OBRTNI mr mh. -■■■■# Strokouni list za pouzdigo in napredek obrtniStua »•»»ske bananine. „OBRTNI VESTNIK" izhaja tedensko in sicer vsak petek ter stane: celoletno Din 40'— polletno Din 20'— posamezna številka . . Din 1'— Glasilo obrtništva Dravske banovine. Uredništvo in upravnistvo: Ljubljana, Borštnikov trg štev. 1. Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Ponatiski dovoljeni le z navedbo vira. Stev. pri poštni hranilnici, podružuici v Ljubljani 10.860. XIV. letnik. . V LJUBLJANI, dne 31. julija 1931. Štev. 30. ':cman: Za dobrobit obrtništva Pod tem hvalevrednim -naslovom smo priobčili v »Obrtnem Vestniku« 'št. 28 članek našega tovariša-sodelavca o vzgoji naših vajencev, katera vzgoja naj bi bila urejena in izpopolnjena na podlagi tesnejših stikov med učitelji, mojstri in pomočniki, za kar 'so dali vzpodbudo, to moram priznati, gospodje učitelji sami na svojih sestankih in potom priobčitve tozadevnega članka v enem ljubljanskih dnevnikov. In res sta imela oba članka povoljen uspeh, kar se je pokazalo na skupnem .sestanku učiteljstva in obrtnikov-mojstrov dne 21. t. m. v restavraciji pri Mikliču. Tega sestanka so se udeležili učitelji in mojstri, v zelo častnem številu, zlasti gospodje učitelji, ki obiskujejo merkan-tiini tečaj na Srednji tehniški šoli — ti v več ko trikrat večjem številu, kakor pa obrtništvo. Vzrok, da je bila udeležba od strani obrtništva tako pičla, je pripisovati dejstvu, da je bil ta sestanek sele dan popreje sklican in da so zadruge šele ta dan prejele povabilo. Razumljivo, da zadruge niso utegnile v naglici obvestiti o tern svoje člane. Na drugem mestu prinašamo poročilo o tem sestanku in o uspehih sestanka, da bo širšim krogom obrtništva znano, kaj in kako se dela, poleg tega pa pristavljamo svoje, kakor nekaterih naših prijateljev mnenje k temu sestanku, na katerem se je govorilo o tako važnih vprašanjih. S tem, ko je prišlo do zbližanja med učiteljstvom in ;pa med obrtništvom, lahko z gotovostjo trdim, da je bil že s tern storjen velik korak ne le .samo v korist vajencem, .mojstrom in učiteljstvu, ampak tudi celemu narodu. Ni treba poudarjati, da bo z medsebojnim sodelovanjem itn izmenjavo misli med učiteljstvom in mojstri odpadlo vsako škodljivo sumničenje, kot je bil to pogosto primer, češ, (Učiteljstvo je nasprotno mojstrom in obrtnikom sploh, ali pa so se porajala vsa ta sumničenja v nasprotni smeri. Največji dobiček bomo imeli vsi le tedaj, ako vlada med nami vsemi prijateljstvo in harmonija, tako da upoštevamo drug drugega težnje, kar pa je mogoče samo potom medsebojnih skupnih razgovorov. Priporočljivo bi bilo, da bi se vsaj dvakrat na leto vTšili ti skupni sestanki. Sedaj pa malo pojasnil k izvajanjam in .stališču, ki so ga zavzemali nekateri gospodje na sestanku. Mnenja nekaterih govornikov, da bi vajencev, ki nimajo za sabo dovršenih dveh razredov meščanske šole, ne sprejemali v uk, so po mojem mnenju škodljiva, napačna in asocijalna, ko vendar ne moremo kar čez ,noč napraviti ta naravnost velikanski skok; to bi bilo škodljivo, nezdravo, zakaj vsak zdrav napredek rabi tudi zdravo podlago, pa tudi primernega časa. Vsaka hiperprodukcija pa je v občutno škodo narodu. Ne ugovarjam, da še tako predizobrazbo zahteva lahko v nekaterih specijalnih strokah, nikakor Pa ,ne v splošnem. Gotovo poznamo vsi nešteto primerov, da je fant z dežele (s te nas je mnogo, obrtnikov izšlo), krepak in dovolj razumen, ki premno-Sokrat skriva v sebi celo najjačje še ne Grabljene sile, pa je absolviral samo dva kvečjemu štiri razrede ljudske šote, ker jih vsled družinskih ali lokalnih razmer več ni mogel. Naj mar ostane tek talent sam vase zakopan, pozabljen in da mu bo zato zabranjen dostop v družabno življenje in sploh do boljšega socialnega položaja, ko se je ravno do -sedaj premnogokrat izkazalo, da so v pogostih slučajih ravno ti se izkazali kot pomočniki in mojstri mnogo bolj usposobljeni in ročni, kakor pa oni, ki so izšli iz meščanskih šol, pa bodisi s še tako dobrimi iizpričevali. Zelo priporočljiv pa moram smatrati predlog učitelja g. Janežiča, ki je predlagal in želel, da bi tudi pri nas sčasoma vpeljali posvetovalnice za določanje poklicev, is čimer se že v Beogradu prakticira in to združeno po ameriškem, francoskem in nemškem sistemu. V teh posvetovalnicah naj bodo dečki, namenjeni za uk obrtov, od komisije vsestransko pregledani, ugotovljena naj bi bila njihova sila fizične sposobnosti in duševne sprejemljivosti, da bi jih .bilo tako mogoče .točno vsporediti in določiti za uk v njihovemu duševnemu in fizičnemu stanju odgovarjajočem obrtu. Vendar pa sem odkritega mnenja, da za razne stroke to ni ravno pogoj, posebno ne za tiste, in tistim, ki nimajo namena postati mojstri ali delovodje, ker bi tem res 'ne bilo treba tolikšne predizobrazbe, ko so brez te lahko vseeno dobri in upoštevani pomočniki. Pa čas naj prinese tudi to,' čez noč pa vendar ne gre. Ugovarjam tudi trditvi, da se bode obrtniški stan precej zboljšal .s tem, če se bo zahtevala od vajencev tako visoka naobrazba, kar do sedaj ni bila zahteva. Pomočniku ni ravno neobhodno potrebna ne vem kakšna posebna teoretična