Leto 1883.
3G3
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos XXXIII. — Izdan in razposlan dne 20. junija 1883.
95.
Postava od 21. maja 1883,
o napravi uradnega poslopja na Dunaji xa poštne in druge dikasterijalne namene ali svrhe.
S privolitvijo obeli zbornic državnega zbora ukazujem tako:
§• 1.
Vladi se daje oblast, v napravo uradnega poslopja za poštne in dikasteri-Mne svrhe na Dunaji potrebna novčna sredstva do 350.000 gld. in ne več dobaviti si tak<5, da se bodo od teli napravnih troskov plačevale obresti po pet od 8to največ, in da se troski sami najdalje s petindvajsetletnimi letninami poplačajo.
§. 2.
Vsakokratne dotekajoče letnine treba je vsako leto vpostavljati v državni Preudarek, namreč v potrebščini trgovinskega ininisterstva, ter naj se nasproti dozdanja potrebščina za najmovine, ki jo državni preudarek razkazuje za trgo-vuisko ministerstvo, najmanj za vsoto teli letu in zniža.
§. 3.
Zvršitev te postave, katera pride v moč z dnem razglašenja, naročena je trgovinskemu ministru.
Na Dunaji, dne 21. maja 1883.
Prane Jožef s. r.
Tttttft© s. r.
<‘Slov.tii.cli,>
l*ino s. r.
08
06.
Postava od 26. maja 1883,
o napravi poslopja na Dunaji, kamer se namestijo državna obrtna šola, izobraževališče za učiteljice in šola v pripravo za šolo umetnih obrtov.
S privolitvijo obeli zbornic državnega zbora ukazujem takö:
Člen I.
Vladi se daje oblast, v napravo poslopja na Dunaji, kamer se namestijo državna sola za obrte, izobraževališče za učiteljice in šola pripravljajoča za šolo umetnih obrtov, potrebna novčna sredstva do 800.000 goldinarjev in ne čez dobaviti si takö, da se bodo od teh napravnih troskov obresti plačevale po pet od sto največ in da se ti troŠki sami najdalje v eno in tridesetih letninah nazaj plačajo.
Člen II.
Ta postava pride v moč z dnem zazglašenja, in nje zvršitev je naročena ministru za bogočastje in uk in pa finančnemu ministru.
V Schönbrunnu, dne 26. maja 1883.
Franc Jožef s. r.
TaaflTe s. r.	Conrad s. r.	Dimajewski s. r.
»7.
Postava od 26. maja 1883,
o dovoljenji dodatnega kredita za napravo odra na zvoniku v Spletu.
S privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem takö:
Člen 1.
V založbo v finančni postavi neprevidenega razhodka na leto 1883 dovoljuje se dodatno naslednji kredit:
Poglavje IX, ministerstvo za bogočastje in uk.
Poglavje XI, ustanovine in prispevki za katoliške bogočastne namene.
§. 2. Iznosi.
Izredna potrebščina za oder na monumentalnem zvoniku v Spletu, prvo plačilo...................................................... 20.000 ghb
Člen II.
Zvršitev te postave naroča se Mojemu ministru za bogočastje in uk in Mojemu finančnemu ministru.
V Schönbrunnu, dne 26. maja 1883.
Franc Jožef s r.
Conrad s. r.
Ta aff V s. r.
OiiiiajewNki s. r.
Razglas finančnega niinisterstva od 28. maja 1883,
o nekih premenah v ravnanji in prigledn nadzora čolne meje v Galiciji.
Na temelji Najvišje odloke od 23. julija 1882 postavijo se za vodbo in pri-gled fmančno-stražue službe poleg čolne meje v Galiciji počenši od 1. julija 1883 finančno-stražni višji komisarji z uradnimi okraji stoječimi v niže sledečem pregledu, kateri naj se nazivajo „ravnatelji finančno-stražne sekcije“ ter bodo ne-posi-ednje podredni tistemu finančno-okrajnemu ravnateljstvu, v katerega področji leži njih uradni okraj (financno-stražna sekcija).
Dunajevvski s. r.
Pregled
finančno-stra/nili sekcij v ravnanje in priglcdovanje mejno-nadzorne službe v Galiciji.
V finančnem okraji	Uradni sedež ravnatelja finančne straže	V finančno-stražno sekcijo spadajo	
		finančno-stražni prigledni okraji	sodni okraji
Krakov	Cbrzanow	Oswiecim, Cbrzanow, Krakov (sela)	Oswiecim, Cbrzanow, Krzeszowiec, Liszki (po nekem delu), Krakov (po nekem delu)
Tarnovv	Hrzesko	Bocbnia, Rrzesko, Dabrovva, Mielec	Niepotomice, VVišnicz, Brzesko, Dabrowa, Mielec
Rzeszôw	Niško	Tarnobrzeg, Niško, Laiicut	Radomys), Rozwadôw, Tarnobrzeg, Niško, Utanôw, Laiicut, Ležajsk, Przcworsk
Przcinysl	Lubaczôw	Rawa, Lubaczôw	Niemirôw, Rawa, Uhnow, Czieszanôw, Lubaczôw, Sieniawa (po nekem delu)
Brody	Radzicchôw	Betz, Sokal, Hadzieehôw, Lopat y n. Brody, Zatošce	Betz, Sokal, Radziechôw, Brody, Lopatyn, Olosko (po nekem delu), Zatosce, Zboröw
1 arnopol	Grzymatôw	Zbaraž, Grzymaiôw, Husiatyn	Nowe siolo, Zbaraž, Grzymaiôw, Skatat, Husiatyn, Kopeczyiice
Kolonien	Skata	Mielnica, Skuta	Borszczôw, Mielnica
			
99.
