2iri - Novi proizvodni in poslovni prostori so velika pridobitev za tovarno Kladivar iz Žirov — Foto: F. Perdan Leto XXX. - Številka 72 TRIDESET LET 1947-1977 Ustanovitelji': občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič - Izdaja ČP Glas Kranj. Glavni urednik Igor Slavec — Ddgovorni urednik Albin Učakar Kranj, torek, 20. 9. 1977 Cena: 3 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJ § K O DOGOVORIMO SE 5. STRAN: seja Škofjeloške občinske skupščine Delegati vseh treh zborov občinske skupščine Škofja Loka se bodo sestali na skupnem zasedanju v sredo, 28. septembra, ob 16. uri. Na 5. strani objavljamo povzetke iz gradiva, ki bo obravnavano na seji. Opozarjamo na analizo polletnih rezultatov gospodarjenja organizacij združenega dela v občini, na osnutek odloka o obveznem prispevku uporabnikov komunalnih storitev z območja krajevnih skupnosti Škofja Loka, Sv. Duh, Godešič in Re-teče za sofinanciranje izgradnje druge etape primarnega omrežja loškega vodovoda in kanalizacije ter za povečanje čistilne naprave ter na predlog odloka o zakloniščih na območju občine. Delegati bodo razpravljali tudi o mladoletnem prestopništvu v občini. Izpopolnjevanje proizvodnega programa 2lRI — Delovni kolektiv tovarne za proizvodnjo hidravličnih komponent in elementov za avtomatizacijo »Kladivar« iz Žirov se je v soboto, 17. septembra, preselil v nove proizvodne in poslovne prostore. S tem se je približno 150 delavcem izpolnila dolgoletna želja. Novi proizvodni in poslovni prostori so bili zgrajeni v rekordnem času. Temljni kamen je bil namreč vzidan šele v prvih dneh novembra lani, kasneje pa so izvajalca del — gradbeno podjetje »Sava« z Jesenic in njegove kooperante — pestile še razne težave, predvsem slabo vreme in močvirnato zemljišče. Sodobna dvorana ima površino 2000 kvadratnih metrov, celotna investicija pa je znašala skoraj 30 milijonov din. Približno 25 milijonov od te vsote je bilo .vloženih v osnovna sredstva. S tem pa naložb v Kladivarju še nikakor ni konec. Letos in prihodnje leto namreč nameravajo Zirovci vložiti znatna sredstva tudi v svoj razvojni program, v program novih in izpopolnjenih proizvodov, predvsem na področju hidravlike in fluidne tehnike. Nedvomno bo v novih proizvodnih prostorih mogoče proizvodnjo močno modernizirati in jo istočasno tudi povečati. K temu bodo veliko pripo- mogli novi stroji, ki jih Žirovci nameravajo kupiti. Dosedanje razmere za delo, proizvodne prostore je imel Kladivar v opuščenih hlevih, niso. odgovarjale niti osnovnim zahtevam higiene in tehnične zaščite. V neustreznih, obenem tudi pretesnih, prostorih se je kvarila oprema, močno ogroženo pa je bilo tudi zdravje delavcev. Rezultati poslovanja v Kladivarju so letos izredno ugodni. Ob polletju je bilo ugotovljeno, da je realizacija celotnega prihodka v primerjavi z lanskim letom kar za 397 odstotkov večja, plačana realizacija pa za 469 odstotkov. Doseženi dohodek je celo dvakrat večji. Na enaki ravni je ostala vrednost nedokončane proizvodnje, zaloge izgotovljenih izdelkov so nekoliko nižje, na račun povečane proizvodnje pa so porasle zaloge reprodukcijskega materiala. Nadaljevanje na 12. str. Medobčinski svet SŽDL za Gorenjsko Organizirano spremljanje zdomstva KRANJ — Posvet o organiziranem relevanju problematike delavcev na začasnem delu v tujini, ki ga je sklical Medobčinski svet SZDL za Gorenjsko včeraj dopoldne v Kranju, je pokazal, da na Gorenjskem se nismo ustrezno organizirani. Z Gorenjske je na delu v tujini le okoli 3000 delavcev, med njimi pa so seveda tudi taki, ki nimajo »domovinske« pravice v tej regiji, zato je dejanska številka verjetno še dosti manjša. Kot zatrjuje skupnost za zaposlovanje Kranj praktično ni več odhodov v tujino, vračanje zdomcev pa poteka počasi in postopoma in tudi zaposlitev doma za sedaj ne predstavlja nikakršnega velikega problema. Skratka, zdom-•tvo za Gorenjsko ne predstavlja ekonomskega, političnega ali socialnega problema. Kljub temu majhnemu številu zdomcev in majhnim problemom, ki izhajajo iz tega, pa se je potrebno ustrezneje organizirati: preceniti je treba dosedanjo uspešnost različnih komisij za odnose s tujino pri več občinskih telesih in organizacijah ter se, kot je posvet priporočil, odločiti za komisijo pri izvršnem svetu skupščine občine. Pri Medobčinskem svetu SZDL za Gorenjsko pa naj se ustanovi koordinacijska komisija za Gorenjsko, ki naj na osnovi enotnega programa, le-ta naj bi bil finančno ovrednoten tudi v programih interesnih skupnosti, skrbi za sprotno in enotno politiko tako za vračanje delavcev iz tujine kot za krepitev vezi z domovino, dokler v tujini žive in delajo. L. M. Korak do predora Minuli četrtek so v hotelu Golf na Bledu podpisali meddržavno pogodbo med Avstrijo in Jugoslavijo o gradnji predora Karavanke — Začeli ga bodo graditi leta 1979, dokončali pa leta 1983 OlflllfC. Radovljica BLED — Po petih letih pogovorov in priprav so podpisali meddržavno pogodbo o cestnem predoru Kravanke, pogodbo, v kateri so vsa osnovna načela projektiranja, gradnje, vzdrževanja, obratovanja predora in stroškov. Vsi stroški, ki po sedanjih predračunih znašajo 2,1 milijarde avtijskih šilingov ter tudi cestnina se bodo delili med državama na pol. Avstija bo zagotovila plačilo 400 milijonov šilingov, Jugoslavija pa znesek v dinarjih kot nepovratna sredstva. Tri leta po obratovanju predora se bo cestnina namenjala za pokrivanje anuitet, manjkajoča sredstva pa bo najela v obliki kreditov jugoslovanska stran in ga v ustreznem deležu prepustila avstijski strani, Avstija pa bo do popolne amortizacije 50 odstotkov najetih kreditov dala na razpolago Jugoslaviji svojo polovico dohodkov. Letni ostanek dohodka — predvidoma po šestih letih obratovanja — se bo med državama delil na pol. Pogodba se je sklenila za petindvajset let in se bo lahko podaljšala. Karavanški predor je bazni predor in povezuje bodočo karavanško avtocesto A 11 na avstrijski strani in avtocesto A 2 predor Karavanke — Ljubljana — Zagreb na jugoslovanski strani. Na avstrijski strani bo vstopni portal zahodno od železniškega predora proge Rosenbach (Pod-rožca) — Jesenice, na jugoslovanski pa približno štiri kilometre zahodno od Jesenic pri Hrušici. Predor bo dolg 7,6 kilometra, od tega na avstrijski strani 4,3 kilometre na jugoslovanski pa 3,3 kilometre. Mejna služba bo organizirana tako, da bo promet nemoteno potekal. Zmogljivost predora, bo 1800 motornih vozil na uro, cestnina bo znašala 100 avstrijskih šilingov. Idejni projekt bodo izdelali do junija leta 1978, glavni projekt pa do septembra 1979. Graditi bodo začeli v pozni jeseni 1979 in gradnjo v letu 1983 končali. Izdelava projekta je naloga posebne projektne skupine, v kateri so Dorsch Consult iz Munchna, Geoconsult iz Salzbur-ga, Motor C.olumbs iz Badna in Centroprojekt iz Beograda. D. Sedej nudi v industrijskih prodajalnah Linhartov trg 3 in Jalnova 2 v Radovljici ugoden nakup v času velikega sezonskega znižanja. Bled — Za karavanški predor — V četrtek, 15. septembra, so v Golf hotelu podpisali meddržavno pogodbo o gradnji predora Karavanke. V imenu Jugoslavije je pogodbo podpisal član republiškega izvršnega sveta in republiški sekretar za urbanizem inž. Boris Mikuš, za zvezno republiko Avstijo pa pooblaščeni minister in veleposlanik Josef Denger. — Foto: F. Perdan X. JUBILEJNI MEDNARODNI SEJEM OPREME OD 10. DO 16. OKTOBRA 1977 Mladinsko prestopništvo