predizobrazba, če je sicer praktično zadostno usposobljen v svoji stroki. Če pa bi stremel za tem, da postane mojster, delovodja ali celo samostojen obrtnik, potem naravno, da je upravičen terjati od njegovega višjega položaja tudi temu primerno in odgovarjajoče teoretične .naobrazbe, spojene seveda s praktično usposobljenostjo. Bodimo pravični! Tako moramo, če že to terjamo pri nižjih, zahtevati tudi pri višjih mojstrih in obrtnikih. Mojstrska preizkušnja teoretična in praktična naj :bi se vršila pod strogo kontrolo za to sposobnih mojstrov in učiteljev, kajti kdor hoče postati mojster, ta naj tudi žrtvuje nekaj časa za splošno izobrazbo, ker le tak mojster lahko dobro izuči vajenca, ko v nasprotnem primeru vajencu ne pomaga sama predizobrazba. Tako je v Nemčiji izdal minister za trgovino in obrt dne 23. maja t. 1. na-redbo za nekaj strok po predlogih zbornic oziroma zadrug, da naj se uvede oziroma zahteva do pripustitve k mojstrski preizkušnji, katera ni lahka, ka-renčna doba. Predvidena je najmanj 5 letna pomočniška doba. Jasno je, da na ta način postanejo res dobri mojstri, od katerih prihaja tudi dober naraščaj. Sčasoma bo tudi pri nas treba enkrat pomuditi se pri vprašanju zaščite mojstra in ne samo vajenca in pomočnika. Če ni glava dobro zaščitena, potem tudi ostali deli pred pogilbeljo ne obvarujejo človekovega življenja. Kakor v Nemčiji, tako bi bilo tudi pri nas potrebno, da bi naše vrhovne organizacije se zavzele za -večjo zaščito obrtništva in ito bi zelo ugodno vplivalo na splošno gospodarstvo, ker bi se s takimi na-redbami skorj popolnoma zatrlo šu-šmarstvo. Ne pa, kakor niso bili ravno preredki slučaji doslej, da so dobivali obrtne liste .skoro mladoletni. Da pa so mogoči razni taki uspehi, moram ponovno poudariti, da je za to neizogibno potrebna sloga, ta pa ne samo v Ljubljani, ampak skupna s tovariši Srbi in Hrvati, kajti brez njih ostane vsako delovanje samo pri lepih ciljih in besedah. Čudim se nekaterim gospodom (ne gospodom učiteljem), ko na široko govore o jugoslovenstvu, a .navzlic temu ne marajo skupnega delovanja z brati Srbi in Hrvati in hočejo .za Slovenijo poseben zakon in sistem, kar pa je neizvedljivo. Mi pa pravimo, brez Srbov, Hrvatov in Slovencev ni nacijonalnega dela in brez skupnega sodelovanja si ni predstavljati ujedinjene Jugoslavije. * Učiteljstvu obrtno-,nadaljevalnih šol se pri tej prilki priporočam v imenu uprave in uredništva »Obrtnega Vestnika« za strokovne članke, ki zadevajo vprašanje vzgoje obrtnega naraščaja. V prihodnji številki pa bom načel vele-važno vprašanje, kako je poklican narod, da ščiti našega obrtnika in njegove proizvode pred inozemsko konkurenco in šušmarji. Skrb obrtništva in učiteljstva za vzgojo našega naraščaja Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani je že večkrat čutila potrebo, da bi prišla v stik z učiteljstvom obrtnih nadaljevalnih šol, zlasti z onim delom učiteljstva, ki podučuje na deželi, da bi se navezalo med enimi in drugimi stike in da bi bila dana prilika porazgovoriti se v ta namen podrobno o vprašanju vzgoje našega naraščaja. Srečno naključje, da se je ravno te dni vršil v Ljubljani merkantilni tečaj za to učiteljstvo in pa opozorilo v dnevnem časopisju, potom katerega je učiteljstvo samo izrazilo! željo sodelovanja z obrtništvom, vse to je dalo priliko, da srno se v torek 28. t. m. sestali k prijateljskemu pomenku. Sestanek 'se je vršil Ob 8. uri izvečer v restavraciji Miklič in so se udeležili tega v zelo lepem številu gospodje učitelji (nad 40 po številu), Zvezno načelstvo je bilo zastopano po gg. načelniku Re-beku, podnačelniku Krapežu in odbornikih Igliču in 'Pristovu. Navzoč je bi! tudi zastopnik Zbornice TOI g. dr. Pretnar. »Slovenski Narod« z dne 29. t. m. navaja vse imenovane, dočim je popolnoma prezrl navesti ali vede ali nevede, da so se udeležili tega sestanka iz vrst obrtništva tudi gg. obrtniki, katerih prisotnost pa menda nekaterim gospodom od Zvezinega načelstva ni bila bogvekaj všečna. Tako so bili navzoči: načelnik Zadruge kleparskih, instalacijskih in kotlarskih mojstrov g. Lovro Pičman s tajnikom g. (Otorepcem, načelnik Zadruge trgovskih vrtnarjev in cvetličarjev g. Šimenc s pcdnač. Bizovičarjem, dalje načelnik Zadruge kovinskih obrtov g. Batjel, načelnik Zadruge mizarjev g. Lojk, zastopnik Zadruge zidarskih mojstrov g. Saksida i.n zastopnik Zadruge knjigovezov - mojstrov g. Pogačnik. Smatramo potrebnim to ugotoviti zato, da bi ne mislilo naše podeželsko obrtništvo, da zadruge ne kažejo dolžnega zanimanja za tako važna vprašanja. Na tem tri ure trajajočem sestanku je bilo tako s strani obrtnikov kakor s strani učiteljstva iznesenih toliko lepih in stvarnih predlogov, da jih je v par besedah nemogoče obrazložiti in da bomo osnovne misli vseh teh razpravljanj sekcesiv.no objavljali v »Obrtnem Vestniku« in v obliki daljših razprav. Konštatirati moramo pa le eno in kar je najbolj važno, da je izzvenela iz vseh govorov ljubezen in skrb tako obrtnika, kakor učitelja do našega obrtnega naraščaja. S tem sestankom je bila ustvarjena hormonija in s tem dnem so bila zglajena vsa nesoglasja, ki so malodane