PoStnina plačana v gotovinL Leto IX., št» 17 („jutro" XIX«, st. 94a) Ljubljana, pondeljek iS» aprila 1938 Cena 2 Din Upravmštvo: Ljubljana, Knafljeva 5 — Telefon št- 3122. 3123. 3124, 3125, 3126. Inseratni q^ldelek: Ljubljana, šelen-burgova ul. — Tel. 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7. Telefon St. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. — Telefon ŠL 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru št. 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42. Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum- ga r'nfria. Ponedeljska Izdaja „življenje in svet' Uredništvo: LJubljana, Knafljeva ul. 5. Telefon Št- 3122, 3123 3124, 3125 in 3126. Ponedeljska izdaja »Jutrac izhaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej ln velja po pošti prej emana Din 4.-. po raznašal-cih dostavljena Din 5.- mesečno. Maribor. Grajski trg št. 7, Telefon št. 2440. Celje, Strossmayer jeva uL 1. Tel. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. okolstvo - kralju Ze dini tel ju Veličasten sokolski zbor ob spomeniku Velikega kralja na Rakeku — Notranjska še ni videla toke množice in ne doživela enakega praznika Pozdrav kraljevskemu Rakek. 24. aprila Iz raalogov. ki so javnosti dovolj znani, se naše sokolstvo ni .moglo udeležiti svečanosti, ko so 17. oktobra lani na Rakeku odkrili spomenik kralju Aleksandru Zed:nite-Jhi. Že takrat ;e sokolsko vodstvo sporočilo, da se bo sokolstvo na pomlad posebei poklonilo pred spomenikom na Rakeku spominu I Wega in največjega jugoslovenskega Sokola. Zbor sokolstva na Rakeku je bil odreien za današnjo nedeljo. Prireditev je bila zamišljena v okviru ljubljanske soko'ske župe pridružile pa so se ii tudi vse astale Slovenke župe in poèebno odposlanstvo je poslala celo zagrebška župa z župni ni starešino dr. G a vran čire m na čelu. ZI>or je prekoračil vse račune in vsa j>ričakovanja prirediteljev in rakeških domačinov. Povečani redni in dva posebna vlaka sta pripeljala iz Ljubljane nad H0(H• sokolskih pripadnikov iz v.-eh slovenskih žup. Najštevilnejše «so bila zastopana seveda ljubljanska društva, ki so sama napolnila vlak s skoro 30 vagoni. Toliko avtobusov kakor danes gotovo na Rakeku Se ni bilo. ker so mnoga društva prispela z njimi, zlasti notranjska in ona z ribniške in kočevske strani, pa tudi nekatera društva z Gorenjskega. Zbrala se je taka sokolska vojska, kakršne Notranjska še ni videla. Tudi domačini so prisostvovali v izredno velikem številu, tako da je pri današnji nepozabni svečanosti sodelovalo okrog 7.000 ljudi. Dan ie bil prelep, res pomladanski. Sempatia je z a [»lapolal vetrič, ki je tu v naših krajih zaradi kraškega območja malce močnejši. kakor so ga vajeni naši bratje in sestre izpod Pohorja. Boia in drugih oddaljenejših krajev, ki so tudi poslali semkaj svoje zastopnike. Topilo sonce pa je mnogo pripomoglo, da bodo številne množice odnesle še lepše spomine na kratko, a zgodovinsko pomembno bivanje ob meji naše države. Rakek se je za svoj današnji praznik ves slavnostno oblekel. Redke so bile hiše brez zastav in zastavic. Okrasili so jih tudi mnogi, ki ne pripadajo veliki sokolski družini. Brez zastave so bili kolodvor in občinska poslopja. Kakor ob vsaki veliki sokolski prireditvi se je tudi danes sijajno izkazala sokolska disciplina. Svečanost je zato potekla v vzornem redu, da si lepšega ni mogoče zamisliti. Tudi to je še podčrtalo mogočni in nepozabni vtis, ki so ga odnesli vsi udeleženci in ki je ostal zlasti tudi pri domačinih. že dolgo pred začetkom svečanosti, določenim za pol 4. se je napolnil obširni trg pred kolodvorom z gostimi množicami. Reditelji so komaj, komaj naredili prostor, da se je mogla potem po njem pomikati sokolska povorka. Hitro drug za drugim prihajajoči vlaki pa so bruhali iz sebe še vedno nove množice, dočim so na spodnjih cestah neprestano brneli prihajajoči avtobusi in tovorni avtomobili, člani in članice v krojih so se zbirali na ljubljanski, sokolski pripadniki v civilu pa na postojnski strani kolodvora. »gsčaa povorka Ko je okrog 15. pripeljal posebni vlak iz Ljubljane še poslednje goste, ki so se pridružili svojim oddelkom, je dal župni načelnik br. Lubej znamenje za pričetek povorke. Ob 15.15 je odšlo čelo sprevoda izpred kolodvora. Za župnim načelstvom so šli zastopniki saveza s prv.m podstarešino br. Engelbertom Ganglom na čelu. Z njim so bili starešina vseh slovenskih sokolskih žup, starešina zagrebške župe in bivši sa-vezni načelnik br. dr. Murnik. Krasen je bil pogled na skupino preko 60 sokolskih praporov, ki so bleščali v pomladanskem solncu. Ponosno so vihrali v kraški burji in pričali o sokolski moči in sokolski volji. Za sokolsko godbo se je nato vlila reka rdečih srajc. Krepko in složno sta korakali ramo ob rami stara in mlada generacija, so stopali drug ob drugem brez razlike pripadniki vseh stanov. Vse slovenske kraje si lahko razbral s trakov na sokolskih surkah. Le ob velikih sokolskih zlet h je mogoče videti toliko članstva v krojih. Vsem so sijale oči zadoščenja in ponosa: glejte nas in štejte nas! Kolonam članstva v krojih so sledile članice v novih slavnostnih krojih, maloštevilne še, ker so bile nove obleke šele pred kratkim določene. Brezkončna pa je bila vrsta članic v civilni obleki s sokol-skimi znaki. Vedno nove čete deklet, žen in mater so stopale mimo, vse pomešane. mlade telovadkinje in starejše sestre. Strumno so korakale za njimi nara-ščajnice, ki jih je samih bilo več sto. sama bleščeča pomlad. Za ženskimi pripadniki Sokola se je uvrstil moški naraščaj. Solnce je žarilo. njihova vedra lica, njihove pogumne oči. V strnjenih vrstah, so korakali, živ simbol mlade Jugoslavije. Tudi oni so bili v znamenju sokolske misli, združeni vsi, dijak poleg vajenca, kmečki fant poleg mladega delavca. Svetli naraščajski znak je govoril njim in vsem, da so vsi člani iste rodbine. Zadnji in največji del povorke. so tvorili bataljoni članstva v civilu. Zdelo se je, da jih ni konca ne kraja, še bolj kakor pri ostalih oddelkih, se je pri njihovih vi- delo. kako je Sokol res naša vsenarodna, resnično ljudska organizacija, kako združuje vse sloje in vse stanove, vsa starostna razdobia. Spominu velikega kralja se je prišlo danes na Rakek res poklonit slovensko ljudstvo. V sokolskih vrstah, vsak v svojem društvu so šli v sprevodu deloma v krojih de- loma v civilu tudi senator dr. Kramer ter narodni poslanci Ivan Prekoršek, Ivan Mo-horič, Avgust Lukačič, Rajko Türk, dr. Riko Fux, Stanko Hočevar, Albin Koman in Stanko Lenarčič. Sokolska povorka ne bi bila popolna, če ne bi bili v njej tudi oficirji in vojaki, ki so člani sokolskih društev. onitev sokolstva pred aljevim spomenikom Trije tisoči sokolskih pripadnikov so se uvrstili v sprevod. V skladu s pietetnirn namenom današnje prireditve so korakali po rakovškin