudi ne ve. g PREVOZNI stroški med Ameriko in Evropo za osebni kakor tudi za blagovni promet šo se vsled obilice ladijskega prostora zelo zmanjšali. Tako n. pr. stanejo prevozni stroški za en kilogram moke iz Amerike do Trsta komaj 2 kroni. Ako bi vrednost ameriškega dolarja nekoliko padla, bi cene ameriških živil zelo resno tekmovale s cenami naših živil. d IZNAJDBA s pomočjo Rpntge-novih žarkov. Sloveči francoski fizik Lippmann je v pariški akademiji znanosti razkazoval, kako je s pomočjo Röntge-novih žarkov razločevati moderne potvorbe podob. Za dobo slovečega slikarja Rafaela so se posluževali vsi slikarji mineralnih barv, dočira se sedaj poslužujejo anilin-barv. Mineralne barve so neprozorne za Rontgenove žarke, anilin-barve so pa prozorne. Tako n. pr. je pokazal staro sliko, ki predstavlja Kristusovo trpljenje na sv. križu. Ze delj časa so dvomili, je-li neka glavna oseba na podobi, ženska zatopljena v molitev, pristna ali ne. Röntgenovi žarki so prišli skozi sliko samo na onem mestu, kjer je bila naslikana žena, zatopljena v molitev. S pomočjo teh žarkov so se na zadnji strani slike natanko spoznali obrisi klečečega, v molitev zatopljenega meniha, dokaz, da je bila ženska oseba, zatopljena v molitev, naslikana v poznejši dobi, je torej izgubila vsa slika veliko na svoji vrednosti. k Maribora. d VPRAŠANJE mariborskega vladnega komisarja vendar enkrat rešeno. Mesto vladnega komisarja v Mariboru zavzame za dr’. Leskovarjem v soboto g. Poljane iz Celja. d PREDAVANJA Slov. krščansko soc. zveze v Mariboru se prično zopet v petek, dne 14. januarja ob 8. uri zvečer v dvorani Pomočniškega društva, Lekarniška ulica št. 6 (nad Rožančevo gostilno na Rotovškem trgu). Predava dr. Leopold Lenärd o državnih oblikah. Ker je tvarina predmeta za sedanji čas zelo zanimiva, vabimo občinstvo k o-bilni udeležbi. Predavanja se bodo vršila odslej vsak petek. d NOVI ODBOR Slov- kršč. soc. zveze v Mariboru je imel dne 11. januarja pod predsedstvom dr. Capudra sejo, v kateri se je napravil načrt za delovanje izobraževalnih društev. Naj-prvo pridejo na vrsto tečaji, ki se prično že prihodnji teden, Članarina za društva znaša 20 K. Pisma se naj naslovijo Slov. kršč. soc. zveza, Maribor, Cirilova tiskarna. d ZA KOROŠKI VEČER, ki se vrši v soboto, dne 22. januarja 1921 v Narodnem domu, je v Mariboru in okolici veliko zanimanje. Saj gre vendar za uboge koroške dijakfe-begunce, za katere ima tukajšnji šolski odsek vsak mesec še'8—9000 K doplačati raznim zavodom. Završki' rodoljubi, zlasti g. Troha so poslali že cel polovnjak vina. Drugi rodoljubi bodo še-le prispevali. Večje svote so darovali gg: dr. Ravnik 400 K, Peter Mravljak iz Vuhreda 600 K in lesni trgovec Drnovšek dva meterska sežnja suhih drv. d SKUPINA JSZ v Mariboru, bo imela v nedeljo, dne 16. t. m. ob 5. uri popoldne v Splavarski ulici št. 4 svoj dragi redni občni zbor. Pozivamo vse člane, da se občnega zbora gotovo udeleže! ' ŠOLSKI POUK na deški šoli I in na pomožni šoli, ki je bil radi pomanjkanja premoga ukinjen, se prične zopet v petek, 14. januarja. d SUMLJIVA DAREŽLJIVOST. Neko protestantsko pomožno društvo (E/ang. Hilfsverein) je ob Božiču delilo v Mariboru obleko, obuvalo, perilo in drugo le takim učencem in učenkam, ki hodijo v nemške šole. Darežljivost tega društva je torej sumljivega značaja, ker očivestno izrablja uboštvo večinoma slovenskih delavskih slojev, u-božnih vdov in sirot v odkrito versko in narodno propagando, kar dojiaže tudi dejstvo, da se ta darila dele le v protestantskem župnišču. — Zanimivo bi bilo tudi dognati, odkod izvirajo te velike svote in če nima ta vsiljiva darežljivost svojo zaslombo v zloglasnem protestantskem društvu: »Gustav Adolf Stiftung« v Lipskem, ki razpolaga z o-gromnim premoženjem v svrho protestantske nemške propagande. Prava u-smiljenost ne pozna nobene verske'ali narodne razlike. Delite torej svoja darila ali le protestantskim otrokom, ali pa vsem brez vprašanja, katero in kakšno šolo obiskujejo. d DAME IN GOSPODJE, katere imajo narodne noše, naj se blagovolijo tekom prihodnjih dni zglasiti v trgovini gg. Pinter in Lenart na Aleksandrovi cesti radi razgovora na Planinski ples.. d SEZNAM narodnih trgovin ter obrti. Slov. trgov, in obrt. društvo v Mariboru izda prihodnje dni seznam v obliki žepnega koledarja. V to knjižico se bo razvefTkoledarja, kolkovne lestvice in poštnih določb uvrstil seznam vseh, v Mariboru se nahajajočih narodnih trgovin in obrti ter industrijskih podjetij. Te knjižice se bodo v veliki množini med ljudstvo brezplačno razdelile. Da je mogoče ta seznam sestaviti, bodo pri sledečih tvrdkah na razpolago pole, kjer se ima vsako narodno podjetje upisati in sicer: pri Cirilovi tiskarni, I. N. Šoštarič, F. Majer, V. Weixl, Baloh in Rosina, Balkan, brivec ter Resnik in Vabič. Ob času, ko se bo seznam tiskal, ima za to vsakdo vplačati K 40 — Objave se sprejemajo najkasneje do 20. t. m. Kdor bi objavo opustil, ne pride v seznam, ter društvo tudi ne more prevzeti odgovornosti. Dopisi. d LAJTERSBERG pri Mariboru. V* gostilni Marek so se pred kratkim zbrali rdečkarji in so sklepali o vprašanju ge-rentov v občinah Krčevina in Lajters-berg. Kričali so: Proč z Janžekovičem, proč z Inkretom! Sedaj pobirajo podpise po občini. Kaj hočejo doseči? Pravijo, da bodo sami izvršili volitev županov in da bodo, če drugače ne gre, s silo spravili svoje ljudi na krmilo obeh občin. — Taki sestanki se vršijo v tej gostilni skoro vsak drugi dan. Najbolj pogosto se zbirajo v verandi Marekove gostilne komunisti. Seveda mariborska ^policija o vsem tem ni nič poučena. Tugi okrajno glavarstvo naj malo pogleda v Marekov brlog. PEKRE pri Mariboru. Tukajšnja, požarna bramba je bila pred preobratom eno najbolj zagrizeno nemškonacionalno društvo v mariborski okolici. Sedaj pa je to društvo spremenjeno v gnezdo nemškutarskih komunistov. Studenški Nachtigall je duševni vodja tega društva. Imamo podrobue podatke o komunistih v Pekrah, ki jih, pa bomo vporabili ob priliki. GORNJI CMUREK. Večkrat smo že opozorili oblast na protidržavno rp-varenje nekaterih markantnih oseb v naši okolici. A ne politična, ne vojaška oblast se za naše opomine ne zmeni. Zbirališče teh elementov je hiša mlinarja Hansona in tovarniškega ravnatelja Scheffa. Posebno