v Kranju Potres ni zahteval žrtev Furlanijo in severozahodno Slovenijo je v noči med petkom in soboto ob 0,48 prizadel potres 7,5 stopnje po Mercallijevi lestvici. Ob 1.31 je sledil nov potresni sunek z močjo 7. stopnje. Sunka smo čutili tudi v Sloveniji, in sicer je bila njuna moč med 3. in 4. stopnjo po Mercalli-ju. Epicenter potresa je bil v gori Verzegnis v Furlaniji. Sunka nista povzročila večje gmotne Škode, saj so bile stare stavbe porušene že v lanskih potresih, nove pa so potresno varno grajene. Pač pa je potres povzročil veliko paniko med prebivalstvom, ki je noč preživelo ha prostem. Zaradi panike je bilo veliko ljudi ranjenih. Ranili so se, ko so skakali skozi okna. Na Tolminskem je jakost potresa dosegla peto in šesto stopnjo po Mercalliju. Na hišah, ki so že od lanskega potresa predvidene za rušenje, so se povečale razpoke, druge škode pa ni bilo. Prebivalci Podbele, Bregi-nja in drugih vasi, ki so bile lani do tal porušene, so preživeli potresne sunke pod varnimi strehami novih in strokovno obnovljenih hiš. Zima pred koncem poletja Konec tedna nam je zagodlo vreme. Čeprav se poletje še ni izteklo, je Gorenjsko že marsikje pokrila snežna odeja. Sneg je zaprl cesto čez Vršič, sneg je na Jezerskem, prav tako po vsem hribovju nad 1000 metrov. Na mejnih prehodih pa je voznike pozdravila plundra. Snežilo je tudi ponekod na Primorskem, na Vipavskem je divjala burja. O snegu poročajo tudi iz Gorskega Kotorja. Nova cementarna V nedeljo so v Anhovem odprli novo cementarno. Zgradili so jo v rekordno kratkem času. Ko bo docela usposobljena, bo dajala letno milijon ton cementa. Skupno s trboveljsko bo anhovska cementarna »pridelala« leta 1980 tono cementa na prebivalca Slovenije. V novi cementarni bodo močno dvignili produktivnost. Do sedaj so izdelali letno tisoč ton cementa na zaposlenega, sedaj pa ga bodo 2660 ton. Takšno produktivnost pa dosegajo le malokje na svetu. Oskrunjen spomenik Fašistični vandali so oskrunili spomenik na Tržaškem. V nedeljo zjutraj so našli razdejan spomenik 71 talcem, ki so bili ustreljeni na Opčinah leta 1944. Očitno ne gre za dejanje posameznika, temveč za načrtno akcijo fašističnih krogov. V petek zvečer so namreč oskrunili spomenik bazoviškim žrtvam. Pogorela tovarna V Slunju blizu Karlovca je med soboto in nedeljo v velikem požaru do tal pogorela tovarna televizorjev zagrebškega RIZ. Vzrokov požara še niso odkrili. Po prvih podatkih je ogenj najprej izbruhnil v skladišču televizijskih sprejemnikov, potem pa je zajel vse obrate sllinjske tovarne. Šefer se je vrnil iz Italije Podpredsednik zveznega iz- < vršnega sveta dr. Berislav Šefer se je v soboto vrnil s tridnevnega uradnega obiska v Italiji, kamor ga je povabila italijanska vlada. Podpredsednik Z IS se je v Rimu pogovarjal z zunanjim ministrom Forlanijem, ministrom za zunanjo trgovino Osolom, finančnim ministrom Stamattijem, kmetijskim mini-stom Marcoroni in drugimi predstavniki italijanske #tvlade. Sprejel ga je tudi predsednik italijanske vlade Giulio Andre otti. Pogovarjali so se o gospodarskem sodelovanju in problemih v zvezi z odnosi z evropsko gospodarsko skupnostjo. SPOMINSKA SVEČANOST OB 35-LETNICI - STR AH IN J - Ob 35-letnici borbe II. bataljona Kokrškega odreda v U din borštu je bila v spomin na tragičen dogodek v krajevni skupnosti Naklo pri spomeniku v Strahinju v nedeljo, 18. septembra, popoldne spominska svečanost. Svečanosti, ki jo je žal motil dež, so se udeležili nosilci Spomenice 1941, predstavniki krajevnih organizacij ZB NOV in ZWI iz kranjske občine, borci in drugi. Slavnostni govornik je bil prvoborec Tine Zaletel, ki je še posebej poudaril letošnja praznovanja jubilejev partije in Tita in prenašanje tradicij NOB na mladino tudi s prireditvami in spominskimi svečanostmi kot je bila nedeljska v Naklem. Ob tej priliki so k spomeniku položili vence, v kulturnem programu pa so nastopili kranjski pihalni orkester, učenci šole iz Naklega in matične šole Simona Jenka iz Kranja ter člani in pevski zbor KUD Naklo. (A. Z.) - Foto: J. Zaplotnik Odkritje spominske plošče padlim partizanom in aktivistom pri Lenartu — Foto: J. Zaplotnik Padlim pri Lenartu v spomin V nedeljo, 18. septembra, so na Zakrašnikovi hiši pri Lenartu nad Lušo odkrili spominsko ploščo izdanim in umorjenim članom okrožne in okrajne gospodarske komisije OF — Srečanje aktivistov škofjeloškega območja Lenart nad Lušo — Spominska plošča na Zakrašnikovi domačiji pri Lenartu nad Lušo od nedelje, 18. septembra, dalje priča, da se je v bližini domačije pod kostanji zgodil med vojno zločin. Partizan Rade Murnik je 12. junija leta 1944 pripeljal k Lenatu policiste in domobrance, ki so pokončali Maksa Lotriča, Toma Mencingerja, Filipa Potočnika, Frančiško Kalan, Ano Gosar, Antona Gosarja, Božo Lednik, Viktorja Lednika in Viktorja Simon-čiča, člane okrožne in okrajne gospodarske komisije OF. Ploščo je odkril Adolf Arigler, podpredsednik Spomenik NOB na Sp. Brniku Spodnji Brnik — Ob zaključku praznovanja krajevnega praznika petih krajevnih skupnosti cerkljanskega območja Poženik, Šenturška gora, Zalog, Brnik in Cerklje bodo 2. oktobra ob 10. uri odkrili spomenik NOB padlih borcev Zgornjega in Spodnjega Brnika ter Vopovelj. Krajevna organizacija ZB Cerklje in krajevna skupnost Brnik s svojimi člani ZB bosta spomenik, na katerem bodo izklesana imena 14 borcev, postavila na Spodnjem Brniku. J. Kuhar republiškega odbora Zveze združenj borcev in aktivist gorenjske osvobodilne fronte. Še posebej je poudaril, da je treba ljudem povedati, kako umazano vlogo so med vojno igrali narodni izdajalci in koliko borcev, aktivistov in zavednih Slovencev je moralo zaradi njih umreti. Zločin pri Lenartu je raziskal partizan in pisatelj Jože Vidic in s svojo knjigo prispeval k razkrinkavanju zahrbtne dejavnosti izdajalcev. Takšno pisanje mora po sodbi Adolfa Ariglerja dobiti še večjo družbeno podporo! Govornik je opozoril na izjemno vlogo škofjeloškega območja pri nastajanju in krepitvi narodnoosvobodilnega gibanja na Gorenjskem, začenši z borbo v Rovtu in legendarnih Dražgošah. Na škofjeloškem so nastajale številne gorenjske partizanske enote in zametki nove ljudske oblasti. Adolf Arigler je zbrane opozoril tudi na pomen letošnjih jubilejev partije in Tita. Zbor pri Lenartu je bil obenem tudi prvo srečanje borcev in aktivistov škofjeloškega območja. Čeprav se je tik nad Zakrašnikovo domačijo ustavil sneg in je pihalo ter lilo, se je k Lenartu povzpelo nekaj sto ljudi, med katerimi so bili tudi svojci umorjenih. Za kulturni program ob odkritju plošče in na srečanju škofjeloških aktivistov pa so poskrbeli pihalni orkester iz Škofje Loke, združeni pevski zbor iz Selc in Železnikov in recitatorka Jožica Jordan. J. Košnjek Še včeraj neznatno, a kaj bo jutri? Lanska analiza o mladoletnem prestopništvu v kranjski občini, ki jo je za obdobje od leta 1973 do 1975 napravil Center za socialno delo Kranj, ni pojavnost prestopništva označila za alarmantno. Celo na-sprostno — število 119 mladoletnih prestopnikov, ki so v omenjenem obdobju stopili zaradi enega ali več prestopkov pred sodnika za mladoletnike, ne more v primerjavi z drugimi kraji vzbujati pretirane zaskrbljenosti. Kljub temu pa je lani skupnost socialnega varstva na predlog strokovnih služb Centra za socialno delo sprejala akcijski program za odpravo najaktualnejših vzrokov tega pojava. Akcijski program nalaga vrsto