Postava od 29. maja 1883,
o časni prostosti od pridobnine in dohodârine za pomorsko plovstvo s parnicami narejenimi
v domači deželi.
S privolitvijo obeli zbornic državnega zbora ukazujem tak<5:
§• 1.
Za pomorsko plovstvo z ladjami parnicami, ki se v področji kraljevin in dežel zastopanih v državnem zboru naredé po tem, ko obveljâ le-ta postava, dodeljuje se, ako sestojč po vsem iz domačega železa, prostost od pridobnine in dohodârine na petnajst let, in gledé ostalih ladij na deset let od dne, katerega je izdana vpisna listina dotične ladje.
§• 2.
Izimlje se od te ugodnosti plovstvo:
a)	s parnicami, katerih vožnje država podpira;
b)	s parnicami, katere se takrat uže delajo ali stavijo, ko ta postava veljati začne.
§. 3.
Ta postava pride v moč z dnem razglašenja ter ostane veljavna do 31. dne decembra 1887.
§. 4.
Zvršitev te postave je naročena ministroma za finance in trgovino. Na Dunaji, dne 29. maja 1883.
Franc Jožef s. r.
Taaffc s. r.	Dunaj eniški s. r.	Pino s. r.
too.
Ukaz minist erst o v za finance in trgovino od 31. maja 1883,
o zacolovanji blaga v notranjih ovijalih, na katera je postavljen col čez 15 gld. za 100 klgr- in
večji nego na samo blago.
Po §. 26, točki 5 zvrŽitvenega propisa k avstro-ogerski čolni tarifi od 25. maja 1882 (Drž. zak. 6t. 49) treba je pri blagu, vvažanem v notranjih ovijalih, na katera je postavljen col čez 15 gld. za 100 kilogramov in vale J tega
večji col nego na blago samo, notranje ovijalo samo za se in blago v njem bivajoče tudi samo za se zacolovati, a če ni moči blaga odločiti od takega ovijala, naj se oboje po višjem tarifnem postavka odpravlja. Ker vendar biva tudi takšno blago, katero je sicer moči odločiti od svojega notranjega ovijala, a vendar tako odločevanje napravlja težkoče in zamudo časa, dopušča se v olajšbo prometu sporazumno z dotičnim kraljevsko-ogerskim ministerstvom za bodoče, pri blagu v taka ovijala vloženem, kadar poslatev sestoji iz določenega, v vpovedi zapisanega števila enakovrstnih, po čez tudi enako težkih škatel, kartonov idt., samo neki del teli ovijal odločiti od blaga, da se izračuni resnična čista teža blaga samega in pa odločenega dela ovijal, ter na to na podlogi najdene teže izračuniti skupno čisto težo notranjih ovijal in pa blaga samega, po kateri se odmerjajo vvoznine.
Diinajewgki s. r.	Pino s. r.
tol.
Postavil od 1. junija 1883,
° uporabnosti delnih zadolžnic dalmatinskega deželnega zajma od 250.000 gld. v plodonosno nalaganje ustanovinskih, papilarnih in podobnih glavnic-
S privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tako:
§• I-
Delne zadolžnice zajma, katerega je dalmatinski deželni zbor sklenil vzpri-leti v iznosu od 250-000 gld. na založbo troskov zidanja novih bölnic v Zadru, Šibeniku in Dobrovniku in za napravo bölnice v Spletu, smejo se uporabljati v plodonosno nalaganje glavnic od ustanovili, pod javnim nadzorom stoječih za-v°dov, po tem pupilarnili, fidejkoinisnih in sodno-hranilnih novcev, in po borsni ceni, vendar ne čez nominalno vrednost za službene in poslovne položnine
(kavcije).
§. 2.
Z vrši te v te postave je naročena ministrom za notranje reči, finance in
Pravosodje.
V Soh ö n br u n n u, dne 1. junija 1883.
Franc Jožef s. r.
TaaftV s. r.
Pru/.ak s. r.
f>imajeiVNki s. r.
103.
Postava od 1. junija 1883,
dovoljujoča dodatne kredite v dovršbo prizidka in nadzidka na poslopji patologijsko-anatomij-skega zavoda Dunajskega vseučilišča, dalje za notranjo uredbo in znanstveno opravo tega zavoda.
S privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tako :
Ölen I.
V	založbo nekih v finančni postavi ne previdenih razhodkov za leto 1883 dovoljujejo se dodatno nas’ednji krediti z uporabo do konca marcija 1885:
Poglavje XI. ministerstvo za bogočastje in uk.
Naslov 14, visoke šole.