skoro do danes ustvarjala prepad med obrtništvom in učiteljstvom. Od danes naprej pa je pričakovati, da se bo pokazal blagodejni upliv tega velevažne-ga sestanka v najkrajšem času na obt-no-nadaljevalnih šolah. Cenzurni odbori Zanatske banke kraljevine Jugoslavije Kakor srno že v prejšnjih številkah poročali, vrši Zanatska (banka kreditiranje obrtništva na svojih sedežih centrale in podružnic direktno, kakor drugi denarni zavodi, izven teh sedežev pa deloma potom obrtnih kreditnih zadrug, deloma pa v to svrho izrecno osnovanih cenzurnih odborov. Znano je, da v dravski banovini nimamo čistih obrtnih kreditnih zadrug, vsled česar je tembolj potrebno, da se pri nas organizirajo cenzurni odbori, kateri posredujejo čim hitrejše kreditiranje obrtništva izven sedeža ljubljanske podružnice Zanatske banke. Ti cenzurni odbori naj bi bili obenem nekaki predhodniki bodočih obrtnih kreditnih zadrug, ki se naj bi ustanovile v vseh krajih sedežev sreskih načelstev in tudi drugih krajih, v katerih je obrt dovoljno razvita in podana potreba za ustanovitev take zadruge. Ljubljanska podružnica Zanatske banke je pristopila k organizaciji cenzurnih odborov zaenkrat v vseh krajih s sedeži okrajnih sodišč dravske banovine ter je v ta namen stopila v zvezo z obrtnimi zadrugami odnosno društvi, pod katerih okriljem naj bi poslovali cenzurni odbori. Kako velike važnosti je sodelovanje obrtništva v cenzurnih odborih je razvidno iz dejstva, da je bilo pri Zanatski banki v prvih štirih letih poslovanja zaprošenih 28.466 kreditov in odobrenih 24.969 kreditov, od katerih so večji del posredovali posredovalni cenzurni odbori. Namen cenzurnih odborov je preko-risten za naše zunanje obrtništvo, katero more pototn istih najhitreje priti do potrebnega mu kredita. Na te lokalne cenžurne odbore se interesenti obračajo za kredite ter se v to svrho poslužujejo posebnih tiskovin, ki so prosilcem pri cenzurnih odborih na razpolago. Vsaka krajevna obrtniška organizacija more kar najbolje služiti interesom svojih članov, da osnuje krajevni cenzurni odbor, na katerega se obrtništvo obrača v vseh kreditnih in drugih željah, dosegljivih pri Zanatski banki kraljevine Jugoslavije. Osnovanje cenzurnih odborov se vrši pod nadzorstvom krajevne obrtne zadruge odnosno društva, katero skliče sestanek delničarjev Zanatske banke in drugih obrtnikov-interesentov, na katerem se izvolijo člani za cenzurni odbor. V večjih krajih se voli pet članov, v manjših pa tri, kateri morajo biti delničarji Zanateke banke. V slučaju, da izvoljeni obrhnik ni delničar, mora postati delničar naknadno vsaj z eno delnico. iNa omenjenem sestanku se vodi zapisnik o izvolitvi članov cenzurnega odbora, katerega se odpošlje v potrditev podružnici v Ljubljano. IKakor že prej omenjeno, je izkušnja pokazala, da se kreditiranje obrtništva potom cenzurnih odborov vrši zelo uspešno ter se je nadejati, da bodo naše obrtne organizacije to sodelovanje dragevolje sprejele v svoj program in s tem pripomogle najmanjšemu obrtniku k njegovemu gospodarskemu in so-cijalnemu napredku. Sprememba uredbe o davku na poslovni promet Ministrstvo financ kraljevine Jugo« slavije, oddelek za davke, je razposla* lo okrožnice z dne 17. julija 1931 št. 43.969, z dne 16. julija 1931 št. 41.302, z dne 16. julija 1931 št. 27.667 in z dne 16. julija 1931 št. 43.384 zadevajoče skupni davek na poslovni promet, ka* tere objavljamo v celoti interesentom v vednost. Po § 10. zakona iz čl. 6. Uredbč o skupnem prometnem davku dolžni so davčni zavezanci na zahtevo davčne* mu oblastvu predložiti knjige izvrše* nega prometa, a za čas poslovnega dela dovoliti vpogled in pregled knjig o izvršenem prometu, — kakor tudi lastne poslovne knjige. Ker so zbornice za trgovino, obrt in industrijo stavile vprašanje, v katere trgovske knjige je nuditi vpogled, za* to se naroča finančnim direkcijam', da imajo finančni organi pravico vpogle* da v vse trgovske knjige, še posebej v knjigo izvršenega prometa, blagaj* nično knjigo, fakturno knjigo in v vso ostale glavne in pomožne knjige, iz katerih je mogoče zaželjeni predmet izčrpno in temeljito proučiti. Naravno je, da se ima odposlanca finančne oblasti, če krši dostojnost obnašanja ali da vznemirja in šikani* ra davčnega zavezanca, kazniti. Ministrstvo je prišlo do spoznanja, da se poedini organi finančnih obla* stev ob priliki vršenja takih pregledov ponašajo precej grobo, neotesano, kat ne pristoji državnemu uradniku, vpi* jejo nad davčnimi zavezanci, groze jim z visokimi denarnimi kaznimi in to vse često brez kakršnegakoli povo* da, a često že pred pričetkom pošlo* vanja. V izogib temu se ima pregled po* trebnih knjig izvršiti vedno mirno z dolžnim spoštovanjem, a pri pregledu jim je omejiti pažnjo zgolj na iskani predmet (skupni prometni davek) ne da bi se pri tem spuščali eventuelno v pregled knjig v kateremkoli drugem pravcu. Odposlanec finančnega oblastva je dolžan v vsakem pogledu čuvati taj* nost trgovskih knjig in ima le sebi predpostavljenemu oblastvu poročati o izsledkih. Sklicujoči se na čl. 1. Uredbe št. 280 od 30. III. t. 1. in tukajšnji razpis št. 31.054 od 20. V. t. 1. priobčujemo še