nalog tako sami strokovni službi socialnega varstva, razen tega pa zadolžuje tudi izobraževalne ustanove, delovne organizacije, društva, družbenopolitične organizacije in druge, da v okviru svojih možnosti poiščejo načine za vključevanje družbeno neprilagojene mladine v delo, izobraževanje ter v primerno izkoriščanje prostega časa. V enem letu akcijski program, ki vsebuje tudi vrsto permanentnih nalog, ni mogel biti izpolnjen: le strokovne službe centra že izvajajo to, za kar so se zavezale: redno spremljajo evidenco vseh mladostnikov, ki se s kakršnimi koli težavami pojavijo pri njihovi socialni službi, pri tem pa seveda nikakor ne gre izključno le za prestopnike. Izkušnje so namreč pokazale, da se pojavne oblike stranpotov mladih pojavljajo že zgodaj kot posledica odnosov v družini, nesporazumov v šoli ali na delovnem mestu. Pravočasna pomoč lahko še zaustavi korake, ki vodijo v hujše prestopke in »opravek« s sodiščem: za takšne prestopnike pa je že dlje časa pri Centru organizirano grupno delo, ki ga vodita dva socialna delavca. Kot kaže, letos še ne bo uresničena zahteva, stara sicer že nekaj let, naj bi tudi srednje šole tako kot imajo sicer osnovne, zaposlovale socialne delavce. Najbolj »nevarno« obdobje za mladoletnika je prav obdobje, ko zapušča osnovno šolo, ki mu je nudila tudi interesne zaposlitve: na drugih šolah to mladi, še vedno vodljivi kot so osnovnošolci, seveda pogrešajo, ne znajdejo se, zapravljajo prosti čas neprimerno in za njih škodljivo. Najbrž samo organizacija mladinskega posveta o izkoriščanju prostega časa še ni dovolj: pripravljenost raznih društev za širše delo z mladino je morda eno, možnosti pa so seveda drugo; še vedno ne vemo, koliki del vzgojnega bremena naj nosijo šole, ko pa vemo, da je v učno vzgojnem procesu na šolah večji poudarek na izobraževanju; ali morajo šole razbijati vse večjo ravnodušnost staršev razpetim med delom in tekanjem za višjim standardom, do vzgoje svojih otrok; ali so šole za starše res tako preživela oblika pomoči staršev pri vzgoji, da ne bi mogle več obstajati, ko pa vemo vendar, da čas postavlja pred starše, ki so vsekakor prvi in najboljši vzgojitelji svojih otrok, vedno nove zahteve. Kdo, če ne starši, naj bi otroku razložil nevarnosti poseganja po mamilih, tega modernega zla, pred katerim nikakor nismo imuni. Vsa ta in druga vprašanja pa bi kazalo načenjati in reševati nekoliko prožneje in hitreje: še posebej zato, ker prav sedaj zbrani podatki Postaje milice Kranj govorijo o občutnejšem povečanju mladinskega prestopništva. Zato so na zadnjem posvetovanju, ki ga je Center za socialno delo v Kranju organiziral s socialnimi delavci osnovnih šol, sprejeli sklepe za tesnejše povezovanje institucij, ki imajo opraviti z mladinsko delikvenco, razen tega pa naj ta problem, ki ne more biti le problem za strokovne delavce, najde svojo odmevnost tudi v združenem delu in pa družbenopolitičnih skupnostih, še posebej pa v občinski skupščini. L. M. Ločani v Medicini TRŽIČ J 1'redsednik občinskega sveta Zveze sindikatov Tržič Jože Zupančič je sklicai za danes, 20. septembra, ob 17. uri 24. redno sejo predsedstva občinskega sindikalnega sveta. Na seji bodo razpravljali o novi organiziranosti banke, o kadrovskih vprašanjih in sklicu seje občinskega sveta Zveze sindikatov. Člani predsedstva bodo obravnavali tudi finančno poslovanje v letošnjem prvem polletju. i -jk Škofja Loka — Prijateljski stiki med pobratenima občinama Škofja Loka in Medicina v sosednji Italiji se iz leta v leto krepijo. Sodelovanje dobiva vedno nove in nove kvalitete. Pred dnevi so tako na povabilo komisije za prijateljsko sodelovanje pri skupščini občine Škofja Loka odpotovali na tridnevni obisk v to prijateljsko italijansko občino predsedniki svetov in zborov delegatov iz vseh enaindvajsetih krajevnih skupnosti škofjeloške občine. Pobudo komisije so izredno toplo pozdravili tako vabljeni kot tudi gostitelji. Od 9. do 11. septembra so se predstavniki krajevnih skupnosti škofjeloške občine v Medicini, mestu z okrog 6000 prebivalci (občina ima približno 13.200 prebivalcev), z gostitelji ter predstavniki komunistične partije Italije pogovarjali o celotnem družbenem življenju in razvoju te občine, ogledali pa so si tudi mesto, njegov izredno lepo urejen športni center, obiskali kmetijsko zadrugo v Vlila Fontani in nekatere bližnje vasi. Škofjeločani so si poleg Medicine in bližnje okolice ogledali tudi kulturno zgodivinske znamenitosti Bologne ter se udeležili ene od prireditev »Festa Unita«, ki sta jo pripravila komunistična partija Italije in glasilo italijanske KP »Unita«. Obiskovalci Medicine so si ob povratku v domovino zaželeli, da bi se tesno sodelovanje med Škofjo Loko in z njo pobratenimi občinami nadaljevalo, saj so bili izredno zadovoljni z odkritimi pogovori v Medicini. Na sliki: s posebnim zanimanjem so si predstavniki enaindvajsetih krajevnih skupnosti iz Škofjeloške občine ogledali delovne prostore kmetijske zadruge v Villa Fontani, ki je znana po pridelovanju sladkorne pese, čebule, česna ter reji pitancev. Tu so izredno ugodno ocenili delo zadružnikov, kmetov in vseh občanov. (S. J.) — Foto: S. Jesen o vec Pohod na Kriško planino Cerklje — V nedeljo ob 10. uri bo na Kriški planini pod Krvavcem četrto srečanje borcev, aktivistov in planincev krvavškega področja. Spominsko srečanje na Kriški planini organizirajo družbenopolitične organizacije Cerklje, občinski odbor ZB NOV Kranj in Planinsko društvo Kranj. Pohod na Kriško planino bo prek Štefan je gore, Davovca in Gospinca. Kulturni spored bodo izvedli pri spominskem obeležju člani kulturno Umetniškega društva Davorin Jenko iz Cerklje. Po proslavi bo tovariško srečanje. Prireditev bo ob vsakem vremenu. Vsak udeleženec pohoda naj prinese s seboj tudi izkaznico, da bo prejel žig, kajti za petkratno udeležbo na tem pohodu bo prejel zlato spominsko značko. J. Kuhar Konferenca tržiške mladine Za novega predsednika občinske Zveze socialistične mladine Tržič Marka Valjavca konference so izvolili Tržič — V sredo, 14. septembra, je bila v Tržiču občinska konferenca Zvez socialistične mladine Slovenije, ki so se je udeležili delegati osnovnih mladinskih organizacij, družbenih organizacij in društev, ki združujejo mlade do 27. leta. Na konferenci so po predhodnih razpravah ocenili delo tržiške mladinske organizacije in menili, da je bilo aktivnejše kot pretekla leta. Kljub temu so mladi opozorili na številne pomanjkljivosti. Predvsem je bilo slabše sodelovanje med osnovnimi organizacijami ZSMS iz krajevnih skupnosti in temeljnih organizacij združenega dela, večkrat pa je zašepala tudi povezava med organi občinske konference in osnovnimi organizacijami. Zaradi tega je dejavnost nekaterih osnovnih organizacij zamrla. Še posebno graje vredno je sodelovanje med poverjeniki za obveščanje po osnovnih organizacijah in Centrom za obveščanje in propagando pri občinski konferenci ZSMS in dejavnost aktiva mladih komunistov. Sicer pa so drugi organi konference pokazali veliko več delavnosti kot v preteklosti. Prav tako se mladi z tržiške občine dobro vključujejo v priprave na volitve in V snovanje bližnjih mladinskih in partijskih kongresov. Delegati so na sredinem zasedanju občinske mladinske konference soglašali s finančnim planom in menili, da je treba sredstva varčno trošiti. Nekaterim akcijam se bo sicer treba odpovedati, vendar le-te ne vplivajo