§. 1, Dunajsko vseučilišče.
Izredna potrebščina :
V	to, da se dokonča prizidek in nadzidek ali vzvišek na poslopji patolo-
gijsko-anatomijskega zavoda Dunajskega vseučilišča, poleg dela od 30.000 gld. dovoljenega v finančni postavi na 1883 Še....................... 50.000 gld.
Izredna potrebščina:
Za notranjo Uredbo in znanstveno opravo patologijsko-anatomijskega poslopja kot prvi del............................................. 30.000 gld.
Člen TL
Zvršitev te postave je naročena Mojemu ministru za bogočastje in uk in Mojemu finančnemu ministru.
V Schönbrunnu, dne 1. junija 1883.
Prane Jožef s. i\
Tanite s. r.	Conrad s. r.	Ouuajnvski s. r.
ros.
Postava od 1. junija 1883,
o napravi krila isterske državne železnice od Herpelja v Trst.
S privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem takö :
Člen 1.
Vladi se daje oblast, ob državnem trosku izdelati krilo isterske železnice od postaje Herpelje-Kozina v Trst kot lokalno železnico s pravilno medkolesno
širino za preudarjeni skupni iznos od 3,340.000 gld. ki naj veljä za največlno (maksimalni iznos).
Člen II.
Izvod v členu I imenovane krilne železnice navezan je na ta uvet, da mesto Trst k troskom za-njo zagotovi prispevke, katerih novčna vrednost ne srne iznašati manj nego pet odstotkov gori po cifri postavljene maksimalne vsote.
Prispevki smejo obstati v tem, da mesto Tržaško državni upravi za napravo gori omenjene krilne železnice zastonj prepusti porabo vsega občinskega zemljišča, kar se ga potrebuje za železnico in njene stranske naprave, kakor tudi porabo obrežja v zvezo novega kolodvora s kolodvorom južue železnice, odnosno z novim Tržaškim pristaniščem.
Člen III.
Delo krila v členu I imenovanega ima se v letu 1883 začeti in v treh letih dokončati.
Člen IV.
V	dopolnitev tehničnih pripravljalnih del in sestavo podrobnega projekta za krilo v členu I imenovano dovoljuje se vladi za leto 1883 30.000 gld. kredita, kateri se bode, ako bi do konca marcija 1884 povsem ne pošel, še do konca marnja 1885 smel uporabljati, a moral se bode v tem slučaji šteti tako, kokor da je dovoljen v preudarku leta 1884, torej zaračun;ati za s'užbo tega poslednjič omenjenega leta.
Iznose iz dovoljenega kredita potrebovane je za zdaj iz novcev v blagajni ležečih, a če bi se to ne smelo, z visečim dolgom dobaviti in o svojem času poplačati iz izkupila dokončne kreditne operacije, katera se napravi za zvršbo do-tične železnice.
Člen V.
V	oziru na kos železnice, ki ga je narediti po členu I, dodeljuje se prostost °d «templjev in pristojbin za vse pogodbe, vloge in listine v odkup zemljišča, v delo in opravo železnice, in od presnemščine, kar se je nabere pri nakupu
zemljišča.
Člen VI.
Na železnocestnem kosu, ki je predmet te postave, naj državna uprava na Sv"j račun službo ali vožnjo vrši, ter se sme delovršba samo na podlogi dotične Postave, ki bi se izdala, pr nesti na zasebnika ali na kako družbo.
Člen Vil.
. V zvezo delovršbe prog zahodnega omrežja državnih železnic, ki jih trga P8 južne železnico od Divače do jubljane, napraviti je z družbo južne želez-T(° dogovor, s katerim sc upravi državnih železnic dodeli pravica, pod prosto °'OČbo tarif cele vlake ali posam čne vozove v prehodnem prometu po imenova-
nem kosu južne železnice odpravljati, ali odpravljati dati plačnjoč neko trdno odskodbo (žcleznocestni denar).
Ako se takšen dogovor do konca leta 1884 ne sklene, moči bode to pravico zahtevati potom razsvojivte.
Na postopek, katerega se je držati tudi v ovedovanji odškodbe, uporabljajo se določila postave od 18. februvarja 1878 (Drž. zak. Št. 30), o razsvojitvi v napravo železnic in za delovršbo na njih, s to mero,
a)	da naj predmet razsovojitve določa tisto politično deželno ohlastvo, v področji katerega leži po številu kilometrov večji del zgornje železnice in
b)	da je za določbo odškodbe pristojen sodni dvor prve stopinje v mestu, kjer ima svoj sedež pod a) omenjeno deželno oblastvo.
Odškodba ta naj obstoji v letnim, katera se, dokler bode zgornja pravica uživana, vsako leto plača družbi južne železnico in ki naj se odmerja najmanj v onem iznosu, ki se najde po primeri deleža državne železnocestne uprave na skupnem številu v dotičnem letu po Divaško-Ljubljanskem kosu od obojostran škili vlakov prevoženih osnih kilometrov vsakovrstnih vozil, če se računu v podlogo vzamejo resnični troski južno-železnične družbe za službene veje, ki jih je ona na omenjenem železnocestnem kosu oskrbovala, kolikor le-tc služijo prehodnemu prometu državne železnocestne uprave, in pa s 5odstotki izračunjena letna potrebščina za obresti od napravnega na zgornji žcleznocestni kos potrošenega kapitala in za razdolžbo ali poplačilo istega.
