117
Naši dopisi.
Iz Rusije 25. marca. ?/. — Časnikarji imate letos toliko političnega gradiva, da niste v stanu vsega objaviti svojim čitateljem. Vendar menim, da Vam vstre-žem s temi vrsticami,*) posnetimi iz Petrograških poročil, ki kažejo, da za morjem, kjer svoboda procve-tava, drugače nego vasi liberalci in Angleški kramarji, sodijo o človeških pravicah Slavjanov v borbi z zverskimi trinogi. Rusi, ki so se bili vdeležili Filadelfske svetovne razstave, so napravili pred 5 dnevi veliki obed v Petrogradu, na katerega so povabili mnogo Ame-rikancev, ž njimi tudi Severo-amerikanskega poslanika pri Ruskem dvoru, gospoda Bo ker a. Med kosilom bilo je se ve da mnogo zdravic. Gospod Bo ker je pil na zdravje Ruskega čara; Ruski minister vnanjih oprav na zdravijo Amerikanskega presidenta. Po zdravici na čast g. Bokeru je govoril ta diplomat in govoru njegovemu so Rusi in Amerikanci živahno ploskali. V njegovem govoru se mi jako važne zd6 sledeče besede: ,,Amerikanci niso samo drugi, ampak tudi bratje Rusov; le-to bratovstvo porodilo je hvale vredno obnašanje Rusije ob času meduosobne Amerikanske vojske, ko j edini Ruski narod ni hotel iz Amerikanske nesreče vleči svoje lastne koristi." Dalje je g. Bo ker rekel, daje on trdno prepričan,   da „preje   ali   pozneje   Amerika   bo
*) Tandem aliquando!  Prosimo prijaznega nadaljevanja.
Vred.
našla udobni slučaj, pokazati Rusiji svojo iskrena zahvalo za njeno velikodušno podporo," Kar je Amerikanski poslanik hotel povedati, to je Amerikanski generalni konsul kmalu potem povedal. On je na drobno pregledal ekonomična od-Bošenja Rusije in Amerike, in politiko ene in druge države, potem je govoril o „vostočnom voprose'^ svoj govor o vshodnem vprašanji pa je končal s sledečimi besedami: ,,Vaše delo dobroje, potomu (= tedaj) z Bogom vpered i, giavnoje, ne ostanavlji-vajtes^ na polputi.'' Iz Amerikanskih ust, dasi-ravno ne oficijelno, vendar javno in iz kompetentne strani je dosti jasno obsojen turkofilski liberalizem, naj že bo Anglejški ali Avstrijski ali Ruski. Slišal sem več tukajšnjih domačih politikov, ki so te misli, da Ameri-kanci obsojujejo cincanje Ruskih diplomatov, češ, da Rusija se je razdelila na dve stranki, kar je tudi lord Bekonsfild v Londonskem parlamentu trdil, — mogoče, ^ a vendar težko verjetno; bliže resnici je to, da Ruski narod je še mladeneč, Ruski diplomati pa so sku-šeni starci; oni cincajo, a dobro vedo, zakaj da cin-cajo. Naj se današnja borba okonča, kakor hoče. Ruskih starcev diplomatov, kakor tudi Ruskega mladenča naroda zgodovina ne bo obsodila. Verujte mi! Maio-dušni izmed nas bi pa morda našli nekoliko tolažbe v sledečem: Siavjanski narodi so preživeli one mračne čase, ko drug druzega niso poznali; celi smo tudi ostali boljše dvajset let, kar se je vsa Evropa proti nam oborožila, celi smo tudi zdaj, ko vidimo, da jih je veliko manj proti nam, dasiravno ne vemo dobro, kdo z nami; potrpeti nam bo morda še kakih deset let, potem bo jasno, da nismo zastonj trpeli.