cestah resno in brez prepevanja. Le dve godbi sta neprestano svirali. a tudi samo resne koračnice. Enaka ali še večja množica Sokolstvu naklonjenega občinstva in tudi sokolskih pripadnikov sa.mih se je razvrstila v špalirje in zlasti obrobila obširni trg pred kolodvorom. Trg je bil ves v zastavah, v zastavah tudi vse hiše, razen kolodvora. Okoli spomenika so se dvigali pod nebo vitki mlaji z jugoslovenskimi trobojkami, vidni daleč preko pokrajine. Nekaj metrov pred spomenikom je bil skromen govorniški oder, odet v državno zastavo in preskrbljen z mikrofonom za prenašanje govora. Samo par minut je preteklo po odhodu zadnjih čet sokolske povorke in že se je z druge strani zaslišala gedba, vrača-jočega se prvega dela sprevoda. Resno so se uvrščale sokolsko čete druga za drugo na prostranem prostoru okrog spomenika. Prapor^ pa so se v slikovitem vencu razvrstili okrog spomenika. Ko je nekaj minut po 16. uri prispel zadnji oddelek, je župni načelnik br. Lubej s trobko dal znak za početek svečanosti. Za uvod je godba Sokola I. iz Ljubljane zaigrala Švajgerjtv koral »Duši padlega junaka«. Župni starešina dr. Pipenbacher 0 pomenu in namenu današnje sokolske svečanosti na Rakeku je govonl starešina ljubljanske župe br. dr. Josip Pipenbacher. Pozorno ie wa velika množica poslušala njegova izvajania. Krepke besede ro prihajale od srca in so zato tudi segale do srca. Malo je govorov, ki bi jih poslušalci sprejeli s tako pobožnostjo. s kakršno so sprejeli in Poslušali tega: Zupni starosta dr Josip Pipenbacher je v daljšem govoru opisoval lik Viteškega kralja, velikega državnika in pobornika miru. Spominjal se je posameznih znamenitih epizod iz kraljevega življenja od njegovega šolanja v Petrogradu do viška slave pri zmagovitih borbah za Jugoslavijo. Poudarjal je Aleksandrovo vero v edin-stvo Jugoslovenov in njegove uspešne zveze s sosednjimi državami Priklical nam je v spomin usodne posledice 9. oktobra 1934. Nato je zanosno izvajal: Sokolstvo ima še posebne razloge, da se klanja liku in svetlemu spominu Velikega kralja Aleksandra. Kot navdušen Sokol je ustvaril Zakon o ustanovitvi Sokola kraljevine Jugoslavije. Kraljev prvorojenec. sedanji naš mladi kralj Peter II., je stopil po Njegovi volji na čelo Sokolstva, dejstvo, s katerim je kralj Aleksander podčrtal veliko ljubezen do Sokolstva, katerega izredno nalogo in pomen za državo je izrazil z besedami, ki jih je govoril leta 1930., ko je izročil na Vidovdan Savezu SKJ dragocen sokolski prapor. To so bile njegove pomembne besede: »Sokoli! So-kolice! Od Sokola kraljevine Jugoslavije, ki je bil nedavno osnovan pod starešinstvom mojega prvorojenega sina prestolonaslednika Petra, pričakujemo, da bo zdrav vzgojitelj mladine, pobornik bratstva in ljubezni, zaščitnik velike jugoslovenske misli in nositelj viteškega in nacionalnega duha Pri vseh svojih članih naj razvija in krepi plamen rodoljubja in plemenitega navdušenja in naj postane šola meščanskih vrlin V znak svoje vladar.-ke pozornosti napram tem velikim nalogam in njihovi ostvaritvi poklanjam Sokolu kraljevine Jugoslavije to zastavo in jo razvijam z željo, da bi vsikdar ponosno vihrala v čast in slavo kralja in domovine. V tem znamenju. Sokoli in Sokolice. krepite vaše mišice, opiemen.jujte vaše duše, oborožite s sokolskimi vrlinami svoja srca in ne pozabite. da se morate za svoj sijajni polet in ?a svoie odlike zahvaliti veliki uedinje-ni Jugoslaviji, da ji pripadate z vsem svojim čutenjem in z vsemi svojimi deli. da živite samo za Jugoslavijo in za jugoslo-vensko idejo Njene so vaše mišice, njena vaša srca. njene naj bodo vaše radosti in ideali, vsa vaša stremljenja in vsi vaši napori To zahtevajo od vas vaše sokolske tradiere, to ie sporočilo tistih, ki so padli za veličino domovine, to vam je moj kraljevski pozdrav!« Zadnji šepet plemenite kraljeve duše je izrazil brezmejno ljubezen in skrb za narod in državo z besedami: »Čuvajte mi Jugoslaviio!« In to zadnjo željo velikega nesmrtnega Sokola mora spoštovati Sokolstvo pri vseh svojih mislih, čuvstvih, željah in posebno dejanjih. Naša sveta na- loga je. da ojačimo in dvignemo narodno zavest, da napojimo narod z duhom junaštva in mučeništva. to je s tisto silo, ki dela čudeže ki pretvarja poedince in skupine in cele narode v neustrašene borce in junake In tako bomo z ljubeznijo in hvaležnostjo v srcu govorili: »Veliki kralj, vodja in Sokol! Nisi ves umrl! Tvojim plemenitim delom je usojena večnost Tvoj sokolski duh pa bo navdajal vse iskrene Jugoslovene s pogumom in trdno voljo: očuvati in okrepiti to. kar si ustvaril Ti! V svoji veliki duši usliši našo prošnjo, da nas in sledeča pokolenja Tvoj nesmrtni genij popelje v raj blagostanja, moči in veličine naše drage, lepe Jugoslavije! Kralj Vitez in Sokol. Tvojemu neizbrisnemu spominu: Večna slava!« Zastopnik saveza SKJ E. Gangl Po govoru starešine dr. Pipenbacherja je sokolska godba zaigrala »Pesem sokaLsikih legij«. V molitev in prisego je orilo iz grl tisočev: »Le naprej brez mriru. za sokolski m praporom«. Prvi podstarešina Sokola kraljevine Jugoslavije br. Engelbert Gangl, ki je bil od vrhovnega sokolskega vodstva poverjen z nalogo, da situžbeno prisostvuje današnji svečanosti ter v iimenu 9aveza SKJ na njej govori im položi pred spomenilk venec, je nagovorili zli rano sokolsko vojsko z nas i ed n ii m i beseda m i : Viteški kralj Aleksander I. Uedinitelj! Kraljevski sokolski brat! Ponosna, čeprav žalostna so moja čuvstva, ko moram danes zastopati Savez Sokola kraljevine Jugoslavije na tej pietetni svečanosti, da se izpred pripadnikov bratske sokolske župe Ljublj ane, ki so se ji pridružila odposlanstva bratskih žup Celja, Kranja, Maribora in Novega mesta, klanjam velikemu imenu in večnemu spominu kralja Muče-nika in našega sokolskega brata, ki je izkrvavel za svojo domovino in za svoj uedinjeni jugoslovenski narod. Ponosna čuvstva napadajo vsa naša sokolska srca, ker vemo, da si bil — prvi med prvimi iz slavnega rodu Karadorde-vičev — prešinjen s sokolskimi ideali, ki razsvetljujejo danes naša pota, dvigajo naše duše, jeklené naše mišice in nas na-pravljajo neustrašene, za vsako žrtev pripravljene borce za očuvanje veličine, moči in nedotakljivosti one kraljevine Jugoslavije, ki si jo ustvaril Ti s svojim junaškim mečem. Ponosna čuvstva napajajo vsa naša soda si bil po svojih mislih, po plemenitosti svojega srca in po viteštvu svojega značaja naš — vzgojen v najtežjih prilikah od svojega velikega očeta, zgodaj iztrgan iz objema ljubeče matere, ojunačen in učvršcen med ognjenimi viharji balkanske in svetovne vojne in tako po usodi svoje krvi in po trdi samovzgoji, po odrekanju vseh užitkov in naslad izbran in izvoljen, da sprejmeš na sebe vso lepoto in težino sokolske misli in jo preneseš na svoja dejanja, na svoj rod in dom. Ponosni smo vsi mi jugoslovenski