bistveno na delo tržiške mladinske organizacije. V sredo so bila potrjena tudi nova pravila o organiziranosti in delovanju občinske konference Zveze socialistične mladine Slovenije. Ker so se v Tržiču odločili kadrovsko okrepiti predsedstvo občinske konference ZSMS, so vanj izvolili devet novih članov, ki bodo odgovorni za posamezna področja. Prav tako so vodstvo občinske mladinske konference zaupali Marku Valjavcu, dosedanjemu vodju centra za obveščanje in propagando pri občinski konferenci ZSMS. Dolžnost predsednika je doslej opravljal Ludvik Perko. J. Kepic Srečanje brigadirjev Jesenice — Občinska konferenca ZSMS Jesenice si že dalj časa prizadeva, da bi se kar največ mladih udeležilo zveznih, republiških in lokalnih mladinskih delovnih akcij. Med mladimi Jeseničani v srednjih poklicnih in drugih šolah je za prostovoljno mladinsko delo dovolj zanimanja, saj se vsake akcije udeleži veliko mladih. Razen Kako iz težav Kranj — V torek, 13. septembra, je izvršni svet ObS Kranj z vso zavzetostjo poslušal informacijo o resnih težavah v invalidskih delavnicah Konfekcija »Mladi rod«. Povzročajo jih težke oz. skoraj bi lahko rekli nemogoče razmere za delo ter nezadostni tržni uspeh, ki je podjetju in kolektivu lani prinesel izgubo, pa tudi letošnji polletni poslovni rezultati niso nič boljši. Nizki osebni dohodki, ki so večni spremljevalec nizke akumulativnosti vsakega podjetja, načenjajo delovno vzdušje in zaupanje tega kolektiva v skorajšnjo stabilizacijo lastnega gospodarskega položaja in trdnejše perspektive. Na zasedanju izvršnega sveta je bilo sprejetih nekaj sklepov, ki v celoti podpirajo stališče tako družbenopolitičnih organizacij občine kot tudi Zavoda za zaposlovanje Kranj, da je treba ukreniti vse, da se temu kolektivu pomaga, pa naj gre za pomoč pri pripravi samoupravnih aktov, organizaciji proizvodnje ali za pomoč pri pridobivanju novih strokovnih kadrov, ki jih vsekakor tako kot mnogim, primanjkuje tudi tej OZD. Vsekakor se bodo morali strokovnjaki, ki se bodo ukvarjali s problematiko te OZD, spoprijeti tudi z vprašanji, ki se ponujajo ob proučevanju konfekcijske proizvodnje v Kranju na sploh, t. j. z možnostjo medsebojne trdnejše povezave proizvajalcev in ne nazadnje tudi prodajalcev konfekcijskih izdelkov. Izvršni svet se je strinjal z ugotovitvijo, da je obstoj invalidske delavnice v Kranju življenjskega pomena za mnoge invalide Kranja in vse Gorenjske, in s tem torej tudi Kranja. Zato je velika odgovornost v kranjski občini za ureditev do sedaj neurejenih razmer. Seveda pa bo OZD »Mladi rod« mnogo temeljiteje obravnavana na IS potem, ko bodo komisije in drugi predložili svoje analize in predloge rešitev. I. S. tega, da so bili letos na več republiških in zveznih akcijah med najboljšimi, ne zanemarjajo tudi dela na potresnem območju v Posočju ter doma, kjer vsako leto pripravijo več lokalnih mladinskih delovnih akcij skupaj z mladino v železarni. Med temi je tudi akcija za izgradnjo TRIM steze v Jeseniške Rovte, saj mesto Jesenice nima takšnega rekreacijskega objekta. Mladi so letos domala vsako soboto prišli na delovno akcijo na zgornji Plavž in pomagali pri izgradnji, tako da bo steza kmalu odprta. Po letošnjem uspešnem delu v domala vseh prostovoljnih mladinskih delovnih akcijah doma in drugod so se številni jeseniški brigadirji zbrali minuli teden v kampu Šranc na zgornjem Plavžu. Med sedemdesetimi brigadirji je bil tudi predsednik ZSMS Ljubo Jasnič in Zlato Vogrič, ki v republiškem merilu vodi organizacijo mladinskih delovnih brigad. Na prijateljskem srečanju so izmenjali izkušnje in se pogovorili o nadaljnjem delu, problemih in težavah mladih. —D. S. Praznično v Lomu Lom pod Storžičem — Krajevna skupnost Lom pod Storžičem je v nedeljo, 18. septembra, proslavila krajevni praznik in ga združila s srečanjem kurirjev in vezistov ter pokroviteljev lomske osnovne šole. Sodelovanje med Lomljani, kurirji in vezisti ter pokrovitelji Elektro-tehno iz Ljubljane, IMKO iz Ljubljane, Športopremo iz Ljubljane, Termiko in Državno založbo Slovenije traja že desetletje. Utrdili so ga predvsem pokojni Kristjan Kokalj in znana partizanska kurirja in vezi-sta Albinca in Albin Fojkar. V Lomu so se v nedeljo pogovarjali o nadaljnjem sodelovanju med krajevno skunostjo, kurirji in vezisti ter pokrovitelji. Menili so, da bodo podpisali samoupravni sporazum in cilje sodelovanja ter pokroviteljstva vnesli tudi v statut krajevne skupnosti. Razen tega so domačini pripravili v nedeljo proslavo, ki ji je sledilo družabno srečanje v domu družbenih organizacij. Lomljani praznujejo v spomin na brobo Nemcev in partizanov, ki je bila leta 1944 v Grahovšah. -jk Novi prostori Filba Bohinjska Bistrica — Delovna organizacija Filbo proizvaja naprave za ventilacijo, za od-sesavanje prašnih delcev in ostale elemente ter naprave za lesno in drugo industrijo. Iz kovinske obrti pred petindvajsetimi leti so se razvili v delovno organizacijo, ki se uspešno uveljavlja na domačem tržišču. Zdaj so se odločili, da povečajo proizvodnjo z izgradnjo novih proizvodnih prostorov v industrijskem območju Bohinjske Bistrice. Sedanji prostori so nefunkcionalni in odloča no pretesni za načrtovano večjo proizvodnjo delovne organizacije, ki ima letošnjo proizvodnjo že prodano. Deloma s krediti in deloma z lastnimi sredstvi bodo do prihodnjega leta zgradili proizvodno halo, katere vrednost bo znašala 5 milijonov dinarjev. Gradili bodo v dveh etapeh, povečali zaposlenost, proizvodnja pa bo večja za 20 odstotkov. Najprej bodo postavili 600 kvadratnih metrov proizvodnih prostorov, nato pa še upravne prostore. — D. S. Obnovljeno cesto Tenetiše — Trstenik je v soboto svečano odprl predsednik kranjske občinske skupščine Tone Volčič. — Foto: A. Žalar S skupno voljo in močmi V soboto, 17. septembra, so v kranjski občini svečano odprli prenovljeno asfaltirano cesto Tenetiše — Trstenik Za tretjino več V Tekstilni tovarni Medvode, TOZD Tekstil Ljubljana, so v prvih osmih mesecih letos dosegli 90 milijonov dinarjev realizacije, kar je za tretjino več kot lani v istem času. Planska predvidevanja so se tako uresničila; predvsem po zaslugi dobro planiranih letnih dopustov. Tarejo jih podražitve domačih surovin, v predilnici skušajo doseči boljšo kvaliteto izdelkov, vse večje pa so tudi težave z izvozom na zahodna tržišča. Svoje izdelke predvsem izvažajo na Madžarsko, prve količine pa so tudi že poslali kupcu v Rumunijo. Končno so stekla tudi dela pri graditvi novega obrata tehničnih izdelkov, katerega bodo zgradili delavci Megrada, TOZD Gradles Medvode. -fr Tenetiie, Trstenik - V krajevnih skupnostih Tenetiše in Trstenik v kranjski občini so v soboto, 17. septembra slavili pomemben delovni uspeh. Predsednik kranjske občinske skupščine Tone Volčič je namreč odprl prenovljeno asfaltirano cesto Tenetiše —Trstenik. Za ureditev te ceste so se prebivalci obeh krajevnih skupnosti zavzemali že nekaj let. Potrebe po urejeni cestni povezavi s Kranjem so se namreč vsako leto večale. Krajani se vsak dan vozijo v Kranj na delo, otroci s tega območja pa v šolo. Predsednik občinske skupščine Tone Volčič je ob otvoritvi poudaril, da tudi rekonstrukcija te ceste pomeni pomembno delovno zmago, saj so občani tudi tokrat, tako kot že večkrat, dokazali, da so pripravljeni s skupnimi močmi prispevati k hitrejšemu družbenemu razvoju. Za razširitev ceste je brezplačno odstopilo del zemljišča 38 