sledeče: Za dobavo onega materijala, ki se ga ima državi ali samoupravnemu telesu izvršiti, a za katerega je bila oddržana obvezna licitacija pred 1. aprilom t. 1. in za kateri materijal so pogoji ličita* cij predvidevali tedaj obstoječe držav* ne davščine in te v ceni kalkulirane, pa je na podlagi teh pogojev bil skle* njen i dogovor, bodisi i po 1. aprilu t. 1., je ob priliki dobave omenjenega materijala po dotični državni ustano* vi odbiti 1 odst. splošnega prometnega davka. Na podlagi tega ne smejo carinar* nice ob priliki uvoza tega blaga ter* jati skupni prometni davek. Da bi carinarnice mogle odnosno osebe oprostiti od plačevanja skupne* ga davka, dolžni so uvozniki doprine. sti uverenje dotične državne ustano* ve ali samoupravnega telesa, komur se pač blago dobavi, da je bila licitacija izvršena pred 1. aprilom t. 1., čeprav je bila pogodba kasneje sklenjena. Oddelek za carine naj izvoli s tem razpisom informirati vse področne ca* rinarnice. Op.: Vsem zbornicam za trgovino, obrt in industrijo v vednost in infor* miranje interesentov. Po čl. 14. točka 4. se ne vplačuje pri uvozu skupni davek na blago iz ino* zemstva, za katero blago carinska ta* rifa predvideva oprostitev carinskih dajatev in to v kolikor ni ta roba na* menjena za preprodajo. Da to blago ni namenjeno za preprodajo, je treba izkazati s potrdilom pristojne zborni* ce. Ker nekatera podjetja zelo pogosto dobivajo blago iz inozemstva, često v majhni količini in kakor imajo mnoga podjetja svoj sedež izven sedeža tr* govsko*obrtno*industrijskih zbornic, je nabava predmetnih uverenj za vsako posamezno pošiljko združena ne samo s stroški, temveč tudi z izgubo časa. Vsled prestavke takih podjetij do* voljuje se do nadaljnjega, da sme Zbornica za trgovino, obrt in industri* jo za navedene primere izdati general* na uverenja s polletno veljavnostjo. V teh predpisno taksiranih uvere* njih mora zbornica navesti, s kakšno industrijsko panogo se dotična stran* ka bavi, katere sirovine rabi za prede* lavo svojih produktov in da se ne bavi s preprodajo teh. Vsaka dokazana zloraba takih uve* renj se kaznuje s tem, da se odvzame dotični stranki ugodnost polletnih uve* renj. O tem je obvestiti vse carinarnice. Pripomba: Na znanje in v obvestilo interesentom. Prosi se tudi, da se iste obvesti, da bodo vse zlorabe najstrož* je kaznovane. Da bi v pogledu kraja plačevanja vsa davčna oblastva enako postopa* 'a, se odrejuje, da vsi zavezanci skup* nega davka na poslovni promet, pa najsi so ti delniške družbe ali dru* ge ustanove, ki so zavezane javnemu polaganju računov ali industrijska pod* jetja, pa bodisi i druge fizične osebe, imajo brezizjemno plačevati skupni davek in to oni s knjižicami kakor tu* di pavšalirati tam, kjer se izvršuje pro* met. Na podlagi gornjega so dolžni tudi oni, ki imajo poleg glavnega obratova* lišča centrale še filijalke na področ* ju drugega davčnega oblastva, plače* vati ta davek ločerto v vsakem kraju in to na promet, ki ga vrši centrala —• na sedežu centrale, na promet filijal* ke pa na kraju, kjer ta obratuje. Da se bo ta način plačevanja skup* nega davka na poslovni promet točno izvrševal, imajo vsa davčna oblastva strog nalog, da vrše točno kontrolo. MLINI NE SMEJO TRGOVATI S PŠENICO V »Glasniku zavoda za pospeševanje zunanje trgovine« objavlja izvozna privatna družba, da prodaja vojvodinsko pšenico vsem mlinom v družavi v omejeni količini po točno ugotovljenih cenah, — prav tako prodaja družba mlinom pšenico »z drugih krajev države v neomejeni količini in sicer po objavljenih cenah, ki se plačajo producentom z dodatkom 5 Din, ki jih družba plača kot provizijo trgovcem in zadrugam. V prvi Vrsti prodaja družba vagonsko pšenico. Mlini, odnosno mlinarji se ne smejo javljati na tržišču kot kupci, niti tedaj, če imajo pravico trgovati z žitom. Mlini, odnosno mlinarji se morajo izjaviti ali za mlinski ali pa samo za trgovski obrt. 'Popravek. Vzadnji številki našega lista smo pod naslovom '»Smrtna kosa v naših vrstah« 'poročali o pokojnem Valentinu Černetu, čevljarskem mojstru na Jesenicah, ki je bil 5 let po prevratni dobi Občinski gerent, ne pa agent, kakor smo pomotoma poročali. Učni načrt na strokovnih šolah za obrtniške poklice Strokovna šola, pod tem imenom mislim obrtne nadaljevalne šole, v ka* terih se naš obrtniški naraščaj uči in vzgaja za svoj poklic — svojo stroko, ki jo bo vršil po izučitvi obrti. Razli* ka med poklicem ene stroke ali pano* ge obrti med drugo je vedno v goto* vem raziperju, in sicer v takem, v ko* likor sta si, ali so si te med seboj po* dobne, na pr. kovinarska, lesna, stavbna itd. Istotako je na strokovnih na* daljevalnih šolah, kjer se v mestih lah* ko sorodne panoge združi za poučeva* nje, ali pa še celo popolnoma specija* lizira po določenih poklicih v svojih razredih. Vse to se pa more vršiti le v razmerju števila učencev, ki je v ta* kem razredu in po odrejeni snovi, ki je ali predpisana ali pa prilagodena temu poklicu. Kjer pa ni zadostnega števila učencev sorodnih poklicev je pa seveda težko poučevati tako, da pride prav vsak na svoj račun in se navadno vzame učna snov tako, kot je večina učencev