P o   n o č i
Dete ae je probudilo, Ko še vse je mirno spalo;
,,llama! mauia;'' je kliealo Prav tiliotno iu  prav inilo,
Precej inamica je vstala, K posteljici je hitela —
Poizvedeti želela, Laj je detetu — se bala.
,,IVfama! to-le sem sanjalo: Da seni jaz vas zapustilo,
Z augeljčki da sem hodilo Daleč, daleč, iu pevalo."
,,,,Le zaspandkaj defce moje Jutri bodež povedalu,
Kar si lepega sanjalo  --Trudno je očesce tvoje.'"'
Dete mii-no ,je zaspalo, — Kmalu  pa  se spet zbudilo
Mainici je govorilo:
,,Lepši  sanje sem   sanjalo.",
,,Augeljčki se vzeli laeae In v nebesa me peljali,-
Venec bel na glavo cijali." — Mati ae ga «dai oklene.
Dete bledo je postalo, Mevzel pot obdal je lice
Oslabele so ročice — In — — za vselej je zaspalo.
F. Šetina