SOLNCE IN PEČKA
Kako  mogočno z neba gledaš, kako se, solnce, nam smejiš in  na snežene  gore,  polje, skoz mrzli zimski dan žariš.
A žar še tvoj gorkote  nima, čeprav tak milo se smejiš. Še vedno Ijuba  nam je pečka, ki  črna v kotu tam stoji.
Kaj  bi sedaj  poljana v žarkih, kaj bi bliščeči solnca kras, dokler pomlad  iskreno mlada še skriva žarki svoj obraz.
Mokriški