Iz Islre 7. aprila. — Kar je naša železnica zgotov-Ijena, smo se Istrani dobro umirili. Lahi in drugi tujci 80 nas zapustil/, ker v Istri ni več zaslužka. Parovlak 86 pelje vsak dan zjutra iz Divače, in ko pride do Kan-fanara, gre jedan v Pulj, a drugi v Rovinj, kamor prideta o poldne, ob uri zapoidne pa se vrnivši nazaj prideta zopet v KaLfanaru skupaj , pa se pelje jedan na Divačo nazaj , kamor pride zvečer. — Lanska splošna slaba letina nas je mnogo ukrotila; po nekaterih krajih se je do mladega žita, ki doata lepo kaže , bati glada, po nekaterih krajih je že vlada turšice delila. Železnici imamo se zahvaliti, da so zdaj v Pazinu magazini Hrvaškega vina; a drago je, vedro se prodava po 12 gl., domačega belega pa se dobi za to ceno špud (52 bokalov). Koruna nimamo dosta za seme, tudi ni send za živino; al pri vsi ti nevolji mili Bog drži zdrave ljudi in živino.
V (iorici 7. aprila. — V zadnjem dopisu sem proti koncu — govoreč o deželnem zboru in takrat ne še imenovanem deželnem glavarji — rekel: „Sicer pa nas ta pot podglavar bolj mika, ko glavar.*^ Kedo bi bil na Veliko noč mislil,   da   bode   čez dva dni  vendar le
/                                                                                                             -v
glavar veči osiip vzroČeval, ko podglavar?! Čeravno smo dobro vedeli, kako se je gosp. grof Coronini v državnem zboru — sploh in sosebno ministrom nasproti — vedel, nismo vendar verjeli, da bode vladi mogoče, pahniti ga s častitljivega glavarjevega stola v deželnem zboru Goriškem , in to zarad posebnih in osebnih razmer med najvišimi krogi in njim (sinom fldcm. Iv. gr. Coronini-a) in pa zarad glavarjeve popularnosti v Go-' rici in na Goriškem. Ali — kakor se je našla moč, ki je Bismarka izpodrinila, tako so našli tudi naši vladni mogočnjaki na dotičnem mestu primerno vzdigalo za grofa Coronini a. Vsa reč pa se je tako tajno vršila, da sta dotičnika in prijatla — prejšnji in novi glavar — nju zadevajočo skrivnost izvedela še le tretji velikonočni praznik popoldne, da-si je najviši sklep podpisan bil že 28. marcija. Novi dež. glavar je Alojzi dr. Pajer
vitez Monriva, deželni poslanec in odbornik skoz vse sejoe dobe od L 1861. naprej,   nekaj časa tudi državni poslanec, mož zmožen,   da je malo enakih, prvak Goriški — opisan že sto- in stokrat v italijanskih, slovenskih in nemških časnikih.   — Čudno,   da  sta zdaj oba večletna Laška tekmeca   dospela   vsak   do   ene najviših častnih   služeb:   dr.   Deperis  je   prvi   Goriški   meščan, dr. Pajer pa prvi Goriški deželam    Nemogoče ni,   da  se   zdaj na teh visocih mestih porazumeta in sprijazneta.    Toda   pustimo to njima samima.    Mene je v četrtek 5. dne t. m. v začetni seji deželnega zbora, mikalo sosebno to, da je naš sedanji glavar, o katerem je ves svet vedel,   da zaa dobro slovenski, po nepričakovanih okolnostih primoran, v prvo javno slovenski govoril  — govoril gladko,   pravilno,   ubrano,  z lepim,   čisto slovenskim akcentom,   tako, da si njegovo izgovarjanje lahko marsikateri slovenski poslanci in drugi rojeni Slovenci v zgled vzamejo.    Bog daj, da bi se iz začetne formalnosti rodilo tisto pravo,   resnično spoštovanje slovenske narodnosti   in   njenih pravic od glavarjeve in sploh nasprotne strani,   ki   ga je glavar v svojem kratkem govoru   povdarjal.    