Sokoli, da je Tvoja trdna, neomajna, viteška in junaška volja na stežaj odprla vsa vrata kraljevskega dvora, da je po vseh sobanah tja gor do višine kraljevskega prestola vzplavala sokolska misel in se zmagovito zavila okoli Tebe kakor najdragocenejši hermelin na plašču Tvojega kraljevskega dostojanstva. To je pač edini primer v zgodovini slovanskega Sokolstva, da so se v zlato in bisere kraljevskega žezla in kraljevske krone vpletli in nasipali najdragocenejši žlahtni kamni iz globine idealov slovanskega sokolskega bratstva. Glej nas, viteški kralj Mučenik, kako nam tudi danes krvave naša srca, ki vsak dan težje čutijo izgubo, ki nas je zadela, ko so Te sovražniki našega naroda in naše domovine tako kruto iztrgali živega in na najvišjem vzponu Tvojih moči stoječega vodnika, zmagovalca, borca, vojskovodjo, očeta in brata iz živega telesa naše jugoslovenske narodne celote. Tej žalosti dajemo tudi danes tukaj pred Tvojim likom na vratih naše domovine duška s tem da se klanjamo nesmrtnim Tvojim delom, da čutimo veličino Tvoje duše in da gledamo nad seboj po vsej naši zemlji razprostrto kupolo brama na Oplencu. kjer bi bilo vse mrtvo, da ni bilo Tebe in kjer je vse živo, ker Ti — v večnem snu počivajoč — še vedno živo živiš med nami, kažoč svojim sokolskim bratom in sestram. našemu naraščaju in naši deci pot pravice in resnice, pot poštenja in delavnosti. pot skromnosti in žrtvovanja. Tn če je padla največja žrtev za ideale svobodnega naroda in svobodne domovine, naj padajo tudi druge žrtve kjerkoli in kadar- koli, da bo tako odkupna cena za polno pravico našega svobodnega jugoslovenskega sokolskega in državljanskega življenja toliko večja in da bo moralna in gmotna utemeljenost in opravičenost naše sokolske eksistence tolika, da je ne bo mogla njfcoli ovreči in onemogočiti nobena moč med nami in izven nas. Nobena sila na svetu ne more ubiti najvišjih idealov bratske ljubezni, rodoljubnega delovanja in humani tete! Resnica in pravica vekomaj živita! Glej nas, brat in kralj Mučenik. kako pod sokolskimi prapori utripljejo smelo, vedro in ponosno naša sokolska srca, ker se brez hlimbe, brez bojazni in brez kakršnegakoli drugega, v lastno korist poedin-ca usmerjenega namena zbiramo v Tvojem imenu in v silnem objemu slovanskega sokolskega bratstva v armado dobro-voljnih narodnih borcev — v armado, ki ne pozna poti nazaj in ceste navzdol, ki je neomajna v svoji težnji za napredkom in razvojem našega naroda in ki je noč in dan na poslu za povečanje vseh nravstvenih in gmotnih dobrin naše zemlje, za njeno moč in njeno slavo, da jo — poveli-čano s Tvojo smrtjo in obogačeno z delom sokolske tvornosti — privedemo v ogromnost slovanskega sveta. Tako mi jugoslovenski Sokoli in jugoslovenske Sokolice, naš naraščaj in naša deca slavimo Tvoj spomin. — In sedaj, ko smo se oddolžili tem svojim pietetnirn čuvstvom do Tebe. naš kraljevski sokolski brat, se hočemo dvigniti iz žalostnih misli na radostno pot novega ustvarjanja, novih naporov, novih borb, novih žrtev, a tudi novih zmag. Toda vse priborjeno, vse žrtvovano in vse izvojevano naj bo samo naš donos k skupni sreči vseh, naj bo dokaz naše ljubezni in vdanosti do Tvojega prvorojenca, našega sedanjega mladega kralja in našega sokolskega brata staroste Petra II. Tebi, kralj Mučenik, se v počeščenje klanjajo sokolski prapori, da se takoj ponosno dvignejo kot znamenja mladostnega in naprednega, v širino vsega dobrega in plemenitega in v daljna obzorja Slo-vanstva stremečega sokolskega življenja in delovanja in da izpod teh praporov tudi danes ob liku mrtvega očeta zakličemo živemu sinu in našemu mlademu sokolske-mu kralju iskreni in bratski sokolski pozdrav: Zdravo! Mogočni trikratni »Zdravo!« je bil odmev zaključka Ganglovega govora, ki je mnogim poslušalcem orosill oči. ko so se obenean vsi prapori sklonili pred sj>omenikom. staresim Z enako mogočno pritrditvijo je bil sprejet predlog br. Gangla. naj se odpošlje starešini Sokola kraljevine Jugoslavije Nj. Vel. kralju Petru II. naslednji pozdravni telegram: Nj. Vel. kralju Petru n. — Beograd. 5259 pripadnikov sokolske župe Ljubljana z odposlanci sokolskih žup Celje, Kranj, Maribor, Novo mesto in Zagreb se ob spomeniku velikega očeta blago-pokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja na Rakeku klanjamo njego-govemu nesmrtnemu imenu in spominu. Obenem mislimo z ljubeznijo in vdanostjo na mladega kralja, ki mu pošiljamo s te pietetne svečanosti iskrene sokolske bratske pozdrave. Naj živi naš mladi kralj! Naj živi dom in rod Karadordevicev ! Naj živi Jugoslavija! Naj živi Sokolstvo! Zdravo! — Gangl. tganje vencev Brat Engelbert Gangl je v imenu Saveza SKJ prvi položil pi-ed spomenik krasen venec. Položil ga je z besedami: »Po Tvojih stopinjah za Jugoslavijo!« Sledili so predstavniki vseh slovenskih sokolskih žup, ki so drug za drugim polagali vence, vsak s kratkim posvetilnim geslom. Ko so člani zagrebške delegacije položili venec zagrebške sokolske župe, je njen starešina br. dr. Gavrančič z govorniškega odra na kratko sporočil pozdrave jugoslovenskega sokolstva iz Hrvatske in zaključil svečano izjavo: »Eno smo z vami, slovenski bratje, v veselju in žalosti!« Obmejno sokolsko okrožje je položilo na spomenik krasen venec iz dvanajstih srebrnih lipovih listov, vsak list poklon enega od dvanajstih sokolskih društev ob naši notranjski meji. Sledili so še venci raznih drugih društev ljubljanske župe. Nepozabna ostane vsem udeležencem slika, ki jo je nudil zaključek svečanosti. S pobožno zbranostjo so množice odkritih glav in strumno vzravnane poslušale državno himno, izpoved svojih misli in svojih čustev. Za njo pa je zaorila stara slovanska in sokolska bojna himna »Hej Slovani«, ki je zaključila današnji edinstveni praznik. Albanija v znaku svatbenih svečanosti Za poroko kralja Zogu, ki bo v sredo, se albanska prestolnica mrzlično pripravlja Tirana. 