poslednji je v tesnem stiku z hujskači v Cmureku. Čudimo se8 da novi lastnik sladkogorske tovarne, ki je baje Slovan, trpi takega človeka kot ravnatelja. . Novejša. VSTOP zemljoradnikov v kabinet. Včeraj, dne 11. t. m. sta konferirala poslanca Lazič in Avramovič z Nikolo Pašičem in Ljubo Davidovičem ter predložila pismeno zahteve zemljoradničkega kluba glede vstopa v vlado. Pašič je voljan, prepustiti zemljoradnikom tri partfelje in sicer: agrarno reformo, prehrano in poljedelstvo. Pašič in Davido-vič delata z vsemi sredstvi na to, da vstopijo zemljoradniki v vlado. s PRESTOLNI GOVOR. V petkovi seji konstituante bo prestolonaslednik Aleksander govoril svoj prestolni govor. KONEC rudarske stavke. Rudarska stavka je končana; trboveljski delavci so se vrnili včeraj dne 11. t. m. ob 10. uri zvečer na delo. V Kočevju so pričeli z delom ob dveh popoldan. Slovana, širita naše liste! Badiilak. Skoraj vsi evropski narodi -— z izjemo Turkov, Madžarjev, Ciganov, Fincev in Tatarjev na Ruskem in še nekaj majhnih narodnostnih drobcev na severu Evrope in na Španskem — pripadajo takozvanem arijskem narodnostnemu deblu. Ti Arijci (predniki sedanjih Slovanov, Nemcev, Angležev, Francozov, Italijanov, Špancev, Grkov, Litvinov in Letov, Ircev, Arnautov itd.) so tvorili v davni preteklosti skupen narod. Takrat so bili seveda še paga-ni, oboževali so prirodo in imeli tudi svoje prirodne pražnike, katere so obhajali v onih dobah leta, ko se v prirodi vrše važnejše izpremembe. Prvi taki prazniki so bili spomladi ko se prebudi priroda k novemu življenju. Oohajali so se z veseljem, ki je često zadobivalo razuzdan značaj. Drugi prazniki so bili o kresu, ko stoji solnce na višku svoje moči. Veljali so posebno češčenju solnca, izvoru življenja, plodnosti in moči, Tretji prazniki so bili v jeseni, ko se spravljajo plodi zemlje. Z ene strani so imeli vesel značaj — veselje, da so spravili pridelke — z druge strani pa žal sten, ker u-rchra moč solnca in plodna sila prirode. B'li so torej tudi prazniki smrti m o-benem so veljali spominu rajnkih. 2Cad-nji prazniki v letu so bili o Božiču, ko umira staro solnce in se poraja novo. I udi ti so imeli večinoma vesel značaj veselje, da se poraja nova toplota m svetloba, a tudi žalosten, ker so bili ob enem posvečeni kraljestvu teme in mraza. Ko so se Arijci razšli in razvili posamezni deli v samostojne narode, so tudi 'te praznike razvijali samostojno dalje, vsak nekoliko po svoje. Ko so se pokristjanili, so se večinoma strnili z različnimi primernimi krščanskimi prazniki, vendar se je često ohranil prvotni značaj še zelo jasno, nekatere pa-ganske prazniške navade so pa tudi obstojale samostojno dalje kot narodne šege. Pri Slovanih so spomladanski prazniki deloma prešli na pust, pepelnico ali sredpustje, zlasti one šege, ki so imele bolj razuzdan značaj. Mnogo šeg se je strnilo z Velikonočjo, zlasti one, ki so bolj spominjale vstajenje prirode in zmago nad temnimi močmi smrti. Deloma so pa tudi prešli na Svetega Jurija. Sveti Jurij je po legendi bil junak, ki je premagal zmaja — tudi spomladansko solnce je junak, ki premaga zmaja zimske noči in