Sicer   mi   Slovenci nimamo vzroka, da bi dr. Paj e r-j a^ sovražili, kakor ga sovraži neka stranka v Gorici. — Se naj pristavim, da že davno ni   nobeden  dogodek   učinil   tčike   sensacije v Gorici,   kakor padec simpatičnega ,   domoljubnega in v deželnih zadevah mnogozaslužnega grofa Fr. Coronini-a. Deželni poslanci   in   občinstvo   mu svoje simpatije skor bi rekel demonstrativno izrazujejo. — Glavarjev namestnik je dvorni \n upravne sodoije svetovavec vitez An dr. Winkler.    Ca  je   bila   kedaj   podelitev  kake časti pristojna, je gotovo ta. Kakor so nekdaj rekli, da je grof Stadion Rusine v Galiciji se le našel,   tako je Winkler   slovenstvo  v Goriškem deželnem zboru se le ustvaril: on je prvi zagovarjal narodnost slovensko in bil začetnik  slovenskega uradovanja v deželnem odboru od leta 1861. naprej.    Po Kolumbu zna vsakdo jajce postaviti po koncu. Tudi je laže za „narod'* kričati,   nego   zanj   delati.    „Bivši'^   Slovenci   so   za narod kaj storili,   — paeudonarodnjaski „Zukunftpo-litikarji'^ pa naj dobro gledajo, da dragocene de d šine ne zapravijo.    Princip,   ki ga je vlada zdaj v prvo z imenovanjem slovenskega podglavarja pošteno priznala, našel je nositelja sebe vrednega v g. Winklerju. Princip   in   oseba  sta si kongruentna;   to   trdi   z mano vred vsak poštenjak,   ki  naše zadeve  p ozn d od leta 1848. in zlasti od 1. 186L naprej. — Druga seja dež. zbora je bila 5. dne t. m. ob 6. uri popoldne.  Potrdile so se vse izvolitve in volili 3 odseki (za finančne   reči, za pravne zadeve in za peticije).  —  Tretja seja bo v torek 10. aprila.   —   Da je  bil gosp. minister Depretia velikonočne praznike tukaj, je že znano iz časnikov. — Dvoje grdih dejanj nam je  praznike oskrunilo:   v Gorici so vojaki nekega F. se sabljami ranili, v Biljah pa dobro uro od tukaj je nekdo Karola Mozetič-a v trebuh zabodel, da je koj umrl.
Iz Idrije 4. aprila. — Unidan so nam „Novice" iz našega mestica prinesle kratkočasnico, kako se sinko pogovarja s svojim otcem, kateremu se je tožilo po zgubljenem županovanji. Naši ljudje so radi brali ono burčico, zato bi tudi jaz jim rad kaj kratkočasnega na mizo postavil, al ,,od kodi jemati, a ne krasti", pravi nemški pregovor. Naše sedanje razmere so jako britke; rudarja stan je že sam po sebi težaven, al dandanes mora res prav tlako delati v jami, kajti zadnje čase se mu je še dnina znižala tako, da, če tudi delajo nekateri na pretrganje, vendar ne morejo priti do nekdanjega zaslužka. Nedavno je dva rudarja zemlja zasula, ravno na onem mestu, na katerem so pred mesecem dni pocimpranja prosili.   Res, čudno vlada Božja roka!  Ze
118
^d nekdaj imajo rudarji naši pobožoo navado, da — predno se v jamo podad6 — lepo molitev odmoiijo in |)otem še le se vsak na svoje mesto podd; oni večer g)a, ko se je pripetila gori omenjena velika nesreča, jie molitve čuvaj lepo starodavno navado opustil, — sakaj? ne vem. Mislil si je morebiti: če zunaj na semlji je vse križem ^konfessionslos", zakaj ne bilo bi taidi pod zemljo, v jami! — Poštena zmaga naša pri *wolitvah mestDfga odbora nakianja mnogim prav grenke nasledke pod regimentom našega paše. Vzelo se je delo mkoli 60 najemnikom; 3 fantje enega samega narodnega Dudarja bili so pri tej priči ob delo f to je njihovo mater O) skrbi, kako se bodo vprihodoje preživeli, tako hudo ^otrio, da ko jim je drugi dan vsa obupna južino na miizo prinesla, se zgradi in mrtva obleži. Čenčalo se je SiCer potem, da je za kiobasjim strupom umrla; čudoo, dla vsi drugi jedci niso tega strupa prav nič čutili. Še tflruzih reči, kako, na priliko, je 20ietni najemnici rud-imiška gostilna hipoma bila odpovedana itd. itd., imel bi povedati, pa — kaj pomaga potožiti to in uno, če od imikodar ni pomoči!