lastnikov; od tega 22 iz krajevne skupnosti Trstenik in 16 iz krajevne skupnosti Tenetiše. Odstopili so okrog 2,5 ha zemljišča, kar pomeni vrednostno najmanj 210.000 dinarjev. Razen tega so prebivalci Tenetiš prispevali najmanj 160.000 dinarjev, v Treteniku pa 150.000 dinarjev. Oboji pa so opravili še precej prostovolj-njega dela. Celotna vrednost obnove in asfaltiranja ceste pa znaša okrog 6 milijonov dinarjev. Sobotna svečanost bi bila lahko še veliko lepša, če je ne bi motil dež. V Tenetišah je bil namreč krajši kulturni program, z nagovorom predsednika krajevne skupnosti Marjana Gregorca. Po otvoritvi ceste pa je slavnostni sprevod z vprežnimi vozili, traktorji in kmetijsko mehanizacijo krenil do šole na Trsteniku, kjer je bil po nagovoru predsednika krajevne skupnosti Eda Bečana in predsednika krajevne konference SZDL ter direktorja Mladi rod prav tako daljši kulturni program. A. Zalar Usklajevanje poteka prepočasi Jesenice — Člani enote teritorialne obrambe redno vadijo. Pripravljajo se na vajo, ki jo bodo imeli c kratkem. — Foto: B. B. Škofja Loka — Usklajevanje samoupravnih aktov z določili zakona o združenem delu v organizacijah in temeljnih organizacijah združenega dela v škofjeloški občini ne poteka po že pred meseci zastavljenih načrtih. Komisije, ki so bile odgovorne za usklajevalni postopek in s tem seveda za izvajanje novega zakona v praksi, so ponekod komajda začele, ali še sploh niso, z delom, ponekod so šele na polovici poti, in na prste ene roke bi bilo mogoče prešteti delovne organizacije, kjer je delo vsaj kolikor toliko zadovoljivo opravljeno. Da pri usklajevanju aktov z zakonom o združenem delu ne gre tako kot bi moralo, so Škofjeločani ugotovili že v sredini leta, torej še pred počitnicami in dopusti. Zato so bili člani komisij v OZD in TOZD škofjeloške občine ob obiskih predstavnikov občinskega sindikalnega sveta, kluba samoupravljavcev, družbenega pravobranilca samoupravljanja in drugih organov seznanjeni s trenutnim nič kaj zavidljivim položajem in istočasno opozorjeni, najbrž še popolnoma pravočasno, da morajo najkasneje v juliju in avgustu popraviti vse zamujeno. Toda kot kaže do tega v večini primerov ni prišlo. To so namreč pokazali ponovni obiski v delovnih organizacijah v prvih dneh septembra. Niti v eni obiskani delovni organizaciji delo še ni končano. V nekaj primerih komisije še niti niso začele z delom, drugje so morda vsaj opazni premiki naprej, še nikjer pa niso tako daleč, da bi lahko dopolnjene in usklajene samoupravne akte lahko v doglednem času dali v javno obravnavo in kasneje v sprejem. Kako torej opraviti delo do konca leta, ko bo usklajevalni postopek nujno treba končati in zakon o združenem delu dosledno začeti uresničevati v praksi. Časa je presneto malo! V Škof ji Loki so >se odločili, da bodo podobne skupine kot pred približno tremi meseci ponovno obiskale vse delovne organizacije v občini. Povsod se bodo pozanimali, kako daleč so že z delom in istočasno dali potrebne napotke in nasvete. Zavedati se je namreč treba, da v marsikateri manjši delovni organizaciji za dokaj zahtevno delo nimajo niti ustreznih kadrov, da pa so prav gotovo tudi primeri, ko kader je, a se komisije dela niso lotile resno in zavzeto. V škofjeloški občini so se zdaj odločili, da najprej rešijo vprašanje s področja dohodkovnih odnosov. Zato je klub samoupravljavcev že poslal dopise v vse delovne organizacije, naj klubu posredujejo vsa vprašanja s tega področja, povprašajo o vsem, kar jim je še nejasno, kajti le tako bo mogoče nakazati konkretne rešitve. Strokovnjaki bodo takoj posredovali odgovore, po potrebi pa bodo v Škofji Loki pripravili tudi posebna posvetovanja. To bo zadnji, vsekakor je mogoče upati, da tudi uspešen, poskus pomoči kluba samoupravljavcev in drugih odgovornih članov komisij v delovnih organizacijah, da se dokončno uskladijo vsi predpisi in akti, ki jih je nujno potrebno do konca letošnjega leta. V nasprotnem primeru lahko pride namreč do hudih zapletov in posledic, od težav pri izplačevanju osebnih dohodkov in do še marsikaj drugega. Zato je skrajni čas, da nosilci akcij začno pospešeno z delom. Med drugim tudi komisija v okviru občine. Kajti po obiskih skupin v delovnih organizacij, opravljeni morajo biti do konca septembra, bi morali že v oktobru biti usklajeni samoupravni akti dani v javno razpravo. Le tako jih bodo delovni ljudje lahko sprejeli še pred koncem leta. Časa za spanje in ravnodušnost torej ni več. J. Govekar Na podlagi 51. člena statuta Samoupravne stanovanjske skupnosti, 5. in 30. člena Pravilnika o gospodarjenju in usmerjenju sredstev za organizirano in programirano stanovanjsko graditev in po sklepu 6. seje Zbora SAE za graditev z dne 8. 6. 1977 razpisuje Upravni odbor SAE za graditev za območje občine Škofja Loka NATEČAJ ZA POSOJILO Posojilo je razpisano iz dela sredstev, ki jih združujejo organizacije združenega dela v Ljubljanski banki, podružnica Kranj, poslovna enota Škofja Loka in se daje: 1. Za nakup stanovanj v blokih v okviru usmerjene stanovanjske gradnje za najemna in lastniška stanovanja, ki se gradijo v Zireh in bodo vseljiva v letu 1977 in za katere bodo sklenjene pogodbe o nakupu do skupne višine 1.500.000,— din. 2. Za dograditev in adaptacije stanovanjskih hiš v okviru usmerjene stanovanjske gradnje, ki jih gradijo delavci na območju občine Škofja Loka in bodo vseljiva do konca leta 1978 do skupne višine 1.500.000,- din. V natečaju lahko sodelujejo delovne organizacije in občani, ki izpopolnjujejo pogoje veljavnega pravilnika SAE za graditev. Višina posojila bo odvisna od števila prosilcev posojil in razpisanih sredstev. Vlogo za posojilo je treba vložiti v 30 dneh od objave na predpisanem obrazcu z dokumentacijo pri Ljubljanski banki, podružnici Kranj, poslovni enoti Škofji Loki, kjer prosilci dobijo natančnejša navodila. Prepozno prispele vloge se ne bodo obravnavale. O dodelitvi posojila odloča Zbor samoupravne enote za graditev. O izidu nateč * oodo obveščeni vsi prosilci kredita najkasneje *h po «,oj» Zbora samoupravne *»note za graditev, ki bo v 30 odločala o odobrenih kreditih. SAE za graditec Kravji zvonci za najboljše Na živinorejski razstavi v Savskem lugu v Kranju v nedeljo podelili nagrade in darila najboljšim rejcem in proizvajalcem mleka Čeprav je deževalo, se je v Savskem logu, kjer je po oceni živinorejcev izredno primeren prostor za takšne prireditve, zbralo skoraj 50 živali. Slišati je bilo, da utegne Savski log prihodnje leto gostiti republiško živinorejsko razstavo, ki bo združena s tradicionalnim kmetijskim sejmom. — Foto: J. Zaplotnik Kranj — Škoda, da je slabo vreme ponagajalo živinorejski razstavi v Savskem logu v Kranju, ki jo je pod pokroviteljstvom Gorenjske kmetijske zadruge Kranj in ob pomoči gorenjskih kmetijskih organizacij združenega dela, živinorejske poslovne skupnosti, kmetijskega sklada kranjske občine in kmetijsko- živah m nagradile njihove rejce. Razstava je bila prikaz in potrditev, da rejsko delo na Gorenjskem napreduje in da se za usodo živinoreje ni bati. Škoda, da je takšnih prireditev, kakršna je bila nedeljska, tako malo. Menda jih je bilo v zadnjih 25 letih le pet! Pričakovati je, da bodo razstave, ki vzpodbudno vplivajo na rejce, v prihodnje pogostejše, saj se menjava cikaste pasme z lisasto in črnobelo na Gorenjskem umirja in bo lažje izbrati najboljše živali za javno predstavitev. Komisija