v razredu ali pa ime* novana po poklicih. Ni pa tudi vseeno, s kakšno šolsko predizobrazbo pride kak učenec v uk, kajti gotove, med njimi koncesijonira* ne — stavbne obrti zahtevajo popol* noma določno, da mora imeti učenec izobrazbo, ki je enakovredna dvema razredoma srednje šole ali enake. To že večkrat vpliva tudi na starše takih otrok; posebno v današnjem težkem času, ko vidijo, da je njih otrok izpol* nil dobo, za katero je bil po zakonu obvezan hoditi v šolo, sedaj pa v obrt z njim, akoravno otroka ta ali ona ne veseli; saj bo boljše z njim v obrti, kot pa če se bo šolal. Do tu bi bilo nazad* nje še vse v redu. Pride pa tak učenec v uk k mojstru, ta ga mora seveda po* slati v šolo, kjer je morda iz početka še dokaj marljiv in reden učenec, po* lagoma pa postaja nemarnejši in celo tak, da ne gre v šolo, mojstru pa pra* vi, da je bil v šoli. Sčasoma se navadi tako in vedno dalje, učitelj v šoli seveda opominja, svari pred posledica* mi, ali ne pomaga nič, prestane učno dobo in pride k izpitu, izpit naredi po prevelike popustljivosti včasih celo malomarnosti članov preizkuševalne komisije, kateri niso pregledali ali niti zahtevali izpričeval obrtno=nadaljeval* ne šole, ki bi morala biti v redu, kajti pri obrtih posebno v mestih, se to po* polnoma točno lahko ugotovi, ker v mestih imamo obrtno*nadaljevalne šo* le, ki delujejo res vzorno za obrtniški naraščaj. lOtortno-naidailjevafna šola je zavod, v katerem se izobražuje naš obrtni va* jenec in vajenka teoretičnih stvari svo* jega poklica, risanja, pisanja, aritme* tike, spisja in drugega. Pravilnemu, smotrenemu napredku vajenca v uku je vsekakor obrtno*nadaljevalna šola dober pripomoček, če se poučuje res tako, kot posamezni poklici zahtevajo in v kolikor je pouk na ta način mo* goč. Predvsem se mora tudi pri nas sistem obrtno*nadaljevalnih šol obno* viti in modernizirati v tem smislu, kot to zahteva duh časa in ne smejo imeti vodstva obrtno*nadaljevalnih šol pred očmi le tega, kar predpisuje učni na* črt. Vsaka taka šola mora prikrojiti nalort zase in iza učence, kateri so ji poverjeni v uk, da jih tudi tako iz* obrazi, kot to zahteva sedanji čas in nagla tehnika razvoja obrti, kajti šab* Ionski način podajanja učne snovi mo* ramo nadomestiti s tem, kar nam nare* kuje duh časa in kar vidimo dobrega pri naprednejših državah. Učencu se mora tudi v šoli vliti ljubezen do obrti, v kateri se uči. Učitelj mora zasledo* vati pokret in razvoj, ker če mu bo mogel učitelj vsaj delno pomagati z nasvetom in malim znanjem obrti, da se zanima za posamezne stroke, bo na ta način tudi tesneje združil obrt* niški naraščaj okrog sebe, ki mu bo vsekakor pozneje sledil v razlagi. Pa ne samo to, v nadaljevalno šolo pride* jo učenci iz različnih krajev, ki jih jc treba tu spoznavati, da, celo učiti se je treba pri njih, ker bo sigurno oni, ki ima res pravo voljo in veselje do učenja, v kratki dobi pokazal uspeh, drugi zopet nasprotno. Dečki, poseb* Haj je hop ega? Borzno poročilo. V prošlem tednu so veljale tuje valute v dinarjih, in sicer: iGurih (švicarski frank) 10.98, Budimpešta '(madžarski pengo) 9, Dunaj (avstrijski šiling) 7.92, London (angleški funt) 273.—, Newyork (dolar) 5620, Pariš (francoski ifrank) 2.20, Praga (češkoslovaška krona) 1.67, Trst (italijanska lira) 2.94. Uradni dan Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani za Celje in celjsko okolico se vriši v ttorek, dne 4. avgusta t. 1. od 8. do 12. ure dopoldne v posvetovalnici gremija trgovcev v Celju, Razlagova ul. št. 8, pritličje levo. Pristaniške gradnje. 'V prometnem ministrstvu so se izdelali načrti za razne pristaniške gradnje v 45 mestih ob jadranski obali. Krediti so dobreni. Gradili bodo pristaniške izgradbe, svetilke in valobrane. iZa večino teh del so že razpisane licitacije. Poset pariške koloniijalne razstave. Mednarodno kolonialno razstavo v Parizu je meseca maja poselilo 3,111.000 ljudi, meseca junija 4,468.000, v prvih 20 dneh meseca julija pa 3,227.000, tako da je doslej razstavo poselilo okrog 11 milijonov ljudi. Menijo, da bo prišlo na razstavo, ki traja do 30. oktobra, vsega okrog 25—00,000.000 posetnikov. Nemška garancijska banka. Poročajo,* da bo imela pred kratkim ustanovljena nemška garancijska banka 200,000.000 mark kapitala. Nemška vlada se je zavezala, da 'bo dala tej 'banki 80,000.000 mark. Za enkrat pa 'bodo vplačali samo 25 odstotkov nominalnega kapitala. Nove menice. Davčni oddelek finančnega ministrstva je poslal vsem financ, direkcijam odredbo, da se s l. avgustom 1931 spravijo v promet nove menične 'blankete s tekstom in ibrez teksta po 0.60, L20, 2.—, 4.—, 6.20, 9.80, 13.20, 19.—, 25.—, 34.—, 43.—, 52.—, 61.—, 70.—, 79.—, 94.—, 109.—, 124.—, 139.—, '154.—, 192.—, 230.—, '268.—, 306.—,* 382.—, 458j—, '534.—, 610.—, 760.—, 1010.—, 1260.—, 1510.— in '1679.—, sedanje .pa da veljajo zaključno do 10. avgusta. Ukinitev vizumov na Madžarskem. Madžarska vlada je pred kratkim ukinila vizum na ipotnih listih oseb, ki potujejo v Nemčijo, .Avstrijo in Italijo. Sedaj se bližajo h koncu tudi razgovori z zastopniki Francije in Turčije, ki imajo slično svrho. 