Novouieslo 7. aprila. {Kmetijska podružnica naša) jee imela 4. dan t. m. svoj občni zbor, v katerem se je skklenilo sledeče: 1. Da se kupi poskusalni vinograd na D)olenskem iz deželnega zaklada, naj se družba kmetij-slka naprosi posredovanja pri deželnem zboru; — 2. od jeeseni počenši 1. 1877. naj se vsako leto enkrat v No-T^rem mestu, drugikrat v Metliki, tretjikrat v Krškem itd. n^apravijo razstave kmetijskih pridelkov vsake vrste; p^rva naj je v Novem mestu; — ker se podružnica Kr-s^a že sklada z navedenim predlogom, naj se zdaj že pf^ovabi podružnica Metliška ali še katera druga Dolenska v napravo take razstave; — vodstvo razstav prevzame pioaeben odbor, kateremu predsedstvo se izbere iz udov tigstega okraja, kjer je razstava; — stroški se pokrijejo z doneski dotičnih podružnic in pa odločeno vstop-i^Mno] — vsaka sodelevajoča podružnica skrbi za pre-miije za razstavnike svojega okraja, — centralni odbor daružbe kmetijske pa se naprosi ze sreberne in bronaste sTvetinje in pa pohvalna pisma; — 3. v okraji Novome-Škkem se vpeljejo trgovski mešetarji; — podružnica No-vsomeška vpelje poselske knjige, v katerih se zazuamo-v^ajo lastnosti kmetijskih poslov; — 5. na stroške po-dcružnice se omislijo sita za čiščenje deteljnega semena oM predenice. Kdor o teh sklepih hoče kaj veČ in bolj naa tanko izvedeti, izvč to v pisarnici podružničnega od-b^Eforci. Stenografični zapisnik teh obravnav ae razglasi pt^ozaeje^
Jz Zirov 2. aprila. — Ve ljube „Novice" iz mnozih ksrajev mnogo novega prinašate. Al le iz naših krajev sMišimo malokdaj kaj. Danes primem jaz za pero ter Ytas v važni zadevi za svet vprašam. Lanskega leta bSila je pri nas slaba letina tako, da so naši kmetovalci v ' hudih zadregah. Posebno huda pa čaka menda — posestnike podružnice Zirovske fare sv. Ane na Ledinci, kj^jer je bila pred štirimi leti mežnarija pogorela. Klju-čaarji so dali oklicati, naj se soseskini možje zberejo v p<^*os veto vanje, kako da bi se mežnarija zopet sezidala. Irm to se je tudi zgodilo. Pri tem zborovanji pa se ni n2:noglo nič skleniti, ker možje niso bili enih misli. Eni naamreč so hoteli, naj bi se delo po licitandi oddalo, dr^rugi, naj bi mežnar imel svoje stanovanje, tretji pa, daa bi se moglo s tlako ali kakor koli mogoče cenejše ziddati Ključarjem noben teh nasvetov ni bil po volji; zaapisnik ni bil narejen in vsa reč je potem tako ostala, dd^okler ključarji niso začeli po svoji glavi delati, to je, m^ežnarijo zidati. Delali so pa tako, da so soseščanom v^eliko stroškov prizadjali, denar pa na soseskin račun naa posodo jemali, tako, da zdaj govorica okoli gre o krakih 800 gold. soseski nega dolgd.    Računa ni soseska
videla, in to jej tem bolj po glavi roji, ker pravijo, da po licitandi bi se bilo to za 400 gld. oddalo, s pomočjo tjake pa bi stroški ne bili segli veliko čez 200 gold. Ce se je med delom kaj reklo, bil je odgovor: bomo že naredili po svoje; Če se je pa poprašalo: kdo bo pa plačal, bil je zopet odgovor: z obrestmi, saj ima cerkev dosti kapitala. Večina soseščanov se zdaj brani jim naloženega plačila, in sicer zato, ker se ni tako delalo^^ kakor postava veleva in kakor je soseska zahtevala in ker ključarji niso računa soseski pred oči položili, da bi se soseska prepričala, kam se je toliko denarja potrosilo. Večina soseščanov se je do ključarjev obrnila s pismom, v katerem jim naznanjajo , zakaj da se plačila branijo, in jih odgovora prosijo. Odgovora niso na to pismo nikakoršnega dobili. Zdaj se pa govori po naši okolici, da bodo dolžniki in rokodelci sosesko tožili in jo po takem še v veče stroške spravili. Zata prosimo si. vredništvo za pojasnilo sledečih vprašanj: 1. ali ključarji imajo pravico soseskina dela opravljati in soseski dolgove nakladati? 2. ali imajo pravico brez računa od soseske tirjati plačil? 3. ali imajo pravico, tako velik naklad jim naložiti, da po 80 odstotkov znaša? 4. kam naj bi se prizadeti soseščani obrnili, da bi se zoper takovo ravnanje pomoč dobila?