Ölen VITI.
Ta postava stopi v moč z dnem, katerega se razglasi.
Zvršitev iste je naročena ministru za trgovino in finančnemu ministru.
V Sehönbrunnu, dne 1. junija 1883.
Franc Jožef s. r.
Taaffe s. r.
■*in o s. r.
DunajewNki s. r
104.
Postava od 4. junija 1883,
o napravi trajekta v Bregenci.
S privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukažujem takö:
Člen I.
"Vladi se daje oblast, za napravo trajekta v Bregenci potrebne osnove, z razširjenjem kolodvora vred, in dobavo ladij za službo te napravo in za vožnjo ljudi
]»o Bodiimslcem jezeru potrebnih in drugih naredeb s preudarjeno vsoto troskov od 820.000 gld.. ki naj veljâ za največino (maksimalni iznos), ob državnem tr. šku zvršiti.
J	Člen II.
V členu 1. omenjeni trajekt naj sc istodobno z železnico skozi Arel goro, ki je predmet postave od 7. inaja 1880 ((Drž. zak. št. 48), dodela in javni službi izroči.
Člen 111.
Ta postava pride v moč tisti dan, katerega bode razglašena.
Nje zvršitev je naročena ministru za trgovino in finančnemu ministru.
Na Dunaj i, dne 4. junija 1883.
/
Franc Jožef s. r.
TiuiHV* s. r.	Pino s. r.	Dunajewski e. r.
105.
Postava od 5. junija 1883,
o dovršbi dalmatinske državne železnice od Siveriča do Knina.
>8 privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem takti:
Člen I.
^ ladi se daje oblast, o državnem trosku narediti lokomotivno železnico kot 1 rugotno (sekundarno) železnico s pravilno mcdkole-mo širino od Siveriča v Knin, da se dalmatinska državna železnica podaljša.
Člen II.
V dopolnitev tehničnih pripravljalnih del, sosebno v sestavo podrobnega Pr°jekta dovoljuje se vladi za leto 1883 20.000 gld. kredita, kateri se bode, ako 1 'lo konca marcija 1884 povsem ne pošel, še do konca marcija 1885 smel upo-raMjati, a moral se bode v tem slučaji šteti tako, kakor da je dovoljen v pre-aa,'ku leta 1884, torej zaračunjati za službo tega poslednjič omenjenega leta. j y Iznose iz dovoljenega kredita potrebovane jo za zdaj iz novcev v blagajni Cz°čih, a če bi se to ne smelo, z visečim dolgom dobaviti in o svojem času po-iz izkupila dokončne kreditne operacije, katera se napravi za zvrŠbo do-
Č1 e n III.
, v oziru na kos železnice, ki gaje narediti po členu I, dodeljuje se prostost «templjev in pristojbin za vse pogodbe, vloge in listine v odkup zemljišča,
i	p,0
v delo in opravo železnice, in od presnemščine, kar se je nabere pri nakupu zemljišča.
Člen IV.
Na železnocestnem kosu, ki je predmet te postave, naj državna uprava na svoj račun službo ali vožnjo vrši, ter se sme delovrsba samo na podlogi dotične postave, ki bi se izdala, prenesti na zasebnika ali ni kako drubžo.
Člen V.
Ta postava stopi v moč z dnem, katerega se razglasi.
Zvršitev iste je naročena ministru za trgovino in finančnemu ministru.
NaDunaji, dne 5. junija 1883.
Franc Jožef s. i\
Taaffe s. r.	Pino s. r.	Diinajew.sk i s. r.
106.
Postava od 7. junija 1883,
o dodelilih in uvctih za lokalno želenzico od Hannsdorfa do državne meje proti Ziegenhalsu.
S privolitivijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem takö :
Člen I.
Vladi se daje oblast, udeležiti se dobave kapitala za lokalno železnico od postaje Hannsdorf moravske mejne železnice na Freiwaldau do avstro-pruske državne meje v stik s pruskim železnocestnim omrežjem proti Ziegenhalsu, katero namerjava avstrijska družba lokalnih železnic v Pragi, ter dodeliti iz državnih sredstev hipotekaren zajem od šeststotisoč (600.000) goldinarjev avstr, veljave.
Ta udeležba državnega zaklada navezana je na uvet, da se na 300.000 gM-preudarjeni ostanek troskov, ki ga bode še treba poleg iztržila za 41/* odstotno v notah obrestne predstvene obligacije v nominalnem iznosu od 2,400.000 gld., ki jih izdâ avstrijska družba lokalnih železnic, in poleg državnega zajma za 600.000 gld., kolikor ta ostanek ni založen z nepovratnimi prispevki dežel moravske in šleske, dobavi brez obtežbe državnega zaklada, in da v slučaji, ko bi sc izdali vrednostni papirji, smejo isti samo po meri, kolikor železnica dobička daje, pravico do obrestovanja zadobiti.