je posebej ocenjevala krave lisaste in krave črnobele pasme. Pri prvih so imeli najboljše živali posestvo iz Poljč, Jože Skodlar iz Podbrezij, Franc Soklič iz Sela, Štefan Basaj s Suhe in Alojz Pretnar z Bohinjske Bele. Najboljše krave črnobele pasme pa je komisija našla med živalmi obrata iz Poljč, pri rejcu Štefanu Basaju s Suhe in med živalmi obrata KŽK Kranj v Hrastjah. Alojz Grašič iz Strahi-nja in Lojze Zaplotnik z Letenc sta bila proglašena kot najboljša rejca prvesnic, Jožetu Skodlarju pa je bilo podeljeno priznanje za vzorno rejo telic lisaste pasme. Najboljšim so podelili nagrade in velike kravje zvonce za spomin. Komisija, ki so jo sestavljali znani živinorejski in veterinarski strokovnjaki, je morala oceniti skoraj 50 živali lisaste in črno bele pasme — Foto: J. Zaplotnik Živinorejci iz Poljč so na nedeljski razstavi živine prejeli nagrade in darila za vzorno rejo — Foto:. J. Zaplotnik IZ GLASIL DELOVNIH ORGANIZACIJ zemljiških skupnosti gorenjskih občin pripravil Živinorejskoveterinar-ski zavod Kranj. Več kot 100 živali lisaste in črnobele pasme bi morali rejci prignati v Kranj, a je slabo vreme marsikoga odvrnilo od namere, da bi javnosti pokazal sadove dolgoletnega rejskega dela. Kljub temu so k privezovališčem privezali več kot 50 krav, prvesnic in telic. Komisije, ki so jih sestavljali priznani živinorejski in veterinarski strokovnjaki, so izbrale najboljše Posebnih priznanj so bili v nedeljo deležni tudi proizvajalci mleka. Prejeli so jih Franc Krč iz Kranja (Kmetijska zadruga Sloga), Jože Skodlar iz Podbrezij (Kmetijska zadruga Naklo), Anton Dolenc iz Gorice pri Podvinu (Kmetijska zadruga Radovljica), Jenko Miro iz Spodnjega Brnika (Kmetijska zadruga Cerklje), Franc Soklič iz Sela (Kmetijska zadruga Bled) in Franc Pušavec iz Hudega (Kmetijska zadruga Tržič). J. Košnjek 2 ELEZPR vec naročnikov za kovinoservis JESENICE - Temeljna organizacija združenega dela Kovinoaervia uspešno prodira na tržišče. Uvaljavlja se s svojimi televizijskimi stolpi, ki jih izdeluje za RTV Ljubljana po vsej Sloveniji, naročilo pa je prejela celo od RTV Titograd. Med uspešne izdelke sodijo tudi kvalitetni svetlobni stolpi, ki so v jeseniški železarni, različne jeklene konstrukcije in gradbeni elementi. Kovinoservis je te nekaj časa temeljna organizacija jeseniške železarne. SOLIDARNOSTNA AKCIJA MLADIH JESENICE - Minulo nedeljo so se mladinci jeseniike železarne udeležili enodnevne lokalne akcije v Grahovu ob Bači. To akcijo je pripravila -osnovna organizacija ZSMS TOZD Zebljarna skupaj s koordinacijskim svetom ZSMS Železarna Jesenice. Radovljica — Na severozahodnem delu Radovljice gradi Splošno gradbeno podjetje Gorenje iz Radovljice že peti stanovanjski blok, v katerem bo 80 novih stanovanj. Po dograditvi bo v tem delu Radovljice družbena stanovanjska gradnja končana. Stanovanja bodo vseljiva še pred zimo. — B. B. Skupnost za zaposlovanje Kranj Zavarovanje za primer brezposelnosti ZDRAVSTVENO VARSTVO Začasno brezposelni delavci imajo pravico do zdravstvenega zavarovanja, če izpolnjujejo pogoje po predpisih, ki urejajo to področje. Predpisi, ki urejajo pravice iz zdravstvenega varstva, so statuti občinskih zdravstvenih skupnosti v skladu z zakonom o zdravstvenem varstvu SR Slovenije. Začasno brezposelni delavci so zavarovani, če so redno prijavljeni pri pristojni skupnosti za zaposlovanje in so se tej skupnosti priglasili v SO dneh od dneva, ko jim je prenehala lastnost delavca v združenem delu, oz. delovno razmerje pri zasebnem delodajalcu ali lastnost zavarovanca na podlagi opravljanja samostojne dejavnosti, oz. ko prenehajo dobivati nadomestilo osebnega dohodka, do katerega imajo pravico po samoupravnem sporazumu o vrstah in obsegu pravic iz neposrednega zdravstvenega varstva in o drugih pravicah iz zdravstvenega zavarovanja. Zdravstveno varstvo imajo priznano tudi delavci po odslužitvi vojaškega roka ali ko jim preneha nezmožnost za delo zaradi bolezni, zaradi katere so bili odpuščeni iz vojaške službe, nadalje delavci, ki so odpuščeni iz kazenskega poboljševalnega zavoda, oz. iz zavoda za varstvo in zdravljenje, če je bil zoper delavca izrečen tak varstveni ukrep in delavci po končani rehabilitaciji. Zavarovani so tudi delavci po končanem študiju, če so redno prijavljeni pri skupnosti za zaposlovanje in če so se tej skupnosti priglasili v 60 dneh od dneva, ko so končali strokovno usposobitev ali srednjo šolo od dneva, ko jim preneha status študenta višje ali visoke šole ter akademije in od dneva, ko so odslužili vojaški rok v JLA, kojim preneha njihova nezmožnost zaradi bolezni, zaradi katere so bili odpuščeni iz vojaške službe, če so nastopili vojaški rok v 60 dneh od dneva, ko so končali strokovno usposobitev oz. srednjo šolo ali ko jim je prenehal status študenta. Zavarovani so tudi izseljenci-povratniki, če se priglasijo pristojni skupnosti za zaposlovanje v 00 dneh po vrnitvi v domovino. Nezaposleni delavci (otroci po končanem ali nekončanem obveznem šolanju) od 15. do 18. leta starosti so zavarovani kot družinski člani le, če se prijavijo v roku 60 dni od dneva, ko so končali šolanje, pristojni skupnosti ra zaposlovanje. VID DROBNIO Srednja vas - Skladišče mlekarne gozdno-kmetijske zadruge je polno slastnega ementalca v hlebcih, ki tehtajo okoli 80 kilogramov ... — Foto: F. Per dan Najboljši je ementalec Mlekarna, obrat gozdno-kmetijske zadruge Srednja vas ima v svojem skladišču večinoma sir ementalec — Prodaja v lastnih trgovinah Srednja vas v Bohinju — Mlekarna gozdno-kmetijske zadruge sprejme dnevno več tisoč litrov mleka, ki ga v zgodnjih jutranjih urah vozijo iz vseh vasi bohinjskega kota. Tudi s precej oddaljene Pokljuke prihaja, medtem ko na nekaterih planinah kot je Uskovnica in druge sami delajo mlečne izdelke. Na teh planinah boste jedli sir trapist, medtem ko so v mlekarni v Srednji vasi lahko ponosni na odličnega ementalca. Polanc Jože iz Studorja je petnajst let zaposlen v mlekarni: »Deset delavcev nas je, imamo dobre stroje za izdelavo sira in ostalih mlečnih izdelkov. Iz naše mlekarne prihaja v dve trgovini v Ljubljani ter v Škofjo Loko skuta, kisla in sladka smetana ter seveda ementalec boljši od trapista, saj mu je trajnost določena na šest mesecev, trapist, ki smo ga prej tudi delali v precejšnjih količinah, pa ima obstojnost le dva meseca. Količina proizvodnje je seveda odvisna od količine mleka, ki ga zbiramo po številnih zbiralnicah mleka v bohinjskih vaseh. Prav zdaj je mrtva sezona, decembra pa bo proizvodnja precej večja. Več tisoč litrov mleka dobimo dnevno, zelo težko pa je seveda z dostavo planinskega mleka s planin, saj so težko dostopne in precej oddaljene. Nekako 30 do 50 kilogramov je običajno težak hlebec bohinjskega sira, zdaj imamo v skladišču hlebce z 80 kilogrami. Proizvodnja sira v mlekarskih strojih znaša dnevno okoli 500 kilogramov, spet je seveda vse odvisno od količine mleka, ki ga dobivamo. Mislim, da sir, ki ga izdelujemo zdaj in prodajamo s precejšnjim uspehom, ni slabši od tistega sira, ki so ga v Bohinju izdelovali nekdaj in ki uživa sloves dobrega, okusnega, najboljšega sira. Popraševanja je dovolj, kar je nedvomno priznanje nam in naši proizvodnji. Prodajamo ga tudi na raznih prireditvah, na tradicionalnem kravjem balu okoli 800 kilogramov in več.