24. aprila AA. Vsa Albanija ee mrzlično pripravlja, da dostojno proslavi poroko kralja Žoga z grofico Geraldino Aj>j>o-nv. Tirana je ie zdaj v znamenju velikih svečanih dni Prestolnica je okrašena z velikimi zastavami, na vseh važnejših mestnih točkah pa so postavili slavoloke. L'gledne tuje osebnosti kakor ludi posebni poročevalci tujih listov in časopisnih agencij so že začeli prihajati. Albansko časopisje objavlja spored svečanosti, ki bodo v Tirani. Predsednik tiranske občine bo otvoril te svečanosti 25. aprila zjutraj s pozivom na narod, ki se bo zbral na trgu Skenderbega. Na tem trgu bodo tega dne priredili velike narodu.e igre in peli albanske narodne pesmi. Po mestu se to razvil veličastni sprevod, v katerem bo ljudstvo manifestiralo vdanost svojemu kralju. Popoldne tega dne bodo na svečan način otvorili cesto, ki vodi iz Tirarne v Drač, za zvečer na je določena svečana razsvetljava z žarometi ter velik sprejem v kraljevem dvoru. Drugi dan bo svečana poroka 14 j>a-rov albanskih m lad en i če v in mladenk pred občinskim domom. Ti novoj>orocenci bodo doma iz vseh krajev Albanije. Isti dan bo svečana otvoritev novega letališča v Tirani, zvečer pa bo vlada priredila banket, zatem pa velik sprejem v oficirskem domu. V sredo 27. aprilla ob 10.30 bo »večana poroka kralja Zoga z grof eo Geraldino Appo-ny, ta.koj nato pa kosilo na dvoru. Popoldne bo kraljeva dvojica v spremstvu članov kraljevske vlade ter zastopnikov parlamenta in pokrajinskih delegatov odpotovala v Drač. kjer se bo nastanila v vili. ki je zgrajena ob obali. Vse svečanosti bodo končane z banketi Poročno slavje bo prenašala tiranska radijska postaja. Na snočnjem velikem sprejemu v kraljevem dvorcu so bili med drugimi tudi predsedmk vlade, ostali ministri, civilni in številni vojašlki dostojanstveniki. Ob 23. se je bodoča kraljica Albanije pojavila v beli obleki s sijajnim briljantnim diade mom v salonu. Spremljali so jo člani kraljevske rodbine Sprejem je trajal pozno v noč. Po sklepu mestnega sveta mesta Korea se bo v bodoče imenovala glavna ulica tega mesta Ulica kraljice Geral-dine. O priliki poroke bodo izdali v promet tudi spominski denar, in poštne znamke s sliko kraljevskih novoporočenicev. Rim, 24. aprila AA. (Stefani). Italijanski zunanji minister grof Ciano bo odpotoval jutri v Tirano, kjer bo prisostvoval poroki albanskega kralja Zoga z grofico Appony. Ta-ta zabranjen Beograd, 24. aprila, o. »Trgovske Novine« poročajo v svoji velikonočni številki, da je državni svet razveljavil odlok, s katerim je bilo veleblagovnici Ta-ta v Beogradu dovoljeno obratovanje. Pcdjetje mora takoj ustaviti svoj obrat. Minister Stošovič na poučnem potovanju Beograd, 24. aprila. AA. Gradbeni minister Dobrivoje Stošovič je s pomočnikom Stanislavom Josipov ičem. načelnikom svojega ministrstva Boučekom in šefom svojega kabineta Petmrvičem odpotoval v Italijo, Švico in Nemčijo, da se tam upozna s tehniko gradnje modernih cest. To njegovo potovanje v inozemstvu je v zvezi z napovedanimi velikimi javni- mi deli in z graditvijo modernih cest v naši državi. Minister Dobrivoj Stošovič bo ostal na tem potovanju 10 dm^ in ga bo v tem času zastopal kmetijski minister dr. Stankovič. Kaganovič ni umrl Moskva, 24. aprila. AA. (Havas). Tu kategorično zanikajo vesti, ki so jih objavili nekateri tuji listi, češ da je umrl sovjetski komisar Kaganovič. Nemško darilo Kitajski Hankov, 24. aprila br. Kitajska uradna agencija poroča, da je nemški poslanik Trautmann obiskal maršala čangkaj-ška in mu izročil večjo pošiljko sanitetnega materiala kot darilo nemškega Rdečega križa kitajski vojski. Mislite v teh dneh na CMD in darujte za njen sklad ! Ponedeljek 23. IT. laso Kronika od sobote do ponedeljka trs syri-Ä« sje* ^JM*«-® Ljubljana, 24. aprila. Tudi praznik Jurjevega ,ki je letos pade] na n del jo je bil ves v znamenju le« tošnje aprilske vremenske muhavosti. SIcer nam je ves dan sijalo solnce. toda veter je venomer dvigal prah ln se je ozrač-jf šele preti večeru umirilo. Glavni odtok izletnikov je bil danes seveda usmerjen na Rftkek. o čemer posebej poročamo. Ljubljanska kronika ne te eži velikih dogodkov. vendar p- je reševalna postaja imela nekaj opravka 2e zjutraj ob 7.48 so bili mestni reševalci klicani na Galjevico St. 55. kjer so našli 18-letnega sedlarskega pomočnika Franceta Pertonclja močno poškodovanega. Na vožnji s kolesom je padel in bo klicani na glavni kolodvor. V kurilnici je ponesrečil 40-letni strojevodja A loj» Krmelj. Pri opravku s «trojem je naneslo nesrečno naključje da je pad 1 s stroja ln je dobil nude notranje poškodbe Ob 10. uri so morali reževa!ci še v vas Lipe na Barju. 23-ietna Alojzija Mohorjeva je na kolesu raz nasata po Barju vabila na gledalsko predstavo, pa se j« spotaknila in pad a tako nesr čno, da je dobila hude notranje poškodbe. Razen teh poškodovancev je ljubljanska splošna bc talin loa sprejela danes v svojo oskrbo še 23 bolnikov, prepeljanih iz različnih krajev. Zborovanje naših slavistov Dr. Ivan Prijatelj dobi spomenik v avli univerze Danes dopoldne so se zbrali v prostorih Mestne ženske realne gimnazije člani Slavističnega društva v Ljubljani, četrti redni občni zbor uspešno delujoče organizacije je otvoril predsednik prof. dr. M rko Rupel in se predvsem spomni! umrlih društvenih članov: prof. dr. Ivana Prijatelja, Vere Novak-Dostalove in Alojza Tavčarja. Nato je v širokih obrisih opisal društveno delovanje v minulem poslovnem letu. Predsedn kovo poročilo je izpopolnil z nekaterimi podrobnejšimi podatk tajnik prof. Alfonz Gspan, ki je med drugim omenil, da šteje Slavistično društvo enega častnega. štiri podporne tn 141 rrdn h članov. V teku leta je prired lo več strokovnih članskih sestankov na katerih so razpravljali o vprašaniu čitank, o društvenem glasilu o pouku slovenščine na srednjih šolah i. dr. Društvo se je lepo uvedlo v kulturni javnosti s svoi mi predavanji. Tako je prof. A. Slof'njak predaval o Ivanu Prijatelju, prof. BorSnikova o Aškerčevem socializmu, dr Rupel o Janezu Svetokriškem, ravn. dr. Bajec o slovenskem pravorečju in prlv. doc. dr. Ocvirk o formalizmu v litei-arnt ved!. Blagajniško poroč lo je podal nnmrsto gočila, da vel kemu učitelju naših mladih slavstov postavijo dostojen spomenik v avli Aleksandrove univerze. Obširno in stvarno diskusijo so sprožila nekatera akutna vprašanja pouka slovenščine in srbohrvaščine v naš h srednjih šolah. Predvsem je bilo ugotovljeno, da so dosegli nadaljnjo odgod'tev monopoli« zaciie šolskih knjig, in kakor kažejo ugodni znaki, se ta zadeva ne bo več pojavila v dosedanji, za nas nesprejemljivi obliki. V zvezi z izjavo prosvetnega ministra, da se bo v višiih razredih srednjih Sol loOil Donk s'ovenSiMne in srbohrvaščine ter uredil v razmeriu 3 : 2 uri na teden je odbor izdelal spomenico ki navaja utemeljene razloge, zakaj so tedenske tri ure za slovenščino nezadostne: slavisti zahtevajo, da ostanek» dosedanie štiri ure. NadaHe 1e odbor izdelal podroben predlog o poučevanju slovenskega in srbako-hrvatskega jezika v naših srednjih šolah ki ga namerava predlož ti prosvetnemu nrnstrstvu kot Dodlago za pripravljajoči se novi učni načrt Stvarna in zanimiva diskusija se je T*.*-vii«» okrog vprašanja učnih knjig za f!o kulturnega dela Joéka Tomažlča, predstavnika ma rib. sokolstva prof. Strun«, br Saldo ket župnega eokolskega delegata in Dušana Verblča kot delegata ljubljanske ZKD. Po počastitvi sp m na nepozabnega dr. F. Lašlča je Janko Pire zajel tudi smernice bodočega dea, ki bodi načrtno, vztrajno in sistematično. Poudarjal je potrebo širienja in poglabljanja narrdnf mrsli ob naši meji ter sves'obo kralju ln domovini. Knjige gleda !'