'Kupovanje žita. Pred kratkim ustanovljeni žitni odbor pri glavni zvezi kmetijskih zadrug je pričel na veliko nakupovati žito. Posebna komisija vojnega ministrstva je baš na tem, da odkupi za vojSko z direktno pogodbo večjo količino pšenice, v vrednosti 100.000 'dinarjev. Pod kontrolo trgovinskega ministrstva pa kupuje žito v zelo velikem obsegu Privilegirana 'družba. no v teh letih hočejo biti nekam samo* zavestni, češ, jaz že vse znam, kaj se mi je treba učiti, samo da bom znal delati, pa bo dobro. Tudi tu je treba pokazati svojo pravilno vzgojno stran, dokazati škodljivost takih mnenj, otre* sti jih na lep način nepravilne samo* zavesti, priporočati jim marljivost, ubogljivost, dokazati s primeri iz raz* ličnih tuzemskih in inozemskih stro* kovnih časopisov, kako napreduje obrt drugje in njega uspeh. Sploh se mora naraščaju vedno priporočati, da se za* nima za obrt, da že preje ne misli na* pačno o nji, kar vse se more doseči s predavanji vzgojne in moralne vsebi* ne, s filmskimi predstavami o razvoju tehnike, s podučnimi potovanji in dru* gimi stvarmi. Če se bosta učitelj na strokovni šoli in učenec — vajenec dobro razumela, bo tudi mojster in sam vajenec vesel ter bo tak izučen dečko imel gotovo hrepenenje, da se še dalje izobrazi po* tom raznih tečajev in pa specijalnih obrtnih in delovodskih šol, katere ob* stoje danes v naši državi. Tehniška srednja šola v Ljubljani je tudi eden izmed onih zavodov, ki nam je vsposo* bil že celo vrsto teh ljudi, kateri zase* dajo danes odgovorna mesta v različ* nih poklicih, mnogo jih je pa, ki so že tudi dobri samostojni mojstri ter uživajo splošen ugled dobrih obrtnikov. »E« ZAJIAIJKA BANKA KRALJEVINE JUGOSLAVIJE 0.0. podružnica Ljubljana Telefon štev. 30—20. Danajska cesta štev. 31 (hiša Zidarjevih dedičev) Centrala: BEOGRAD Daje menične in kredite v tekočem računu obrtnikom, vsem kreditnim zadrugam, ki posojujejo tudi obrtnikom in lombardira državne vrednostne papirje. Olavna podružnica: ZAGREB Sprejema hranilne vloge z ali brez odpovedi. Otvorja tekoče in žiro račune. Izdaja kavcije in garancijska pisma. Račun poštne hranilnice štev. 14.003. Podružnica: SARAJEVO Kupuje in prodaja devize in valute za račun obrtnikov in obrtnih kreditnih zadrug. Izvršuje vse ostale bančne posle. Drugi mednarodni obrtniški kongres (Nadaljevanje). čl. III. Člani Mednarodnega obrtniškega inštituta morejo biti edino — le centralni organizem, v katerih so grupirani obrtniki, to — v raznih državah. Za slučaj pa, da se nahaja v eni in isti pokrajini več centralnih organizmov, potem odloča upravni odbor inštituta o tem, katerega teh organizmov se sprejme kot člana. Istotako odloča upravni odbor sam, kjer ne obstojajo centralni organizmi, temveč le regionalni organizmi. Člen IV. Da bodo mogle biti sprejete v članstvo Mednarodnega obrtniškega inštituta obrtniške organizacije, je zato potrebno, da vlože na administrativno tajništvo prošnjo za sprejem in imajo tej prošnji priložiti: en izvod svojih'pravil, poročilo o sestavu upra ve, listo obrtnikov-članov in listo obrtniških udruženj in organizacij,' katera so član centralnega organizma. Administrativni sekretarijat po kontroli prejetih dokumentov bo odstopil pfošnjo za sprejem v odobrenje upravnemu odboru na svoji prvi redni seji. V slučaju, da je prošnja za sprejem ■odbita, ima zainteresirana stranka pravico, da se pritoži na prihodnji kongres, ki- zadnje inštančno odloča. Sprejem in članstvo angažira sprejeto organizacijo najmanj za dobo od dveh kongresov. Čl, V. Organi Alednarodnega obrtniškega inštituta so: 1. kongres na dobo dveh let. 2. upravni odbor. 3. predsednik, 4. podpredsednik, 5. generalni tajnik, 6. administrativni tajnik, 7- trije pregledovalci računov in trije njih namestniki. Čl. VI. Kong res sestoji iz delegatov raznih pokrajin, ki so člani inštituta. Organizacije, ki štejejo nad 25.000 članov, imajo pravico na vsakih 25 članov do še enega nadaljnega delegata. Število delegatov ene pokrajine določajo po zadnje plačani letni kotifaci-ji, vendar ne sme število presegati 12. Pri glasovanju ima vsaka pokrajina pravico do toliko glasov, kolikor delegatov ima. Kongres se vrši vsako drugo leto v prestolnici ene izmed držav - članic Inštituta, določene za te svrhe. Ta — namreč kongres, diskutira o problemih, ki zadevajo obrtniški pokret, voli predsednika, podpredsednika, generalnega tajnika, kateri vsi skupno formirajo glavni odbor, in pregledovalce računov. Kongres istočasno določi čas in kraj zasedanja prihodnjega. Čl. VIT. Upravni odbor se sestane k rednemu zasedanju dvakrat letno na poziv predsednika. Ti sestanki se vrše v pokrajini, kjer ima sedež tedanje predsedništvo, izjemoma pa lahko tudi v eni izmed obmejnih pokrajin. Upravni odbor je lahko pozvan po predsedniku k izrednemu zasedanju za slučaj, če smatra predsednik to za potrebno, ali če zahteva to ena tretjina članov. Upravni odbor je šaižiran, da izvršuje sklepe, predn^šene na kongresu, in da vrši kontrolo nad dolom administrativnega sekretarijata. Njemu pristoji dalje, da vodi posle Inštituta. Ima dalje vse pravice, da predstavlja ob vseh prili cab in na vsakem mestu inštitut. čl. VIII. Predsednik