Eden v imenu soseskine večine. Odgovor vrednistva. Ključarji sami nimajo nikakoršne pravice določevati, ali in kako zidati mežnarska poslopja, a tudi ne, kako pokriti dotične stroške. V tem obziru je merodajna deželna postava za Kranjsko od 20. julija 1863. leta, ki govori tudi o zidanji in vzdrževanji mežnarskih staniš. Določbe te postave so tako jasne , da nam jih treba ni razlagati na dolgo in široko. Opozorujemo le na §. 14, po katerem uprav-ništvo cerkvenega ali duhovskega premoženja, kedar koli tirjati hoče donesek od patrona ali od srenje (soseske), mora prositi škofijo za vpeljavo zadevne obravnave; obravnavo vpeljati in veljavno izpeljati pa je pravica in dolžnost politične gosposke (c. k. okrajnega glavarstva). Ce se vsied tako dognane obravnave pokaže, da je soseski treba skladati kak donesek, se po po §. 11. navedene postave občinska priklada ukreniti more le po določilih občinske postave. Ako tedaj postopanje ključarjev v Vašem slučaji, kakor je podoba, ni bilo postavno, treba je pomoči iskati pri c. kr. okrajnem  glavarstvu.
Iz Ljubljane. (Iz družbe kmetijske,) SI. ministerstvo kmetijstva je družbi kmetijski za letošnje leto poslalo 100 gld. državne podpore za svilo rej o. Družba kmetijska je v soglasji z zastopnikoma c. kr. deželne vlade in deželnega odbora onih 100 gold. izročila svilorejski družbi v Metliki v koristno porabo. — Vlogo podružnice Novomeške o ustanovitvi poskušalnega vinograda na Dolenskem je družba kmetijska v seji 8, dne t. m. sklenila, nemudoma izročiti si. deželnemu zboru; — v tej seji bilo je tudi sklenjeno, na si. deželni zbor se obrniti s prošnjo, naj bi blagovolil delati na to, da se po ustavni poti zadobi dodatek kazenske postave, po katerem bi se zabranilo strašansko poli ončeva nje zarubljenih zemljišč, po katerem se čedalje več neizmerne škode godi upnikom in kmetijstvu sploh; — ker še ni glasii o željno pričakovani postavi za obdelovanje Ljubljanskega močvirja, bilo je sklenjeno, potrebno včiniti, da bi se pospešila rešitev te nujne zadeve. — Konečno se je na znanje vzela nova volitev odbora podružnice kmetijske v Kranji, katero je 22. dne u. m. vodil mestni župan g. K. Šavnik; pri tej volitvi so bili izvoljeni: za prvo-mestnika g. Matej Pire, posestnik, za namestnika pa g. Oton De tel a, grajščak, — za odbornike gospodje: Franc Keršič, posestnik, Lorenc Rozman, posestnik,
119
in pa Karol Savnik, lekar in mestni župan. Centralni odbor se od imenovanih rodoljubov nadja vapeš-nega delovanja na prid kmetijstva.