Člen IL
Hipotekarni zajem, ki ga država dodeli po členu I in ki se mora v železno-cestni knjigi v vložku za lokalno železnico od Hannsdorfa do državne meje odpreti
imajočem se zastavnopravno zavarovati, treba je v šestdesetih (60) letih nazaj plačati z enakimi odplačili kapitala ter s pet odstotki obrestovati, ali le to poslednjo samo tedaj in v tej meri, če in kolikor letni čisti donos železnice potrebščino za Štiri in polodstotno obrestovanje in istodobno črtežu primerno razdolžbo glavnice predstvenih obligacij od dveh milijonov štiristotisoč (2,400.000) goldinarjev avstr, veljave v notah, in za prej omenjena odplačila erarialnega zajma presega.
Na dolg ostale obresti erarialnega zajma naj se opravljajo iz čistega donosa železnice, ako bi ga po izplačilu tekočih obresti istega še kaj ostalo, pri čemer se vendar obresti od obresti zaračunjati ne smejo.
Člen 111.
Hipotekarni zajem, ki ga država po členu 1 dodeli, naj se izplača v dveh polovicah, to je, vselej v iznosu od trekstotisoč (300.000 goldinarjev avstr, veljave v ošinili dnevih po zvršitvi tehnično-policijskega pregleda cele železnice, tudi kosa do Ziegenhalsa, in v osmih dnevih po opravljeni državni kolavdaciji železnice, a nikakor ne pred iztečajem leta 1884.
Državna plačila naj se opravljajo na neŠtempljana prejemna potrdila.
Člen IV.
V členu I omenjeno železnico od Hannsdorfa do državne meje, ki naj se na-rt‘di kot lokalna želežnica s pravilno medkolesno širino, dodelati je in javni službi izročiti v poltretjem letu, računeč od dne, katerega se izdä koncesija.
Člen V.
Ta postava stopi v moč z dnem, katerega se razglasi.
Zvršitev iste je naročena ministru za trgovino in finančnemu ministru.
Na Dunaji, dne 7. junija 1883.
Franc Jožef s. i\
Taufte s. r.	Pino s. r.
ftiinajnvski s. r.
107.
Postava od 7. junija 1883,
o dovršbi železnice od Strija do Beskida.
S privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem takö:
Člen 1.
i( Vladi se daje oblast, narediti o državnem trosku lokomotivno železnico od •la Skole do gališko-ogerske meje na Beskidu.
Člen II.
V	dopolnitev tehničnih pripravljalnih del, v sosebno sestavo podrobnega projekta dovoljuje se vladi za leto 1883 100.000 gld. kredita, kateri se bode, ako bi do konca marcija 188-1 povsem ne pošel, še do konca marcija 1885 smel uporabljati, a moral se bode v tem slučaji šteti tako, kakor da je dovoljen v preudarku leta 1884, torej zaračunjati za službo tega poslednjič omenjenega leta.
Iznose iz dovoljenega kredita potrebo. ane je za zdaj iz novcev v blagajni ležečih, a če bi se to ne smelo, z visečim dolgom dobaviti in o svojem času poplačati iz izkupila dokončne kreditne operacije, katera se napravi za zvršbo do-tične železnice in za delo železnocestnih kosov s krili vred, ki so predmet postave od 28. decembra 1881 (Drž. zak. št. 150).
Člen III.
V	oziru na kos železnice, ki gaje narediti po členu I, dodeljuje se prostost od štempljev in pristojbin za vse pogodbe, vloge in listine v odkup zemljišča, v delo in opravo železnice, in od presnemščine, kar se je nabere pri nakupu zemljišča.
Člen IV.
Na železuocestnem kosu, ki jo predmet te postave, naj državna uprava na svoj račun službo ali vožnjo vrši, ter se sme delovršba samo na podlogi dotične postave, ki bi se izdala, prenesti na zasebnika ali na kako družbo.
Člen V.
Ta postava stopi v moč z dnem, katerega se razglasi.
Zvršitev iste je naročena ministru za trgovino in finančnemu ministru.
Na Dunaji, dne 7. junija 1883.
Franc Jožef s. r.
Taafto s. r.	Pin» s. r.	Dmiajewskï s. r
ION.
Postava od lO. junija 1883.
o pristanščini, ki jo je v pristanih avstrijskega morskega obrežja plačevati.
S privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem taktf:
§• D
Vsaka ladja, katera zavozi v kako avstrijsko pristanišče, dolžna je pri-stanščino po določilih te postave opraviti pristojnim e. kr. pristanskim in po-morsko-zdravstvenim organom.
§• 2.
Pristanščina se za vsako posamično ladjo odmerja na podlogi nje čiste nosil uosti, katera je razvidna po propisih o preskušnji ali meritvi pomorskih ladij, danih za področje, kodar veljâ le-ta postava.
§• 3.
S trenotkom, čim ladja v pristan dojde, nastane dolžnost, plačati pristanščino; vendar se dopušča, plačati jo stoprv pri odhodu ladje.
Pred nego je pristojbina plačana, ladja ne sme odriniti.