je voljen na dvoletnem kong"esn za dobo dveh let. Lahko pa je ponovno izbran. On predstavlja inštitut ob vseh manifestacijah tako nacijonalnih kakor internaeijonalnih. čl. IX. Vsaka država-članica inštituta določa enega podpredsednika, ki je po pravilih predsednik dolične na-cijonalne organizacije, seveda izjema enega od delegatov. Podpredsedniki,' ki predstavljajo vsak v svoji pokrajini Mednarodni obrtniški inštitut. Čl. X. Generalni sekretar inštituta je odbran iz vrst delegatov dotične pokrajine, v kateri je sedež inštituta. Tudi ta je lahko ponovno izbran. Generalni tajnik pomaga predsedniku pri upravljanju poslov inštituta pod pogoji, ki jih predpisuje pravilnik o notranji upravi. čl. XI. Administrativni tajnik je imetnik administrativnih aktov in dokumentov inštituta; ta, izterjava od vsake članice - organizacije letno kotizacijo in regulira izdatke inštituta. Vsako leto predloži upravnemu odboru v odobrenje bilančno stanje dohodkov in izdatkov ter daje kongresu poročilo o administrativni in finančni situaciji inštituta; vse svoje delovanje uravnava v soglasju iu pristanku z upravnim odborom. Dalje prisostvuje sejam upravnega odbora in temu predlaga poročila o svojem delu. Čl. XII. Administrativnega tajnika voli upravni odbor. Njegovo izvolitev ima še odobriti kongres. Ta je lahko poklican na odgovornost samo za stvarno težko napako ali za ugotovljeni delikt. Njegov preklic more biti izglasovan izrecno te od kongresa in to na predlog upravnega odbora. Sedež administrativnega sekretarijata je v Rimu. čl. XIII. Kongres izbere izmed delegatov pokrajin, v katerih ni ne sedež instituta ne administrativnega sekretarijata, tri pregledovalce računov, či-jih dolžnost je, da pregledajo materi-jalne knjige in dokumente instituta ter da o tem poročajo na prihodnjem kongresu. Vsak pregledovalec računov ali cenzor ima namestnika. čl. XIV. Organizacije — članice Mednarodnega obrtniškega instituta _____ plačujejo letno članske donose za stroške, namenjene za financiranje instituta. članski doprinosi so določeni sorazmerno s številom obrtnikov — članov v organizaciji. Višino teh določa kongres. Letni članski doprinos je plačati v teku prvih .šest mesecev vsakega leta. Da je mogoče točno določiti višino članskega donosa, ki ga je plačati, mora vsaka organizacija — članica instituta, vsakega leta pred 31. decembrom poslati administrativnemu sekretarija-tu vse spremembe v članstvu. čl. XV. Člani instituta nimajo osebne odgovornosti v odnosu na obveze udruženj. iTe obveze zajamčene so le z imovino instituta. čl. XVI. Prva leta obstoja instituta znaša članski doprinos, o katerem govori člen 14. teh statutov, 0.15 francoskega franka za vsakega obrtnika — člana organizacije, včlanjene v institutu. čl. XVII. Predlog, ki ima za cilj spremembo teh statutov ali razid instituta, mora izvirati od upravnega odbora. Da bi bile polnovažne odločbe, treba je zato, da so osvojene od dveh tretjin članov, prisotnih ali predstavljenih na kongresu, ki je pristojen, da o tem predlogu odloča. čl. XVIII. Za slučaj razida instituta institut odredi likvidacijsko komisijo, ki bo imovino instituta porazdelila v specijalne mednarodne svrhe v prilog obrtništva. Čl. XIX. Upravni odbor je dolžan, da izdela pravilnik za notranjo službo, ki naj regulira upravljanje Mednarodnega instituta. Dodatek: Vzemajoči v poštev delo in zasluge gospoda Vincenca Boronza za osnovanje Alednarodnega obrtniškega instituta, ga kongres imenuje za predsednika ustanovitelja instituta. Ima pravico, da prisostvuje z odločujočim glasom na vseh sestankih organov predvidenih po tem statutu. (Ta statut je sprejet na II. Alednarodnem obrtniškem kongresu v Parizu 10. junija 1931). Na zadnji seji kongresa v dvorani predsednika vlade je bil izbran za predsednika Alednarodnega. obrtniškega instituta predsednik konfederacije francoskih obrtnikov g. Tajede, za predsednika ustanovnika g. Boronzo v znak zaslug za osnovanje instituta, za generalnega sekretarja sekretar stras-burške zbornice g. Leit, a za andmini-strativnega sekretarja je bil izbran dosedanji začasni administrativni sekretar g. Gatinara. (Konec). Resnice Najzvestejši prijatelj človeštva je želja; želja spremlja tudi obrtnika na njegovih potih in ga ceio v času najhujše bede navduši z vero v boljšo bodočnost. Vendar pa želja sama še ne pomeni izboljšanja, zakaj iz želje se šele more Izcimiti .smernica, s katero si je obrtnik nadel svojo nalogo. Zato je želja vedno le pomanjkljiva misel, smernica pa je že dokaz, s katerim hočemo to pomanjkljivost izpopolniti. Začrtana smernica namreč terja pri obrtništvu vedno jasnine cilja, katerega hočemo doseči s svojim čutom, požrtvovalnostjo in resno voljo. Kdor se poleg sv®je želje v dosego cilja .zaveda tega, naj bo prepričan, da se bo učil vedno in tako usmeril svoje življenje in svoje delo po uvidevnosti doseženih uspehov. Zato zaposleni čevljar v današnji krizi pomeni razveseljiv pojav. To pomeni takorekoč uspeh enega najbolj tlačenega obrta današnjosti. Cital sem notico v časopisu, da živi v češiki gorski vasici čevljar, ki razpošilja svoje izdelke celo v notranjost Nemčije. Vzemimo