ške Igre in domača pesem so oni čiaitelji. na katerih gradi Zveza ku'turnih društev svoje poslanstvo. Njegova izvajanja so izzvenela v nrsel o koncentraciji vs h naroJno cbrambnih sil ob meji. Sledila so poročna tajnika G»|eta b'aga'mka Cvetka ln A. Cotlča za nadzorni odbor Tehtne m'ali sta sprožila v okvru de^at» delegata Miho Vahtar in Mirko Vauda. RINO SLOGA, tet 17-30 DANES OB J4.IÖ URI MATINEJA PO ZNIŽANIH CENAH! j BORNEO VELIKI KULTURNI FILM Z NAJNOVEJŠIMI ODKRITJI IN SENZACIJAMI V NEPRISTOPNIH PRAGOZDOVIH AFRIŠKEGA OTOKA. Pri volitvah «o bili izvoljeni: predsednik Janko Pire. Odborniki: Franjo B rato*, Franjo Cvetko, Josipina Certaškova, dr. A. Dolar. Franjo Gol ž. Ivan Kelžar, Marino Kralj, dr. Franjo Krulc, Ivan Robnik, Vekcelav Sp indie r, Jvže Skilan, Ivan Tomažič. Nadzorni odbor: piof. Lojze Bzjek, Alojz Ootič in Jože Klemenčič. častno razsodišče: dr. Franjo Lipoid, dr. Ig pidntki na razpolago. izkazuje v gotovini 273 000 drn&r-j v. Vrednost inventaria 2 300 000 nepremičnine 4,100.000 Tajništvo je prejelo od zadnjega občnega zbora 428 dopsov. odposlale pa 290 dopisov, pr! čemer niso unoštevane okrožnice. ononV,nl in vabila. Skupno z oblastnim odborem Jadranske straže le priredila ZKD v avgustu 1938 ob oriliki Mariborskega tedna v m stnem parku gledališko predstavo »Sen kre®ne noči«. Vneto in uspejo so deloval« tudi posamezni cdsiki. V okviru knjižničarski gp odseka V b-'o l'ftpnovljen'h 6 novih knjižnic ZKD. Za nakup i« v zavo kniig je Izdala ZKD 823 din. Dramski rdsek «e skušal čim bo'i teipcrvVnjtl «vol arhiv. Za nakup in vezavo gledaliških Iger ie blo izdanih 2020 din. Arhiv obsega 750 knjig s 457 igrami Lani decembra je izdala Zveza prepoi rebro novi semi m e'edalWk'h iger. Izposojenih Je bilo 59 društvom 345 gledaliških iger, nadaHe 37 tambuiaških partitur ter 57 gledaliških Iger. Agilno je delrval tudr1 predavateljski o*Sek. Ob lep! ude'ežbi delegatov je otvoril današnji občni zbor zv zln predsedn'k g. •Fan K« Pire. Pozdrav*! ie rastep"ike po-swnezn'h ku'ltn-^lh društev ^menimi za- Ljubljana, 24. aprila. Današnje 18. kolo Je bilo mnogo živahnejše kakor prejšnje, čeprav je bila tud! dane« večina dokončanih partij remis, je biia na v®sfa deskah ogrróena borba. Najprej «ta končala Vidmar ml. !n Foltj-«. Po mirni igri dajnskega gam-b'ta z Las-k rjevo varianto sta nasprotnica v 25. potezi sklenila premirje. Bröder je prše! v ortodoksnem damskem gambitu a Fur-lanljom do napada. Ker Je Far Lani ju grozila izguba kmeta, je moral sam >n j a ti svoji trdnjavi aa damo, s čimer je Bröder dob'l nevaren napad in je postavil nasprotnika pred ne zbežen mat. V enik! otvoritvi med Sorlijom in dr. Vidmarjem je po izmenjavi lahkih f gur nastala dokaj izenačena pozicija, šorii je začel napadati, ne da W se dosti brigal za nasprotnikov proti n^pad. ki Je bil nevarnejši ln 8e je na m3h znašel v popolrema izgubljenem položaju Po 81 potezah se je Igra končala z dr. Vidmarjevo zmago. V Aljehlnki med dr. Astaloéem in dr Tar- Tartakower 8«/,. S za bo 8 (2>. dr. *Wfu- 1 nevič 7 (2), dr. AstaJoš dr. Vidmar 7 {1>, I Pire 7, Steiner 6*/, (1). Bröder. Vklmar rol. 6V*. Foltys 5'/» (1), Nedeljkovič 5 Tot 4>/t(l), Furiasi 4V» Preinfalk 4, Sor^ Ii V/t (D- Pari v 14. kolu: Furia ni — Foltys, dr Tartakow? r — Vidmar ml.. Preinfatk — dr. Astalo*, dr. V-Cmar — Pire. Kosfč — šorli. S temer — Tot. dr. Trifunovič — NeJelJkovič. Bröder — S žabo kester v prvem dejanju Se nekoliko dis-kr tnejši. V splo:me>m so bile glavne vloge prav dobro zasedene. Pred vsemi pa je treba omenita Pečka, ki je postavil sijaj-no figuro pretkanega spletkarja Fcuchč-takovv rjem si je prvi izgradil izvrstno ! ja. Poéébei velja pohvaliti krasno se ne* pozicijo, čeprav črni nI ime! nikake pro- rijo v drugem dejanju Bilo je dosti odo-ti igre, je Astal š nepričako-.^no fprejel i bravanja ta tudi šopkov ni manjkalo, ponujeni remis. Tartakower je po igri 1 Gotovo bo »Madame sane gene« še pre-sam z anal'zo pokazal, da ie b'l 'zgubljen, j cejkrat napolnila hišo. Nedeljkovič je Igral s St inerfem Igro z „Madame sans geneu V s.'boto zvečer smo imeli v operi pre- m'ero »Madame «ans gene«, z go Poli- , . , . , . čevo v naslovni vlogi. Premieri atona ! ,anko nfemu f^benemu razvoju je h-šo docela napo nil. Predstava je za- ^ogo plodnejše impulze kakor je to zna- dovoljila. lahko pa bi Se bolj. če 5 bü cr- no « Cf>'6 tostransko usmerje- Sijanee N* nocofSnjrrr. radijskem koncertu b& spregovoi d o Ravei u, ki je dal glasbeaž tvorbi našega stoletja močan impulz, po-snavaiec francoske glasbe prof L. M skor. janc. Nato "bosta prof. Skerjanc kot solist pri klavirju in radijski orkester v simfo^ nični zasedbi pod taktirko D. M šijjanca izvajala Ravelov koncert za klavir in or* kester. Prireditev stoji v znamenju hvale vrednih pr zadevanj za razširjenje juga-slovensko-francoskih kulturnih stikov, saj je francoska glasba mnogo bogatejša ln nim glasbenim krogom. Kino Matica Samo ob 16. uri Pod &bo krinko Napeto dejanje od začetka do konca! damskim kmetom. Nastala je središnjica težjih figur. NedeljkovVu «e je pcsreč;,o ugrabiti kmeta, Steiner pa je pozneje mat rljalno stanje izenačil In Je bila partija remis, v ortodoksnem damskem gambitu med P'rcem in P'e'nfnlknni je slednji nekorektno žrtvoval kmeta, vendar Pire n* nadaljeval najbolje in se j črnemu p->3reiik> dohiti kmeta nazaj, s čimer je bila tud! ta igra remis Ostali dve part ji sta bili prekinjeni Tot je naproti Ko«tlču otvoril s kra'jevim kmet:in na kar je črni izbral Fajaro-witsovo varljanto. ki 3; Imenu'e tudi l:p-skj gambit. Partija je b'!a prekinjena v ize-ačeni pozciji ln bo bržkone prines'a delitev točke. V Caro Kanovi otvoritvi med Szabojem ln dr. Trifunovlčem ^e bel! napravil dolgiovali pose-^n^i novih hiš. Vih dru-tvo šleje nekaj fez 500 ölanov, a je med njimi o'ilno le malo zanimanja z:« stanovska vpra-ša.nia zakai udeležila je bila nad pričakovanje skromna. Piedsednik. čevljarski mieter Jatiko Kop, je v svojem poroJilu na.a-•a) križe Ln »ežave ki zadevalo pose Vvke novih hiš Med drugim se fini je zgodila nova občutna krivica z novim finančnim zakonom. ki v jasnem navzkrižju z zakonom o davkh na novo uvaja gosfaščino. Zaman si ie druStvo prizadevalo tvd: do-eč; ra posestnike novih h'* s periferiie, ki je bila šele nedavno priključena Veliki Ljubljani enako davfsno olajšavo kakršno uživajo njihovi tovariši v mestu Po otčnem r.horu se je vigila že kratka intanovna skupščina zveze ki so fi na čelu v glavnem dosedanji funkcionarji društva. »Z umetniki je križ. Svojemu možu sem zadnjič darovala moderno, črtano srajco in ko sem nekega jutra prišla v njegove sobo Je b la vsa ekomponirana!« (Abeking) Objave Akademija JS v Kranju Kranl. 24. aprila i V soboto zvečer je bila v Narodnem 1o-mu akademija jadranskih stražarjev državne tekstilne Sole. Letos je ie peto leto. odkar prireja podmladek Jadranske »traie na tekstilni Soli akadeiiKjo pod geslom »Čuvaimo naSe morje!