« Mlekarna gozdno-kmetijske zadruge je sicer manjši obrat z razmeroma malo zaposlenimi, a z dobrimi mlekarskimi stroji in s tradicijo, ki jo je prinesla iz starih prostorov v Bohinju, kjer je zdaj planšarski muzej. S tradicijo pristnega, slastnega ementalca, priznanega bohinjskega sira. D. S. Dobra letina za žirovsko Alpino Žiri — Polletni rezultati gopo-darjenja v žirovski tovarni obutve Alpina kažejo dokaj ugodno sliko. Taki ali še boljši pa bodo prav gotovo tudi ob koncu leta, saj seje v Alpini zaradi specifičnosti njene proizvodnje, žirovski čevljarji so namreč v svetu najbolj znani po proiz- > vodnji odličnih smučarskih čevljev in čevljev za hojo v planine, prava »sezona« ob koncu poletja šele začela. V preteklih tednih so na tuja tržišča že izvozili večje količine izvrstnih »pancerjev«, pa tudi tekaških čevljev, za katere je spričo nesporne kakovosti tudi v tujini veliko zanimanja. Prav zdaj pa iz Alpine prihajajo vesti, da že preskušajo nov model tovrstnih čevljev. Letos so v Alpini iz temeljne organizacije združenega dela Proizvodnja ustanovili tri temeljne organizacije: TOZD obutev Ziri, TOZD obutev Gorenja vas in TOZD plastika. Iz zbranih podatkov je razvidno, da je v primerjavi s prvim polletjem lanskega leta celotni prihodek pora-8tel za 47 odstotkov. Prav za toliko se je povečal tudi dohodek. Ce pa bi Uspeh s pohištvom MAK V poslovni enoti Slovenijalesa, v tovarni Sora Medvode, so v prvih osmih mesecih letos dosegli 34 milijonov dinarjev realizacije, kar je skoraj polovica več kot lani v istem času. Večja proizvodnja je rezultat obratovanja rekonstruiranega proizvodnega obrata, ob enakem številu zaposlenih. S prodajo izdelkov nimajo posebnih težav, saj so kupci zelo lepo sprejeli njihovo lepo mladinsko pohištvo MAK, katerega druga serija je že razprodana. Pohištvo razstavljajo tudi na jesenskem zagrebškem velesejmu in računajo, da bo prodaja prav tako dobra tudi prihodnje leto. -fr upoštevali tudi povečano interno realizacijo, ta je nastala zaradi ustanovitve treh TOZD, je prihodek po-rastel kar za 75 odstotkov. Osebni dohodki vseh treh TOZD in delovni skupnosti skupnih služb so letos večji za približno 30 odstotkov. Pripomniti pa je treba, da so na ta odstotek nekoliko vplivale tudi akontacije izplačane ob praznovanju 30-letnice obstoja tovarne. TOZD obutev Gorenja vas in TOZD plastika sta po poravnanih pogodbenih obveznostih, obveznostih do samoupravnih interesnih skupnosti in izplačilu osebnih dohodkov lahko del sredstev odvedli tudi v sklade. To je v primerjavi z lanskim letom lep napredek. Lani namreč ni bilo ustvarjenega zadosti dohodka niti za poravnavo in pokritje pogodbenih in zakonskih obveznosti ter osebnih dohodkov. TOZD prodaja pa je v prvi polovici leta ustvarila za 7 odstotkov več celotnega prihodka ter za 10 odstotkov več dohodka. Tu so osebni dohodki večji za približno 26 odstotkov, ostanek dohodka za sklade pa je nekoliko manjši kot pred letom dni. Kako je z zalogami? Podatki kažejo na zvišanje zalog repromate-riala, na precejšen porast zalog nedokončanih izdelkov, nekoliko pa so porasle tudi zaloge gotovih izdelkov. Zaloge repromateriala in nedokončanih proizvodov so se povečale zato, da bi proizvodnja v prihodnje lahko nemoteno potekala, zaloge gotovih izdelkov pa spričo tega, ker so v Alpini letos že zelo zgodaj začeli proizvajati smučarsko obutev in tekaške čevlje. Povečane zaloge pa seveda v do-kajšnji meri vplivajo na slabšo likvidnost Alpine. Zato jih bo čimprej potrebno zmanjšati na primerno višino. Zadnji podatki kažejo, da Alpina z dobrim poslovanjem nadaljuje. Zato bodo tudi rezultati ob koncu leta zelo dobri. J. Govekar @ ŠKOFJA LOKA 24. SKUPNA SEJA zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti' in družbenopolitičnega zbora skupščine občine Škofja Loka Seja bo v sredo, 28. septembra, 1977, ob 16. uri v sejni dvorani škofejloške občinske skupščine. Uspešno prvo polletje Letošnji polletni rezultati gospodarjenja so v škofjeloški občini boljši od lanskih — Prehitro zaposlovanje in prevelika poraba Dnevni red Poleg verifikacije pooblastil delegatov in potrditve zapisnika 22. ir. 23. skupne seje zborov z dne 29.6. in 13. 7. ter poročil o izvršitvi sklepov bo na dnevnem redu: — analiza polletnih rezultatov gospodarjenja organizacij združenega dela v občini Škofja Loka v letu 1977 — poročilo o mladoletnem prestopni St v u v občini za obdobje od leta 1971 do 1976 — predlog odloka o zakloniščih na območju občine — osnutek odloka o obveznem prispevku uporabnikov komunalnih storitev z območja krajevnih skupnosti Skofia Loka, Sv. Duh, Godesič in Reteče za sofinanciranje izgradnje druge etape primarnega omrežja loškega vodovoda in kanalizacije ter povečanje čistilne naprave v Škofji Loki — volitve in imenovanja — delegatska vprašanja Izvršni svet škofjeloške občinske skupščine je na eni zadnjih sej že obravnaval analizo polletnih rezultatov gospodarjenja organizacij združenega dela v občini v letošnjem prvem polletju. Ugotovil je, da se hitra gospodarska rast, ki je značilna že za lansko drugo polletje, letos nadaljuje. Spreminja se struktura proizvodnje in manjšajo se zaloge. Kljub temu pa bo potrebno v prihodnje gospodarsko aktivnost pospeševati z usmerjenim investiranjem, prostorskim urejanjem, boljšo organizacijo dela in kadrovanjem. Tistim organizacijam, ki se same ne morejo izkopati iz težav, bo treba pomagati. Ugotovil je tudi, da delovne organizacije še vedno zaposlujejo preveč novih delavcev in da se premalo vlaga v infrastrukturo. DOGOVORIMO SE Osnutek odloka o ... ... obveznem prispevku uporabnikov komunalnih storitev z območja krajevnih skupnosti Škofja Loka, Sv. Duh, Godešič in Reteče za sofinanciranje izgradnje druge etape primarnega omrežja loškega vodovoda in kanalizacije ter povečanje čistilne naprave v Škofji Loki. Zakon o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena določa, da občinska skupščina lahko predpiše prispevek za razširjeno" reprodukcijo komunalnih objektov in naprav, ki se izračunava in plačuje ob ceni komunalnih storitev in vnaša v sklad komunalne skupnosti. Sredstva prispevka se uporabljajo po sprejetem programu izgradnje komunalnih objektov in naprav. Ker poraba vode narašča hitreje, kot jo zagotavljajo sedanji viri, hkrati pa naraščajo količine odpadnih voda in potrebe po nihovem čiščenju, je potrebno v škofjeloški občini zgraditi drugo etapo primarnega omrežja loškega vodovoda in kanalizacijo na območju krajevnih skupnosti Škofja Loka, Sv. Duh, Godešič in Reteče ter povečati čistilno napravo v Škofji Loki. Z investicijskim programom, ki ga je izdelalo SGP Tehnik Škofja Loka - TOZD Komunalne dejavnosti, je predvi- Predlog odloka o... ... zakloniščih na območju občine Škofja Loka. Da bi prebivalstvu zagotovili ustrezno zaščito v primeru vojne, so potrebne pravočasne in dolgotrajne priprave Že v miru. Zato je graditev zaklonišč nujna obveza vseh družbenopolitičnih skupnosti, organizacij združenega dela in drugih organizacij, interesnih skupnosti in vsakega posameznika v naseljih, ki bi bila lahko cilj zračnih napadov. Upoštevajoč oceno ogroženosti ozemlja škofjeloške občine, se je nujno treba odločiti za gradnjo zaklonišč, kar zahtevata tudi zvezni in republiški zakon o ljudski obrambi. Odlok o zakloniščih je utemeljen z doktrinarnimi načeli civilne zaščite, z določili zveznega in republiškega zakona o ljudski obrambi, pravilnikom o tehničnih normativih o graditvi zaklonišč in s statutom občine Škofja Loka. S tem odlokom se ureja