Od plovil, ki jih je vlada v najem vzela, sme se pristanščina za avstrijske pristane, katerih se je plovilo na eni vožnji dotaknilo, konec te vožnje na enkrat odpravit', če se pomorskemu oblastvu vzvidi to dopustiti.
Za ladje, ki se v kakem pristanu razpremljajo, ali s kakega drugega razloga v treh mesecih ne odrinejo, treba je pristanščino opraviti po izteka treh mesecev, fačuneč od dne, katerega je bila ladja došla v pristan.
§• 4.
Pristanska pristojbina ali pristanščina iznaša, kjer ne obveljajo določila §§fov 5 in 6,
a)	za domača (tozemska) in tem pricuačena tuja plovila, imajoča nosilnost od :
od bečve po vpisni knjigi;
2 G do	50 bečev (ali ton)		1 krajcarje	
31 „	100	rt	8 krajcarjev	
101 „	150	n	15	rt
151 „	200	rt	20	rt
201 *	300	rt	25	n
301 „	400	rt	30	n
čez	400	rt	38	rt
vpisni knjigi (registru).
§. 5.
Ladja, katera je uže v kakem domačem pristanu kaj blaga ali samo na1 ožila pa samo odložila ter na isti vožnji — ne dotaknivsi sc vnanjega vmesnega pristanišča — v enem ali v več domačih pristanih enako delo nadaljuje, opravlja v Vsakem izmed pozneje omenjenih pristanov za pristanščino pri nosilnosti od 2G	do	100	bečev	1	krajcar	j
101	„	200	„	2	krajcarja	/
201	„	300	„	3	krajcarje	od bečve po vpisnici.
301 „ 400	„	4	‘
čez	400	„	5	krajcarjev	J
Lnako pristojbino opravlja ladja, katera nič blaga ne naloži niti odloži ter 'l'x to po §. 7 e) ne more več zahtevati popolne prostosti, ker je zakoniti rok od ‘2 ur potekel.
§. G.
Domače in tem enako tuje ladje parnice, katere po voznem naprej naznanjenem Črteki obdobno (periodne) vožnjo iz avstrijskih pristanov v določene
avstrijske pristane, ne dotikaje se tujih vmesnih pristanov, podimljejo da blago ali pa ljudi prevažajo, opravljajo pristanščino za vsako tako obdobno vožnjo o povratu v prvoodhodni pristan, brez ozira na število pristanov, v katere o ti vožnji prihajajo in to pri nosilnosti od
26	do	100 bečev	2	krajcarja
101	„	150	„	10	krajcarjev	j
151	„	200	„	14
201	„	300	„	16
301	„	400	„	20
čez 400	„	25
Ako parnica en in isti dan več takih obdobnih voženj opravi, plača samo za eno vožnjo idočo pristojbino.
Pristojbina za obdobne vožnje ladij parnic sme se tudi vselej na enkrat za cel mesec opraviti, če se pomorskemu oblastvu vzvidi, to dopustiti.
od bečve
§• 7.
Pristanščino so oproščene :
a)	vse domače in tem prienačene tuje ladje, ki ne nesö čez 25 bečev, dalje domača za dovažanje blaga na ali raz ladjo, za vrŠbo ribarstva, za prevažanje svežih (frišnih) rib ali vade služeča plovila in barke, namenjene za notranjo vožnjo po pretokih (kanalih) in rekah, ki ne zavažajo na morje:
b)	ladje parnice, ki vlačijo kako ladjo ali se povračajo neposrednje v pristan, iz katerega so bile vlačeč ladjo odrinile, če ne odložč niti naložč nič blaga, in to brez ozira na to, koliko časa ostanejo prazne v pristanu;
c)	avstrijska erarialna plovila, vse avstro-ogerske in tuje vojne ladje, potem plovila, katera so z veljajočimi ukazi in pod posebnimi uveti pristojbine odvezana, kakor zlasti jahte, če se z njimi ni opravil nikak trgovski posel;
d)	domača in tuja plovila, ki pridejo v pristan za to, ker niso več dobra za vožnjo po morji, da se ondi popravijo ali razprcmijo, ali tudi razstavijo, če pri tem nič blaga ne odložč niti naložč :
e)	ladje, katere, ne naloživši niti odloživši nič blaga, v 72 urah po dohodu odrinejo, tudi če kakega obolcvšega potnika vzprejmejo ali oddad<5;
f)	vse na avstrijskih ladjarnieah delane ladje, tako v pristanu, kjer se opremljajo, ali svojo opremo dovršijo, kakor tudi v onem pristanu, kjie se začnd
nakladati.
§. 8.
v
Sest odstotkov skupnega dohodka iz pristanŠčin teče v zalog za podporo pomorstva.
§. 9.
Pravica države, odmerjati iznose, kateri vsled nepravšne uporabe zakoD» celo niso bili poterjani ali ki so bili v premajhni izmeri vzeti, zastarcva v enem letu, od dne, do katerega je bilo pristojbino opraviti.
V enakem roku smejo stranke zahtevati, da jim so povrne, kar bi bile prc-več plačale.
§• io.