« Ta podmladek je eden izmed najmarljivejVh v naSi banovini. Letošnja akademija je nad vse častno uspela. Po pr«! sednikovem nagovoru je «ledila recitacija pesmi »O brzini« nato valček ii »Fausta« (harmonika r« n toh nn CMD in darujte za nizn skladl Jagosloren«.k(» liotgar>ka liga vljudno vabi svo;e òlane. da se |K>lnoèievilno udeleže koncerta (vevškega zi>ora sofijskih uòi'eljic, ki bo drevi ob 20. v veliki dvorani Filhar-monione družbe, leio'ako vabi na družabni veòer v čast bolgarskih učilcijic. ki «ie Ik> vr-šil po koncertu v vseh kletnih pixwtorih »Zvezde« na Konurešnein trgu Dolinost naše koncertne publike in tudi drugega občinstva je da roseti koncert jiev. «i'fega zlora bolgarskih učiteljic iz Sofije. Zbor je izvisten. spored zanimiv sai nam prinaša prelepo in rimično zelo zan mivo bolgarsko pečeni. Zato valimo naivljudne-ie in 0[K>7iiriamo na nocojšnji večer. Pred prodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Mati-ce. Cone so običajne koncertne. Po koncertu bo družabni večer v vseh kletnih prodorih restavracije Zvezde. Dostop je vsakomur svoboden Oiwarjamo. da bo ob 15 ur! ; predavala članica r>e\»kega zl»ora v dvorani ! Dela v-Jc e zbornic« o delu in položaju logarske ž«ne K družabnemu sestanku kakor tudi _ k imenovanemu predavanj ie i«kreno i vabljen« ua-a javuML ptMeUio ua*c ico-1 mv«l »JUTRO«. (MM*!**» Ma|| mm Ponedeljek 25. IV. 1933 Mamen od srca « # toda Jedinstvo In Concordia sta tudi dobila točko — Gradjanski premagal preten- dcnta za nogometni prestol Vendar enkrat lep uspeh naše Ljubljane. Furniajeno moštvo belo-zelenih je docela zasluženo zmagalo nad beograjsko Jugoslavijo, in to z goldiferenco. ki kaže na cel razred razlike. S to zmago je Ljubljana spet prehitela Jedinstvo ter se usidrala ra osmem mestu. L:pamo, da bo na tem Eaestu tudi ostala. Rezultati ostalih tekem niso v tablici »ičesar spremenili. Malo skrbi nam delata reodlofena rezultata Concordie in Jedin-stva. Vendar pa sedaj ne smemo vreči pu-5ke v koruzo, temveč s p«»dvojeninii silami delati na to. da tudi v prihodnjih tekmah Ljubljana ne bo vet v nevarnosti, da Izpade iz tekmovanja za državno prvenstvo. Gradjanski je s svojo zmago nad BSK napraviJ veHko uslugo Uašku. katerega loči od najrevnejšega konkurenta za prvo mesto samo ena točka BSK pa bo to gotovo upošteval ter napel vse sile, da mu rezultati še preostalih tekem ne bodo vze-li naslova državnega prvaka. iJSK ilašk Gradjanski Hajduk Bask Slavija Jugoslavija Ljubljana Jedinstvo Concordia Ljubljana s Jugoslavija 3:0 (0:0) 15 11 2 2 42 : 19 24 15 U 1 3 35 : 17 23 15 9 3 3 43 : 17 21 15 5 5 5 29 : 32 15 15 6 2 7 27 : 26 14 15 5 3 7 18 : 23 13 15 4 4 7 17 : 19 12 15 3 4 8 19 : 29 10 15 3 4 8 10 : 27 10 15 3 2 10 1» : 48 8 0 (0:0) Naposled se je tudi belo-zelenim nasmehnila sieča m je šlo vse kot po loju Z zmago nad Jugoslavijo so zabelezili svoj prvi letošnji popolni uspeh in zelo ob pravem času! Beogiajski ideči kaKoi da nimajo »reče v Ljubljani Ze precej dolgo t» tega. kar so odnesli iz našega mesta ves uspeh Občinstva ni bilo toliko, kot običajno »a Ligaških tekmah. Marsikomu ie ostal nevšečec velikonočni v lis ves teden v spominu in m prišel k temu dogodku, češ saj je vse zaman Podoba pa je, da se pokaže uspeh prav takrat, ko ga nihče ne pričakuje Tako bo mnogim žal. da niso šh gledat tekmo Bilo je vsega okoli 2U00 '%idi Samo vreme m bilo prireditvi naklonjeno Ves čas je pihala za ljubljanske razmere precej močna sapa, ki je dogodke na terenu močno ovirala. Lahko se reče. da 'e Spašič skoro vse trikrat kapituliral pod nepričakovanimi učinki vetrovnih sunkov, ki z njun! ai mogel računati. Ljubljana je le deloma spremenila obrambo. sicer je ostalo moštvo kot v poslednjih tekmah; Pogačnik — Hassl, Žitnik — Sispar, Pupo. Vodišek — Lah, Cankar, Vovk. Cebohir. . Erber. Jugoslavija: Spašič — Andjelkovič, Lu-kič — Domoracki, Radovanovié. Bročič — Savič, Šijačič, Petrovič, Perlič Zečevič. Marsikdo je s tesnobo opazil, oa je llassi iiguoii žieb m da so moiau beio-zeieni pri- in ^e napad Lj. »^eekrat nanaja sredi pi a v odločnih akcij v na^piotnikovi polovici. V 31 mm. ima J. zopet streJ s kota, ki ga v positanjem izrastku Pogačn k odbije Prvi piav lepo zgrajen napad Ljubljane je opaziti šele v 35 min., konča se v neizbežnem autu V naslednjem trenotku bije Lah pivo žogo s kota. pa nerodno in v aut Odslej je ljubljanski napad mnogo pred beograjskim golom toda niti njegovi ruti naspiotnikovi napor; ne obrodijo sadu. Do polčasa ostane 0 : 0 Prve poteze po odmoru kažejo, da se bodo tudi belo-ze.eni inali okoristiti z. vetrovno ugodnostjo Ze v prvi minuti mora Spašic prav eneigično braniti oster Cebo-hinov strel, prvi lep m o-ter stiel na gol, ic ga je igia vse dotlej pioducnala Par mocn.h protinapadov Jugoslavije uspešno odbije ljubljanska obramba. V 10 mm. bije Pupo p: ost strel, poda Vod.sku, ta pošije zelo ugodno pred gol Spašiča pre-ieneti sunek vetra, tako da je prekratek, Cankar nastavi konec stopaia in prenese mimo Spašiča v mrežo. 1 0 za Ljubljano in vihar med avditorijem Sedaj je več živahnosti na terenu, sedaj se šele prične razvijati prava prvenstvena borba Ljubljana po tem uspehu še stopnjuje taktično igro. budno čuvajoč doseženi uspeh in previdno tipajoč za kakim novim zgoditkom. Pa nastane v 20 min po nepotrebnem Sla-parjevem foulu izredno kočljiva situacija pred golom Ljubljane in ima Pogačnik pač srečo, da mu ostane mreža cela Sledi močan pritisk Jugoslovenov ki silijo na zenačenje, iT« opaža se previdno zavlačevanje Ljubljane, ki se ji nikamor ne mudi. V 32 min poviša Ljubljana na 2 0 Slapar meče aut daleč tja pred gol. Spašič zopet nerodno starta in Vovk iz težke pozicije podallša neubranljivo v mrežo Sedai ie partija i* dobi iena Jueo«loveni pre-grupirajo svoje moštvo, to j« vedno dokat krilo. Domorocki na srednjega krilca. Savič na desnegb krilca Beograisko moštvo nud: sliko razbite enajstorice, ki je zgubila kompas. V 34 min bije Pupo zelo natančno prost strel pod prečko, toda tokrat je Spašič na mestu in pošlje preko v kot. V 36 min nastane mal intermezzo med sodnikom in delom publike. Slapar ves ta čas čaka. da bo metal lz auta. ko mu sodnik končno to dovoli — situacija je točno na sredi igrišče pred tribuno pošlje Laha 2 dolgim sunkom na pot ta se prebije skozi ovire ln ko pride na kornersko črto. o.-tro centrira. Spašič se pravilno postavi, ali dela zopet račun brez krčinarja. brez vetra: žoga se tik pred njim vda vetru in Spašič more braniti samo z rokami nazaj, pa mu usnje zdiči meo rokama v mrežo, 3 : 0 sa Ljubljano je dokončni rezultat in obenem najvtčji letošnji uspeh bei o-zelenih Kar še sledi, so samo še previdne obojestranske praske, vse brez posebnega učinka Pač ima J v 34 min idealno priliko za uspeh. Pogačnik je čisto brez moči in ne bi bil držal žoge, toda ta ubere smer tik ob podboju v aut. Se enkrat ima Pogačnik podobno sreča tik pred koncem in zopet se vse neha v srečnem autu Potem je pa zares 3 . 