—   (Mestni odbor) je 5. dne t. m. po dovršenih novih volitvah imel sejo, v kateri so bile potrjene vse volitve. Odbornik g. Klun je o tej priliki omenil krivic, ki so se o razvrstitvi volilcev godile, al njegov predlog, ker spada v vrsto samostalnih predlogov, ni bil v obravnavo vzet. Največ se je o tej seji razpravljalo o gospodarskih zadevah: o cesti med Dolgim grabnom in Podpečjo, — o novi od g. J. R. Podkrajska v Trnovem iz blata zidani hiši (o kateri je odbornik Re-gali kazal, da tudi na Ogerakeni po kmetih imajo samo take hiše, pa vendar zdrave ljudi), — o ponudbi gosp. Stfelbe, da hoče kupiti ulčico med hišo 28 in 30 na Sentpeterskem predmestji itd. Predlogi narodne stranke so padali danes kakor snopi, kedar veter potegne na polji, pa vsaj se temu ni čuditi, ker je šlo za nekatere osebne stvari narodnih meščanov. — Prihodnja seja je jutri, v kateri se bodo volili župan,   podžupan in odseki.
—  Za C. k. okrajnega glavarja v Radoljici je imenovan g. Jožef Dralka, ki je namestoval v Ljubljano prestavljenega pl. Wurzbacha; — za okrajnega glavarja v Logatec namesti nenadoma v penzijon djanega g. Ogrinca pa pride iz Dunaja baron Edvard Gusič, mož milega srca in ne nasprotnik narodni ravnoprav-nosti, ako se zdaj ne presukne po prislovici: „honores mutant mores'^ Zakaj pa je čez noč bil g. Ogrinec v pokoj djan, nihče prav ne ve, vsaj je skozi in skozi bil veren privrženec sedanji sistemi.
—    „Slovenec'' hoče vedeti, da pl. Vesteneck špekulira na mesto deželnega glavarja, ako se zgodi, da vitez Kaltenegger postane c. kr. deželni predsednik. Da bi se to zgodilo, utegnilo bi se zgoditi v Ljubljani to, kar v Dalmaciji Ljubiši.
—  „Tagblatt'' britke solze pretaka, da deželni zbor ni v noben odsek volil pl. Vestenecka, ki je vendar, kakor pravi, tako „eminentna moč^^ „Eminentno*' to moč so narodni poslanci res spoznali pri beriškem delovanji za kupčijsko zbornico in zato mladega gospoda v noben odsek niso volili. Zakaj ga pa tudi večina njegove stranke ni volila, naj „Tagblatt^^ vpraša svoje ljudi.
—  Na C. kr. porodničarski učilnici v Ljubljani je izpraznjena služba asistenta in ob enem sekundarija.— Prošnje se pošljejo do 25. aprila t. 1. vodstvu gori omenjene učilnice v Ljubljani.
—   (Gorelo je) v nedeljo   ponoči  na Poljanah poleg .Korenove hiše in zgorel je vezan   kozolec,   ker  je  požarna   hramba   prepozno   dospela   na   pogorišče   največ zato, ker klic ognja z grada je bil prepozen.
—   (jjGlasbena Matica^^) bo imela drevi svoj občni zbor, po zboru pa veselico v spodnjih prostorih Ljubljanske čitalnice. To društvo je zavoljo marljivega delovanja občne podpore vredno, ono goji bolj narodno petje in zato nikakor ni napoti „Ceciljnemu", ker je zadnjega namen posebno povzdiga cerkvene glasbe. Dela, ki jih je „Glasbena Matica" letos dala na svitlo, so prav mična, med njimi je več narodnih pesmi.
—   (Zanimiv koncert) nam je napovedan 2L dne t. m. v gledišči na korist podpornega zaklada za pridne pa revne dijake tukajšnje gimnazije in realke. Program obeta lepo zabavo: vojaška kapela bo godla, pelo in deklamovalo se bode, pa tudi na glaaoviru in goslih igralo; razen vojaške godbe izvrševali bodo ves program dijaki sami. Enak koncert pred 3 leti je do-nesel lepo svoto beneficijantom,   kajti  na  delež gimna-
zistom je pripadlo 126 gold. in ravno toliko realcem. Potem smemo se istega vspeha nadjati tudi letos, vsaj je v Ljubljani mnogo marljivih dijakov, ki so podpore zelo potrebni, pa tudi vredni.
120