Pričujoča postava pride v moč 1. due julija meseca 1883; tisti dan izgubč svojo veljavo vsi dozdanji propisi o odmerjanji in opravljanji pristojbin od bečev, za pomorsko zdravstvo, za majake (stolpe svetilnike) in kontumacijo.
§. 11.
Na ta čas, dokler traja čolna in trgovinska zveza (člen VI postave od 27. junija 1878, Drž. zak. št 62), bodo v oziru na plačevanje pristanščine ogerske ladje in pristanišča enake avstrijskim.
§. 12.
Trgovinski minister ima nalog, to postavo zvršiti.
Na Dunaji, dne 10. junija 1883.
Franc Jožef s. r.
Taalte s. r.	Pino s. r.
109.
Postava od 10. junija 1883,
dovoljujoča dodatno neki kredit k preudarku c kr. trgovinskega ministerstva na leto 1883, da se krila gališke transversale železnice delati začno.
S privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem takč:
Členi.
V založbo razhodkov trgovinskega ministerstva, ki v preudarku za leto 1883 ne stojé, gledé naprave kril gališke transversalne železnice, dovoljene s postavo 0(1 28. februvarja 1883 (Drž. zak. št. 22) dovoljuje se vladi, da more njih delo začet», za leto 1883 2,000.000 gld. kredita z uporabo do konca marcija 1885.
Člen II.
Iznosi, kar jih bode troba za dodatni v členu I dovoljeni kredit, naj se vzamejo iz novcev v blagajni ležečih, a kolikor bi se to ne zdelo dopustno, naj 8e dobavijo z visečim dolgom, kateri so mora zadnji čas do konca maicija 1881
Poplačati.
Člen 111.
Zvrsitov te postave je naročena ministru za trgovino in finančnemu ministru. Na Dunaji, dno 10. junija 1883.
Franc Jožef s. r.
HO.
Ukaz ministcrstva za trgovino od 11. junija 1883,
da se vvedo poštne nakaznice v prometu iz Âvstro-Ogerske v Kanado v severni Ameriki.
Počenši od 1. dne julija tega leta moči je s posredstvom švicarske poštne uprave iz Avstro-Ogerskega v Kanado v severni Ameriki pošiljati pod istimi uveti, kateri veljajo za promet s poštnimi nakaznicami v Zedinjeno države severne Amerike.
Pristojbina za te poštne nakaznice, katere so smejo pri dajanji na pošto samo do Bazileje (Bazcl) frankirati, iznaša 20 krajcarjev za vsoto do vštevno 20 gld. in po 10 krajcarjev več za vsakih nadaljšnjih 10 gld.
Svicarsko-kanadska taksa za nadaljšnjo odpravo od Bazileje do namenišča v Kanadi iznaša 20 cent. za vsakih 10 frankov ter se odbija od nakazanega iznosa.
V avstrijski bankovni valuti vplačana in po avstrijskih izmenjevalnih poštnih uradih na frankovno veljavo v zlatu preračunjena vsota preračunja se — odbivši švicarko-kanadsko nakaznino — po primeri od 5 frankov 15 cent. — 1 dolar zlata na dolarsko veljavo v zlatu.
Te na golicah za mednarodni promet izdajane poštne nakaznice naj po-šiljavci napotujejo na švicarsko poštno, odnosno mandat-pisarno v Bazileji, t. j. to pisarno treba je na prednji strani golice, kjer so tiskane besedo „auszuzahlen an“ naznaniti za nadpisanca ali adresata, dočim se mora resnični prejemnik poštne nakaznice z imenom in priimkom, značajem in potanko adreso (name-nišče, grofovima in dežela ali provincija) na zadnji strani kupona razločno zapisati.
Tme in potanko adreso pošiljavca treba je na prednji strani kupona povedati.
Pino s. r.
111.
Ukaz ministcrstva za trgovino od 12. junija 1883,
da se vvedo poštni nalogi v prometa med Avstro-Ogerskim in nemškim cesarstvom.
Sporazumno s kralj, nemškim državnim poštnim uradom vvedo se počenši od 1. julija t. 1. v prometu med avstro-ogersko monarhijo in Nemčijo postopek s poštnimi nalogi.
V oziru na zvrševanje tega postopka opominja se naslednje:
1.	S poštnim nalogom moči je v prometu iz Avstro-Ogerskega na Nemško novce (denarje) do 400 mark (griven), in v prometu iz Nemškega na Avstro-Ogersko do 200 gld. avstr, veljave poterjevati.
2.	Iznos, ki ga bodo poterjati, treba je na poštnem nalogu povedati v veljuvl tiste dežele, kateri se poterjevanje nalaga, torej pri poštnih nalogih i z Avstro-Ogerskega na Nemško v markah in pri poštnih nalogih iz Nemškega na Avstro-Ogersko v avstrijski veljavi.

3.	Poštni nalog, kateremu se prilaga izkupiti se imajoči papir (listina terjatvi podlogo dajoča), pošilja se s priporočenim pismom. Pismo naj poŠiljavec napoti neposrednje na tisto pošto, katera ima iznos poterjati.
Poštnemu ualouu se sme več pobotnic, menic, kuponov itd, priložiti, da jik ena in ista pošta poterja od enega in istega dolžnika; vendar skupna vsota poterjati se imajočega iznosa ne sme presezati 400 mark, odn. 200 gld. avstr. velj.