le ta čudni, islkoro maloverjetmi pa vendar reisničini fakt v pretres. Jeli mogoče? se bomo povpraševali, da je ime tega malega češkega obrtnika znano v Nemčiji, ko takorekoč dominira v njegovi domovini svetovnoznani industrijalec Bata?! Zahvalno pismo, ki bodri njegove stanovske tovariše k vztrajnosti in izpopolnjevanju v stroki je neovrgljiv dokaz te resnice. Ce hodiš mimo prodajalnic, opazil boš vse polno produktov po izložbah, katerih večina nosi zaščitne znamke in reklamne odtiske v najpestrejših barvah. Ko pa točno opazuješ, opaziš tedaj, da je vsa ta roba premnogokrat kvalitativno manj odgovarjajoča naši, vsa tujega izvora, radi etikete in načina pakovanja pa bolj privlačna kot naša trpežnejša, brez vsakršnje hrupne reklame. Pa ne samo kvaliteta, tudi cena je prečesto pretirana, ali naša »narodna zavest« (kje si?) ne dopušča kritike v presoji cen tujega blaga. Zato je treba naš narod do skrajnosti preroditi v nacijonalnem in državnem smislu, ker šele tedaj bo dajal prednost domačim proizvodom. Našemu obrtništvu pa zasijejo takrat boljši časi, ki ga bodo ščitili pred propastjo. Zato moramo iti vsi, poklicani in nepoklcani krepko na delo za nacionalni preporod našega mlačnega ljudstva. Kako vzgajajo v drugih delih naše države obrtniški vv • naraščaj ■Prejeli -smo Glasnik društva »‘Prosvete« v katerem je popisan XXV. redni občini zbori Prosvete, srpskega prosvetnega in kulturnega društva v Sarajevu. Iz 'zapisnika jjosnemamo, da je društvu v glavnem cilj, izobraziti široke narodne mase potem raznih strokovnih predavanj s knjižnicami in tečaji za analfabete itd., kakor tudi, da posveča to društvo, ki ima več tisoč članov in raznih dobrotnikov ter je lastnik raznih nepremičnin iin zadužbin, posebno paž-mjo ina vzgojo obrtniškega naraščaja v svojem teritoriju, kakor iz teritorija drugih banovin. Društvo Prosveta je kupilo v Sarajevu zgradbo za vejenski dom, ki ga upravlja Srpska trgovško-obrtna oinla-dina. V tem domu se vzgaja ob ritni naraščaj, ki je prišel iz raznih krajev države in ki so ga ravno na pobudo Prosvete in nje organizacij na deželi poslali v uk za razne stroke in poklice, ker je vodstvo te vaižne vzgojne organizacije videlo, ikako tišči vsa mladina le v šole, a v poklicih so pa mesta za vajence prazna. Padi tega je bili zaključek Prosvete, da se ustanovi vajenski dom v Sarajevu in da ise pokrene akcija za večje udejstvovanje mladine v poklicih od vseh merodajnih krogov in javnosti dobro podprt. Kajti Prosveta ne vzgaja v tem domu vajencev samo v poklicu, t am-več jih tudi vzgaja kot naciijonaino zavedne državljane in jim nudi tudi vse mogoče pripomočke, da se čimbolj izobrazijo v svojih strokah, ker so vrzeli za dobre profesioniste ravno v južnih Rraj-ih naše domovine talke, Ida je le pozdravljati čim Prosvete, ki se je tako zavzela za učeči se obrtniški naraščaj, ki bo lahko skoro nadomestili v vseh strokah prostrane naše države nenadomestljive obrtnike — tujce. tflaasno* Poslovni večer učiteljstva merkantil-nega tečaja. iSnoči so se poslovili v Zvezdi učitelji ni učiteljice merkantilne-ga tečaja od profesorskega zbora mer-kantilnega tečaja. Večer je potekel zelo animirano. Drugi teden se prične H. menkantilni teča, ki bo prav tako deljen v tečaj za obrtno-nadaljevalno in trgov-sko-nadaljevalno šolstvo. Prodaja akcij Zanatske banke. G. Milivoj Petrovič, krojaški mojster v Debeljači (Dunavska banovina, proda 40 kom. akcij Zanatske banike kraljevine Jugoslavije iza ceno Din 9000. Tozadevne dopise je nasloviti na gornji naslov. Krojači in čevljarji ne plačajo dav-ka na poslovni promet. Ker nekatere davčne uprave v naši državi zahtevajo tudi od krojačev in čevljarjev plačilo davka na poslovni promet, objavlja fi= nančno ministrstvo, da so krojači in čevljarji prosti vsake obremenitve z davkom na poslovni promet, ker je ves njihov promet vpoštevan v kombinira* nem skupnem davku na poslovni pro* met (tar. Št. 378, 391, 322 in 480), ki ga plačajo producenti ali uvozniki na usnje in tkanino. Za gg. učitelje, zdravnike, sodnike in občine! V založbi Učiteljske tiskarne je izšla prva zbitka pravilnikov k zakonu o narodnih šolah, kot JI. zvezek celotne zbirke zakonitih predpisov k zakonu o narodnih šolah. Ta zbirka vsebuje vse zakonite predpise o zdravstvu iu higieni glede šole, učencev in učiteljev z obširnim stvarnim kazalom in registrom vseh zakonov, uredb in pravilnikov, ki [at-Braasass Tvornica ZA DUŠIK D. D. AGA-RUŠE mlrnžene jngoalov. tvornice acetilena in oliiigena d. d. zadovoljujeta ■ svojimi prvovrstnimi proizvodit KARBIDOM-DISSOUS PLINOM in KISIKOM lirom ti« Jugoslavije na •totln« avtogenskih varilcev Im mudita tl»oierim mirno, lepo in aoInSnobelo acetilensko luč Svollolio .krfnOf o• * " ‘I".**, iJiin.. ‘uei'*- pa s no m ee tu* n,'.> Iakorifeftajte tudi Tl te njihov« proisvode ▼ »vojo korist! Kreditni zavod za trgovino in industrijo Ljubljana, Prešernova ul. 50 (v lastnem poslopju) Brzojavni naslov: KREDIT LJUBLJANA Telefon štev.: 2040, 2457, 2458, 2805 in 2806 Obrestovanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic in kuponov, nakazila v tu- in inozemstvo, safe deposita itd. so iz