mraza. Sveti Jurij je rešil kraljično Marjeto — spomladansko solnce osvobodi zemljo iz o-kov zime. Odtod tako zvano Jurjevanje, ki je še ohranjeno pri mnogih Slovencih. Poletni prazniki šo med Slovani pu«tili sledove v različnih kresnih navadah, nekoliko šeg se je preneslo na druge krščanske praznične dneve (Binkošti, Št. Ilj itd ), nekaj se jih je ohranilo samostojno, kakor šege pri zaključku različnih poljskih opravil. Jesenski prazniki so se deloma dosedaj ohranili samostojno — različne navade pri Rusih in Ukrajincih — deT loma so se strnili s krščanskim praznikom Vernih duš — zlasti pri Poljakih, Litvinih in Belorusih. Zimski prazniki so se v znatni meri strnili s krščanskimi božičnimi prazniki, toda včasih tako rahlo, da se še čisto dobra razpozna njihov izvor in nimajo s krščanskim Božičem nobene prave notranje zveze. Tako je pagans-kega nemškega izvora božično drevesce. Luči, ki se prižigajo, so prvotno pomenile, da je staro solnce umrlo in pričenja naraščati nova luč. Zelenje —; smrečica — je imelo pomeniti, da bo ta luč prinesla prirodi novega življenja in jo ozelenela. Ta način praznovanja kaže na hladni, severni izvor, na kraje pokrite z iglastimi gozdi. Vendar še je šega božičnega drevesca udomačila de-loma že tudi med Slovenci in zadobila je presrčni, topli, rodbinski značaj. Čisto drugačnega značaja je jugo-slovenski badn;ak. Neprimerno bi bilo to šego imenovati »pravoslavno«, ker nima s pravoslavjem nobene, niti najrahlejše zveze. Pravoslavna cerkev ni niti, skušala pritegniti badnjak v okvir svoiih obredov, kakor se je zgodilo s toliko drugimi narodnimi šegami v pravoslavni, a še bolj v katoliški cerkvi. Istotako ni badnjak »srbska« navada. Obhaja se v Srbiji, a tudi med Čakavci v Istri in po ceLi Dtlmaciji. Dejstvo, di se nihaja med najprvotn'ejšim jugo-slovenskim plemenom, namreč med čakavci, je tudi dokaz njegovega starodavnega izvora. Badnjak je starodavna jugoslovenska šega, ki se je ohranila, tam, kjer je naš narod najbolje ohranil svoje šege, med Čakavci, po Dalmaciji in med Srbi. Badnjak ima mnogo sorodnega z božičnim drevescem, toda poslednje se je razvilo na seVeru, prvi pa na jugu* odtod tudi različen značaj. Badnjak se obhaja največ zunaj v prirodi, drevesce doma v topli sobi. Ime »badnjak« pride najbrže od »bded«, ker se dotično noč bedi in tako pri ognju čaka novorojenega solnca. Bistvo praznovanja obstoji v tem, da gre ali jase cela vas, na čelu načelniki rodbin, z godbo, med streljanjem in petjem v gozd, tam use-čejo »badnjak« — deblo iz katerega narede ogenj — ga med splošnim veseljem peljejo domov, kjer ga zažgo in z njegovim ognjem prižigajo ognje po vseh hišah. Ob teh ognjih se vesele, jedo in pijejo do rana — ob enem si vzajemno voščijo srečo k novemu letu. Badnjak torej ni pravoslaven, tudi ■ ni srbski, je samo lepa jugoslovenska narodna šega, kakor kresovanje ali ju-rijevanje, ki sega v naj starejšo pagan-sko davnino, a ima v zvezi z našim Božičem lep pomen, kajti mi, kristijani ne obhajamo samo spomin, ko se rodi novo. solnce, ki daje rast in toploto novemu letu, ampak tudi rojstva kralja kraljevs ki je vir vse milosti, ogenj vsake ljubezni, ki razliva blagoslov čez vesoljno zemljo in daje žarke slehernemu s~cu Vsekakor je badnjak vsaj toliko lep in častitljiv, kakor nemška božično drevesce. •Dr. Leop. Lenard. Žepni biliežni in skladni veliki HALA NAZNANILA Učenec (brivec) debi sUnovasje ako sna briti. Konrad Zspas, Maribor, Mlinska ulica 39. 