SOLNCE IN PEČKA Kako mogočno z neba gledaš, kako se, solnce, nam smejiš in na snežene gore, polje, skoz mrzli zimski dan žariš. A žar še tvoj gorkote nima, čeprav tak milo se smejiš. Še vedno Ijuba nam je pečka, ki črna v kotu tam stoji. Kaj bi sedaj poljana v žarkih, kaj bi bliščeči solnca kras, dokler pomlad iskreno mlada še skriva žarki svoj obraz. Mokriški