0, kajti sodnik je odpiskal. Belo-zeleni so igrali predvsem taktično zelo dobro Tehnično so nekoliko zaostajali, vsaj nekateri, za protivnikom, isto velja za start nekaterih napadalcev Zelo dobra je bila branilska vrsta, dočim je vratar napravil vtis skrajne nesigurno-ti. Žitnik je na levem branilcu učinkovitejši kot na desnem. Hasslova preudarnost pa vnaša v defenzivno igro potrebno hladnokrvnost V krilcih je bil najboljši mož Vodišek. ki lz tekme v tekmo vse bolj dozoreva v zelo uporabno moč Dobra sta bila Pupo in Slapar tako da je srednja vrsta po svojem efektu in v svoji celoti precej nadkriljevala nasprotnikovo Napad je bil na trenotke zelo energičen, sicer pa je delal previdno Pred golo mse ni mrsor oclstvo v 25. minuti po Hitrecu. 2e dve minuti kasneje Horvat zvišal na 2:0 V drugem polčasu j? Medari5 uspešnn in Hašk vodi 3:0. V 25 min. uspe levemu krilu Sla vije, di zaiije častai gol. Končni rezultat je pn nesla enajstmetrovka, ki jo je s dnk diktiral zaradi foula na Hitrecu v kazenskem prostoru. Concordia : Bask 1:1 (1:1) Na tetf tekmi je Cio->ro-dia pokazala zelo slabo igro. Bask pa jc igral z lo koristno in dosegel tudi neodločen rezultat, v vodstvo je priš 1 Bask v 24 minuti po Spasojeviču, v 39. minuti pa je Concordia pc Paviši izenačila. Sodil je g feibalič ta Subotice. Gradjanski : BSK 2:0 (1:0) Beograd. 24. a.prüa, Gradjanski je daree pr tendentu za naslov državnega prvska napravil prav neprijetno presenečenje s tem da ga je premagal v Beogrodu samem. Grad'anskl je pokazal zelo dobro igro. V 7. minuti prvega polčasa so ZagTebčani že prišli v vodstvo po Lešniku. V drueem polčasu pa fc Antolkovič postavil končni rezultat 2:0. Italijanski eC^ik CambertinJ je sodil eelo dobro in objektivno. Jedinstvo : Hajduk nt (2:1) DanaSnja tekma je bila borba dveh enskrpravnlh nasprotnikov. V prvem delu šgre je se r Jedirstvo bilo rtekol ko v premoči ter je vodil z 2:1. V drugem delu pa je HaJ-luku uspelo, da Izenači. Prvi gol je v 9. minuti zabil Arand>-lovič, pet minut kasneje pa je Palevič po-vi-al na 2-0. Kmalu na to j Mato^'é zm-žal na 2:1. isti igralec pa je v 41. minuti tudi izenačil Sodil jo dobav» g. Bažaat iz Zagreba. Prvenstvo LNP £5& bo naibrže prvak podsaveza — Herme.« fe padel na četrto mesto Prvi- tekme v drugem delu prvenstva LNP so se vse od'grale zunaj Ljubljane Vse te tekme so favoriti odločili v svojo korist, čeprav je zmaga Maribora v Celju prišla nekoliko nepricaKOvano. ČSK si je z visoko zmago na lastnih tleh zelo ojač-il svojo vod:lno pozicijo Njega najbrže ne bo več mogoče dohiteti. T'«di Maribori je drugo mesto skorai Se zagotovljeno Največja bnrba se vrši zda i med mariborskimi Železničarji in Hermesom Trenotno so Železničarji na boljfem ter so včeraj tudi potisnili Hermežane s tretjega na četrto mesto Pri Kraniu in Celju gre zaenkrat le še za goldiferenco Tablica je naslednja: ČSK 6 5 1 0 18 : 3 11 Maribor 6 3 2 1 12 : 7 8 Železničar 6 2 2 2 15 : 11 6 Hermes 6 1 3 2 13 : 16 5 Kranj > 1 1 4 5 : 16 3 Celje 6 1 1 4 4 : 12 3 ftevje tzpod Debele bukve, kjer j« bil cilj. Proga je bila dolga 4.S km z višinsko razliko 900 m. Točno ob 11. je starter g. Bogo äramel spustil s starta prvo tekmovalko. Na startu je bilo osem tekmovalk, in s.cer Cehinji Beinhauer in Ascher, Italijanka Dei Rossi in pet Jugoslovenk, M. Treo, Heif.i Erika, Zaiokar Milica, Ažma-nova in Tausigova. Beinhauerjeva je pokazala svoje posebne zmožnosti. Njena tehn ka ne zaostaja za ono najboljših naših tekmovalk. Ed na Italijanka Dei Rossi je upravič.la svoj dober sloves. S padcem pred ciljem pa je mnogo izgubila ln pokazala, da ji kristijanije delajo v brzini pre-glavče. Druga najboljša Cehlnja Ascherje-va je odlična vozačlca, vendar preveč ri-skira. Naša najboljša tekmovalka Hei-mova je dobro vozila, je pa pri končnem smuku zgrešila cilj, tako da Je izgubila dragocene sekunde. Rezultati danskega tekmovanja so bili: 1. Beinhaucr Ružena (CSR) 4:30, 2. Dei Rossi Nives (Italija) 5:12.4, 3. Ascherova (CSR) 5:41, 4. He m Erika (Skala) 7.04. 5. Treo Majda (Ljubljana) 10.19. Na progi so izstop le Tausigova, ker se ji je zlomila smučka. Zalokarjeva in Aima-nova pa zaradi poškodb. Bolj ostra pa je bila borba med moškimi, meei katerimi so bili favoriti izbornl Nemci. Naši tekmovalci so pri treningu pokazali odlično tehniko in lepe sposobnosti. Cehi pa so vozili previdno, toda z dobro tehniko. Najtežji del proge je bil v Zgornji Krmi. kjer so morali tekmovalci pokazati vse svoje znanle. V tem delu so vozili Nemci razen Doneska odl čno. pa tudi naša He'm in Praček sta se izkazala. Vol. ler je preveč risk ral, pa je moral svolo hrabrost plačati s težkim padcem, ki mu je onemogoč i dober placement. Zelo dober je bil mladi Klein, ki se odlikuje s svoio teh-n ko. Tudi ostal m ni ničesar očitati, vendar so si s padci na najkritičneišem delu proere v Zsrornil Krmi mnogo pokvarili. Rrrultati moSkesra te'onov*"»a so: 1. Mayer Gusti (Nemčija> 6:27. 2. H*-'m Hubert (Ska'a) 6:52 3 Priò'k Ciri (Skala) 6 55. 4 Dobnal Miroslav 7:04. 5. Obermann Hans (Nemčija) 7:07.6, 6. Klein Bruno (Skala) 7:10.4. 7. Steinwen-der Hubert (Nemčija) 7:11, 8. Russ Karel (Nemčija) 7:18.4, 9. Sclwab~ Fric (Skala) 7:51. 10. Podkubovšek Slavko (Maribor) 7:56, 11. Voller (Ljubljana) 8:30.4. 12. Fin-žgar Rudi (Planina) 8:33, 13. GajšeK Božo (Mežica) 8:48.6, 14. Carman (TržC) ft-06.8, 15. Berberič (Ilir. ja) 9 08.8. 16. Tavčar, 17. Ahačič, 18. Kobler, 19. Primožič 20. Mlačnik. Izstopili so Beinhauer. Fanedl, Rekar in Zorjan, in s cer zaradi poškodb. Prireditev je uspela odlično, kar je treba zahvaliti odlični organizaciji STO Z:msko-sportnega saveza in Smučarskega kluba Dovje-Mojstrana. Po razredih so se plasirali: I. razred: 1. Maver Gusti, 2. Hehn Hubert, 3. Praček Ciril. n. razred: 1. Podkubovšek Slavko, 2. Voller. HI. razred: 1 Finžgar Rudi, 2. Gatšek Božo, 3. Berberič Štefan. Vsi imenovani so dobili plakete. Ob 16.30 je bila razdelitev nagrad pred hotelom »Triglav« v Mojstrani, kjer je predsedn k JZSS dr. Ciril Pavlin prav prisrčno pozdravil sodelujoče. 15 tekmovalcev in 3 tekmovalke so prejeli savezni znak za Triglavski dan. Jugoslavija : Madžarska Zagreb 24. aprila Danes se je nadaljevalo tervško tekmovanje med Jugoslavijo in Madžarsko zz srednjeevropski pokal. Po današnj m dnevu vodi Jugoslavija a 3:1. Danes pta bili dve i erri v dvrje, m 9?-cer Je naša /tvorca Palpd^-Radovanovič porazMa madžarski par Gabory-Fe ren c z v 6:2. 6:2, 6:4. Dntga dva naša igTalea KukuFeVč hi Mitié »ta nadvladala Madžaja Aszbotha ln Sz«gety1a 7:5. 6:4. 