Več poštnih nalogov na različne dolžnike v eno poslatev zedinjati ni dopuščeno.
4.	Pisma s poštnimi nalogi morajo se pri dajanji na pošto frankirati, ter se v polakšico dopušča uporaba pisemskih mark ali oštempljanih zavitkov, ki veljajo v izvirni deželi.
Ta pisma ne smejo biti čez 250 gramov težka.
Taksa za pismo s poštnim nalogom je vprav tista kakor za priporočeno pismo iste teže; iznaša torej za poštno-naložno pismo do 15 gramov teže na Avstro-Ogerskem 15 kr. in na Nemškem 30 fenikov, po tem za poštno-naložno pismo čez 16 do 250 gramov težko na Avstro-Ogerskem 20 kr. in na Nemškem 40 fenikov.
Te takse ostajejo nedeljene upravi poštno-prejemnega ozemlja.
5.	Priloge poštnega naloga morajo se v polnem iznosu izkupiti (rešiti). Delna plačila niso dopuščena.
6.	Za poštne naloge iz Avstro-Ogerskega na Nemško naj se uporabljajo za
c. kr. avstrijsko, odn. kralj, ogersko upravno okolijo tiskani obrazci, vendar mora oddajatelj tiskane kratice .	. kr. s peresom premeniti v; Mark ... Za
poštne naloge iz Nemškega na Avstro-Ogersko bodo se uporabljali obrazci, ka-keršni se rabijo v notranjem nemškem prometu.
7.	Tam, kjer se poštne poslatve po pismonoših vročujejo, pokazujejo se adresatu poštni nalogi iz Nemškega, odn. izročajo se mu priloge poštnemu nalogu privite, ter poterjujejo novčne vsote v stanišči ali poslovalnici njegovi; a tam. kjer m' vvedena taka vročevalna služba, treba adresatom takisto priznavati, da je komu došel poštni nalog, kakor to biva gledé priporočenih pisem in vozno-poštnih poslatev.
8.	Poterjane iznose pošilja pošta, katera jih je poterjala, oddajatelju s poštno nakaznico, odbivši nakaznino, kar je pride v prometu iz Avstro-Ogerskega na Nemško. Poštno nakaznino je vsegdar izračunjati po tistem iznosu, kateri je bil poterjan od adresata poštnega naloga.
Iznose, ki se vsled poštnih nalogov iz Nemškega na Avstro-Ogerskem v avstrijski veljavi poterjajo, izračunjajo na marke, in iznose ki se vsled poštnih nalogov iz Avsiro-Ogerskega na Nemškem poterjajo v markah, izračunjajo na avstrijsko veljavo v poŠtno-založnih nakaznicah avstrijski izmenjevalni uradi takisto, kakor to biva pri navadnih poštnih nakaznicah na Nemško, odn. iz Nemškega.
V izdatbo poštnih nakaznic, s katerimi se poterjevani iznosi pošiljajo nalož-nikom na Nemško, uporabljati je posebne, z oznamenilom: „Internationale Auftrags-Postanweisungen (Mandat de recouvrement do poste international)“ previ ^lene obrazce na sivem papirji (tiskanica st. 434/B), ter naj poštni urad, kateri izdaje nakaznico, na kuponu poti tiskanimi besedami: „Name und Wohnort dos Absenders etc.“ zapiše ime in stanovališče tega, kateri je na poštni nalog plačal.
(Siovonlsch.)
A če hočejo, naložniki lahko tudi sami priložč poštnemu nalogu mednarodni obrazec poštne nakaznice, na katerem je uže zapisano ime in stanovališče pošiljatelja in prejemnika poštnega naloga, odn. nakaznice, da se uporabi, kadar je treba poterjani iznos poslati, ali ne sme se vendar v teh obrazcih vpostaviti iznos terjatve niti se sme naprej vzprejeti poštnina za poštne nakaznice.
9.	Na poštni nalog moči je plačilo pri oddajni pošti ali precej opraviti v roko poštnega služnika, kateri vročbo zvršuje, ali pa, če naložnik ni zahteval, da bi mu se poštni nalog precej nazaj poslal, v 14 dnevih po predložbi poštnega naloga, odnosno po opravljenem priznanilu.
10.	Poštnemu nalogu priložene papirje, katerih izkup ni bil mogoč, treba je brez troškov in pod priporočilom naložniku nazaj poslati.
11.	Poštne uprave odgovaijajo za odpravo pisem s poštnimi nalogi takö, kakor za kako drugo priporočeno pismo, a za poteijani iznos v istem obsegu, kakor za iznose na poštno nakaznico vplačane. Nasproti poštne uprave ne prevzemajo nikakega poroštva za to, da se poštni nalogi pravočasno adresatom pokažejo ali nazaj pošljejo, kakor tudi ne jemljč na se nikake dolžnosti za kako zakesnitev v pošiljanji poštno-naložnih nakaznic.
12.	Da bi se poštni nalogi pošiljali za adresatom iz izvirnega v kako drugo namenišče, to ni dopuščeno.
Pino s. r.