16 UH! Iff ovčarski p«»,o*m-Ml# im im ške уоЦје pasme, 11 mesecev star, se proda. Naslov v npravništm. 17 smr POHIŠTVO -®ü| raznovrstno LASTNEGA. IZDELKA, iz trdega m I! mehkega lasa, se zaveli» pmanlkania prostorov In zmijo prscfeics ..... zaiss po skrajno znižanih cenah predaja pri ------- i PETER HCCKNEGGER In dr. MARIBOR I Koroška cesta 46— 53- - - - Prcdcj» teci treti mesečnemu aepfsSs. I Potrtega неа nssBsnjam v src jan in v imena svo; e hčerke Irme on ež. K riesel e, da je moj iskreno ljubljeni soprog, ozir. oče in tast, gosped Sr@©to Pip©f nad®litelj т pok., dne i. t. m. po kratki boksni mirno v Gospodo zaspal in bil dne 6. t m. pokopan. V Maribora, dne 8. januarja 1921. - Marija Pirc roj. Veranič. Čevlje, dokoleniee ( gr etasžeiš ca) perilo obleke tx»£hn© &©х»%>3с© BSOtSOTHT. Ikošž&s»®, vpvi ter» rasno да1аи&£ет?1Јв1ко tolagro Iswrpltse psj?I tvrdki Jake b Lah, Maribor tvg £2, KOLE- DARJI: Tiskarna SU. CIRII V Mariboru cele vagone, kakor tn&i maajže količine nudi po d cevnih cenah Anton Толејс in drug Maribor belo nerftžko jedilno v vrečah no dl eeže vagone kakor т№зј§е količin e za takoj - - - - - - - Anton Tonejo in drag Maribor Slovenci širite naše liste f. JusobloTaneka tovarna poljedelJ slilli stroj e v! Stavbeno io umet.klju£avničarstvol Livarna za žeta in kovne! Izdeluje vsakovrstne stroje, kot poljedeljska, totaniške, stroje m opekarne, za Moksse tovarne ib parse žage. Meterje sa bencin io olje, Popravila vsake vrste la vsakega izdelka strojev! Kupuje In vzame v račun vsakovrstne stare stroje KMarno vareeje v svoji lastni tovarni. Izdeluje v stavbinski obrti: Vsakovrstna štedilnike, ©graje, piči, ključavnice, ter vsa v stavbeno strok© -------spadajoča Ida kakor tudi popravite.-— Franj» Farič, tovarnar, 986 liMBOB Kralja Petra trg ši S, Kagdaleasko predmestje CPeprej na Petelinj» TISKARNA SV. CIRILA Koreliča cesta 5 i MARIBORU Koroška cesta 5 «•нтнимммнммевмим« J TELEFONSKA ŠTEVILKA 113 | Lincnnihim« o o 1а®®оавеео««ео»в®1 MODERNO OPREMLJENA Z NAJNOVEJŠIMI шттшштшттшшшшт^т1мшштшшшштштшштш1тшшш№т ČRKAMI SPREJEMA VSA V STROKO SPA- ^{нШн^Шж!тжшЖ!!ж|ш11ш‘в DAJOČA DELA. KAKOR: KNJIGE, BROŠURE, ■" 8д=в "S. s j № шттштшштш , шаштшшт аипин RAČ. ZAKLJUČKE, CENIKE LEPAKE, LE- . ..........„„„„„n...................iiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiMmmiiiiimMimiHimiHiimiiimmmimimiimitiW TAKE, VABILA, OSMRTNICE, POROČNE %\ ......m m r n ' V w KARTE, POSETNICE IT D, I.T.D. TER JIH ШИИ1ШШМ1Ш11111Н1Ш1Ш!!1ШШ11!!К:!И!ШШ1ШШ11ШКШ!!1(1!1да1ШШ1|1Ш1Ш11ШШ«Ш!иШ.'МЈ1Ш1Ш111!ШтнШИ1И1М1Ш1Ш11аШ1В1!Н!!11Ш1ШаВ1М!1»В!1«К!ВВа IZVRŠUJE NAJHITREJE IN NAJCENEJE. Izdajatelj in založnik: Konz. „Straža. USTANOVLJENA LETA 1885 e»s«af 885 I Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru* .Odovovorni urednik: Franjo Zebot.