6:1 Jutri bosta ter; med Radovanovlčem tn Fereaczyjem In Szg-thyjem ter Mitten,, Navdušen sprejem bolgarskih učiteljic Po pozdravu na kolodvoru impozanten sprevod do Zvezde Železničar : Hermes 7 :3 (2 s D Maribor t Celje 3 : o (1 t O) ČSK : Kranj 6 : o (4 * Q) * Ostale nogometne tekme Ljubljana: Prvorazredni pokalni turnir: Mars : Svoboda 3:1 (0:11, Reka : Jadran 2:1 (0:1). Prvenstvo II. razreda: Slavija : Gr?flka 3:1 (1:0). Banjaluka: Krajišn.k : Slavija (Sofija) 2 : 2 (2:1). Dunaj: Budimpešta : 5 : Pnfll! je jugoslovenski sodnik g. Popovič Mika iz Beograda. Rim: Ambrosiana : Bari 2 :1. S to zmago je Ambrosiana postala italijanski prvak. Livorno : Bologna 3 : 2, Fiorentina : Atalanta 4 : 0. Praga: Svetovno prvenstvo. CSR : Bolgarija 6:0 (1:0). Frankfurt: Nemčija : Portugalska 1 : 1 (0 :1). Ljub'jana, 24. aprila. Poleg prisrčnosti, s kamero je Lj-uijdna p:\caivovaia c.ani^e učiteljskega pevskega i.u^ra iz Soiije, je narreslo tudi srečno nakij^čje, aa so b*li naši dragi gostje tako spiejeti, kakor m^nda doslej še ma.o-kateri pevski zbor. Z Kakeka je pripeljal zadnji vlak množice Sokolstva ki so sano povečale števno ondi, ki so že bili tbraiii na peronu k sprejemu. Bilo je valovanje na koloovoru, da enakega že dolgo r.e pomnimo, ub 20.24 je prispel beograjski br Sumi Marita« in tudi našo himno, cbe je množica poslušala odkritih glav Nato je vsa prisotna množica burno vzklikala gostom, ljubljanske tovarišice po so Jih okitile z nageijnL Prvi je izrekel dobrodošlico predsednik JUU g Metod Kumclj, ki je izrazil radost, da prihajajo bolgarske učiteljice prvič v središče slovenskega kulturnega življenja posebej pa jim je veljal njegov pozdrav kot dragim stanovskim tovar ši-cam Predsednik Jugoslovensko bolgarske lige g Rasto Pustos'emšek je gostje toplo pozd;avil v njihovi materinščini in nato še v slovenščini Akadenvk Atarasov, predsedn k Kluba bolgarskih akadem kov na ljubljanski univerzi »Hristn Botev« je svojim rojakinjam izrekel dobrodošlico v materinščini. Ogromna množica je ob vseh govorili liaazaia svojo rauost z burnim VikLkanjtan naši in Ooigaisiu kiaijcvsr.i hiš; in s*uv ansici soLoaiuosti. V imenu slovenskega žensiva je lzpiegovonia gospa Minita tiovekarjeva. G Silvo Pc-cufeku je gostje pozdravil v imenu pevskih zborov Hubauove župe. Bolgarske pevku, kl jih vt>d; pevovodja g. Krum bojauži-jev, so se naio najlepše ^Hvalile za pozdrave s krasno zapeto »Kodno pesm^oc. Ko je predsednica i-bora gji Mara Gior-gijc-va izrekla v toplih besedah zahvalo za nepričakovano iepi sprejem, je množica dajala duška navdušenju z dolgotrajnim vaJUikanjem. Nato je spet zaigrala vojaška godba in spontano se je izpred kolodvora razvil dolg sprevod, v katerega so se za dragimi gostjami uvrstile množice Sokolov m ostalih Ljubljančanov Po Ma-sarykovi in Miklošičevi cesti se je za vojaško godbo, ki je neutrudno igrala koračnice, pom kais dolga vrsta narodnega občinstva, neprestano vzklikajoča slovanskemu bratstvu, Jugoslaviji in Bolgariji. Ves sprevod je spremil drage g^srie do Zvezde, kjer jim je bila prirejena večerja Se dolgo so trume občinstva v navdušenem pozdravljanju ostale pred Kazino. Sprejem bolgarskih pevk je nazorno izpričal da živi v narodu zdrava čvrsta zavest, da je v težkih odločitvah naših dni edii.a rešitev v siovanstvu. Hud poraz Japoncev Vofna sreča se je obrnila v prilog Kitajcem — Svareči pozivi japonskih generalov Henkov, 24. a-prila AA. Po kitajskih vesteh «se ie snoSi Japoncem ponesrečil [o-*kus, da bi piebUi fronto pri JileLjunu, ker so Kitajci do'oili o.ačenja. Japonci so marali zapustiti del ozenilU, ki so ga že zavzeli. Japonske čete so obkoljene v J.he jenu. tirano dO ii Ul morali melati z letai. Železniška prosa Tiene jn—Pukev ;e južno od Jencaua na več kraj ih porušena. Japonci zato ne mo-re u podati svoj m vojakom v Jihsijenu po-ii.oči. Pri Hantsu:-'-nsu so J toonei dosegli nekaj uspehov Kitajki vojiški krogi so p-epričani di bi Japi ncii mo ali dobiti znatno oiačenie. če bi hoteli zlomih odpor tudi ^tev.ivno morjih kitajskih čet. T«k;«, 24. a pri I h AA (Havre). General Mami ie objavil v »Vseaziiskem ča*op:su« poziv na iapa.i!>ki i.aroJ. naj se »'.rogo drži dieci pl'ne v f-vetovnei.. proti komunisti Snem boiu na Kitaiskem. Zmagovalec Nankinga poudaria. da Japonci teže za tem. da osve-bo.le 400 milijonov tlačenih ljudi. V »om. da dve ali tri evroske države stoje za .-e-danVni japonfko-kitajsk ui siopa.loni. vidi general Mar-ul vzroke za razne sedanje težave in komplikacije. Mpcuì oi>ozdr;a J.moii-i ce, nai ne zaupajo preveč elepo v-akoniur in nai ne o|»uščajo narodne discipline. V svoiem pozvii kritizira duhovno razpooženje. na ka teresa ie naletel po 6-niese6nem dopustu. Ko ie piišel e tesa dopusta nazaj, se mu ie zazdelo da japonski narod ni ve-5 tako navdušen za t>oj kakor je bil še nrei nekaj tedni. Gotove tuje sile — pravi general dalje — parilo na v,?aK na® korak in na vsak 7.nak nrše slaliosti. ki bi aa ^kazali. Govor m v imenu vseh onih. ki so pidli na tojn h »«oljanah, da njihova eiurt ac bi iiiia tastoni. y Triglavski smuk Ob najlepšem vremena se je vršila včeraj v Triglavskem pogorju ijaSa najlepša alpska smučarska tekma Mojstrana, 24. aprila. Apnenici ter v Zgornji Krmi je bila pro-Ob najkrasnejšem vremenu s« je danes I ga ze o težka, tako da so le najix>ljši teh-v—------0 Tr g'avv*kega ničarj) os.ali brez padca. Izredni tehnični vršil tradì o) ralai »-muk pogorja. Krasno vreme in obilen pršič, ki je zapadel zadnje dni, sta omogočila, da je ta lepa alpska prireditev uspela izredno dobro Tekma je imela mednarodno obeležje, saj se Je javilo na start pet iab-raih Nem-c v, 4 Cehi in 1 Italijanka. Poleg njih je startalo 27 najboljših jugoslovenaklh tekmovalcev. Start za dame jo bil ob 11., za moške pa ob 12. Proga je bila zaradi izredno dobrega snega odl!ftna. S »tart- m na sedlu med Rž jo in Rja vino nad Stani čevo kočo se je proga vila v sirmih smuHh oa platoju Izpod R avi ne V tem delu proge so tek- movalci vožIzpit za življenje« za premierski abonma. Dejanje nam pokaže mnogo veselih, prisrčnih in pretresljivih silik iz življenja. Osnovna misel vsega dela pa je, da se mora vsak človek pogumno boriti za življenje in bodočnost. Delo je zrežiral in insceniral inž. Stupica. V igri sodelujejo: Nablocka. Skr-binsek. Vida Juvanova. Mira Danilova. Le-varjeva. Stupica. Jan. Sever, Presefcnik in Pian eck i. OPERA Začetek ob 20 ur! Torek, 26.: Madame Sans Gene. Red B Sreda. 27.: Rigoletto. Red Sreda Četrtek. 28.: Jakobinec. Red A. Petek, 29.: Prodana nevesta. Dijaška predstava. Sobota. 30.: Tosca. Gostuje Josip Rijavee. Izven. Nedelja, 1. maja: Madame Sans Gene. laven. Znižane cene. Ponedeljek. 2. ma ja : Zaprto. (Gostovanje v Celju: Matija Gubec). ürejule Davorin Ravljea - Izdaja za konzorcij »Jutra, Adolf Ribnikar. - Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. - Za Lep dar: Zgodbe brez groze inseratni del le odgovoren Alojz Novak. — Vsi v LJubljani.