gradnja, vzdrževanje in financiranje zaklonišč na območju občine. Po določilih tega odloka je občinski štab za civilno zaščito v roku enega leta po uveljavitvi tega odloka dolžan izdelati načrt graditve zaklonišč in ga predložiti v sprejem svetu za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito. Ta načrt bo podrobneje urejal gradnjo zaklonišč na območju občine Škofja Loka. Osnutek odloka je pripravil občinski štab za civilno zaščito in ga dal v razpravo svetu za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito, izvršnemu svetu skupščine občine Škofja Loka in statutarno pravni komisiji. Po končani javni razpravi je občinski štab za civilno zaščito odlok uskladil s sprejemljivimi pripombami in ga predložil vsem zborom občinske skupščine, da ga sprejmejo. dena v letih 1977-1980 izgradnja vodohrama, črpališča na Sorskem polju in povezovalnih vodov z obstoječim vodovodnim omrežjem ter gradnja primarne kanalizacije in odvod meteornih in fekalnih voda s področja obstoječe industrije in organizirane stanovanjske gradnje, kakor tudi z območja novih industrijskih kompleksov in stanovanjskih naselij. Vrednost predvidenih del na primarnem vodovodu je ocenjena na 57,601.000 din, na primarnem kanalizacijskem omrežju in čistilni napravi pa na 51,246.000 dinarjev. Sredstva, ki se po sedanjih predpisih uporabljajo za razširjeno reprodukcijo komunalnih naprav, ne zadoščajo za kritje predvidene investicije. Zato so na podlagi programa izgradnje komunalnih objektov in naprav s samoupravnim sporazumom nameravali zagotoviti potreben dotok sredstev. Večina podpisnikov je že podpisala sporazum. Za tiste organizacije in društva ter skupnosti, ki sporazuma niso podpisali, predlagajo, da občinska skupščina z odlokom predpiše prispevek. S tem odlokom se predpiše tudi prispevek za občane. Višina prispevka bo odvisna od količine porabljene vode ter kanalščine. 1. za izgradnjo vodovoda: 1. 1978 0,30 din na k. m porabljene vode 1. 1979 1,06 din na k. m porabljene vode 1. 1980 1,70 din na k. m porabljene vode 1. 1981 2,36 din na k. m porabljene vode 2. za izgradnjo kanalizacije in povečanje čistilne naprave: 1. 1978 1,60 din na k. m kanalske vode 1. 1979 2,55 din na k. m kanalske vode 1. 1980 3,00 din na k. m kanalske vode 1. 1981 3,00 din na k. m kanalske vode Vodarina in kanalščina bosta brez prispevka, ki je predviden z omenjenim odlokom, predvidoma znašali: na m vodarina kanalščina 1978 2,70 2,35 1979 2,95 3,00 1980 1981 3,25 3,55 3,50 3,65 Cena vodarine in kanalščine se bo vsako leto verificirala. V sestavu vodarine za široko potrošnjo je vkalku-liran tudi vodni prispevek 0,35 din, ki ga je upravljavec vodovoda dolžan odvajati vodni skupnosti. Na podlagi samoupravnega sporazuma in odloka o prispevku za vodo in kanalščino bodo predvidoma zbrali leta 1978 za vodovod 1,575.608 dinarjev, 1969. leta 2,111.340 din, naslednje leto 3,582.410 din in 1981. leta 5,189.975 din ali skupaj 11,459.330 dinarjev. Za kanalizacijo in čistilno napravo pa se bo leta 1978 nateklo 2,338.270 din, 1979. leta 3,864.780 dinarjev, naslednje leto 4,716.600 din in 1981. leta 4,897.800 dinarjev in skupaj 15,817.800 dinarjev. Tako bo skupno z dodatnimi viri sredstev komunalne delovne organizacije in komunalne skupnosti, kot so pristojbine za priključke komunalne naprave, namenska sredstva krajevnih skupnosti in organizacij združenega dela, nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča ter bančni krediti, zagotovljena gmotna podlaga za izvedbo sprejetih programov. Kot je že omenjeno, se je v prvi polovici leta 1977 nadaljevala visoka aktivnost gospodarstva, ki ima za posledico tudi ugodne gospodarske rezultate: 51-odstotno povečanje celotnega prihodka v primerjavi z enakim obdobjem lani. Na Gorenjskem pa se je celotni prihodek OZD povečal za 36 odstotkov. Dohodek se je v strukturi celotnega dohodka nekoliko zmanjšal in je lani znašal 24,1 odstotka celotnega dohodka, letos pa za odstotek manj. Družbeni proizvod se je v primerjavi z lanskim polletjem povečal kar za 70 odstotkov, v primerjavi s polovico lanskega celoletnega družbenega proizvoda pa le za 12 odstotkov, kar je za 3 odstotke manj kot na vsej Gorenjski. Čisti dohodek, ki ga predstavlja dohodek brez pogodbenih in zakonskih obveznosti, pa se je povečal za 45 odstotkov. Pri doseganju čistega dohodka so škofjeloške OZD boljše kot znaša poprečje Gorenjske. Zaostajajo le gostinstvo in turizem ter promet in zveze. Gibanje zalog gotovih proizvodov kaže, da je rast proizvodnje zasnovana na rasti popraševa-nja. Vrednost zalog se je letošnje prvo polletje povečala za 10 odstotkov, v strukturi celotnega dohodka pa se je zmanjšala. Maja so zaloge znašale 21 odstotkov gotove proizvodnje. Na Gorenjskem se je vrednost zalog povečala kar za 31 odstotkov v primerjavi z lanskim prvim polletjem. Tudi izgube v letošnjem prvem polletju niso visoke. Na Gorenjskem predstavljajo 0,8 odstotka celotnega prihodka oziroma 4,2 odstotka dohodka, v škofjeloški občini pa samo 0,2 odstotka celotnega prihodka in 0,8 odstotka dohodka. Glavna nosilca izgub sta Jelovica, TOZD Montažni objekti in Iskra Reteče. Druge delovne organizacije, ki so tudi na »seznamu zgubašev« so zastopane z majhnimi zneski. Skupna izguba je znašala v občini v prvem polletju 6 milijonov dinarjev, izkazuje pa jo 6 OZD s skupaj 803 zaposlenimi. Sanacija Alpe-tourja — TOZD tovorni promet, ki je bil lani v izgubi« je uspela, saj so letošnje prvo polletje sklenili z ostankom dohodka. Z resolucijo o politiki izvajanja družbenega plana razvoja občine so tudi v Škofji Loki predvideli, da bo poraba naraščala počasneje od rasti dohodka, medtem ko naj bi investicije naraščale hitreje. Vendar osebna in skupna poraba prehitevata plan. Osebni dohodki na zaposlenega delavca so znašali v negospodarstvu 4323 din in 4325 din v gospodarstvu in so bili za 18 oziroma 22 odstotkov višji od lanskih. Življenjski stroški pa so se povečali za 13,4 odstotka. Število zaposlenih pa se je povečalo za 3 odstotke. Samoupravne interesne skupnosti so imele v prvem polletju letos 48,7 milijona skupnih dohodkov, kar predstavlja 34-od-stotno povečanje v primerjavi s 1. polletjem 1976 in 45,9 milijona skupnih izdatkov, kar je prav tako za 34 odstotkov več kot lani. Odlivanje sredstev v skupno porabo je tako znatno hitrejše kot rast dohodka, ki znaša 17 odstotkov. Dohodki občinskega proračuna so lanske presegli za 22 odstotkov in plan za 3 odstotke. Izdatki pa so v primerjavi z lanskim letom narasli za 20 odstotkov in so bili za 16 odstotkov pod planom. Investiranje je v škofjeloški občini v letošnjem prvem polletju zadržalo enako hitrost naraščanja kot lani. Investicijska potrošnja je v prvih šestih mesecih dosegla 202,7 milijona dinarjev, kar je za 24 odstotkov več kot lansko prvo polletje. Na Gorenjskem je bila investicijska poraba v prvem polletju le za 4 odstotke večja kot lani v prvih šestih mesecih. Ugodni so tudi rezultati menjave s tujino. V prvem polletju so delovne organizacije izvozile za nekaj manj kot 18 milijonov dolarjev blaga ali za 40 odstotkov več kot v enakem lanskem času. Največji porast izvoza beležijo kladivar, Niko, Jelovica, manj kot lani pa so izvozili v Seširju, Kroju in Gozdnem gospodarstvu. Izvoz v dežele v razvoju se je podvojil, na klirinško področje se je zmanjšal za dobrih 6 odstotkov, na konvertibilno področje pa se je povečal za 10 odstotkov. V tem času pa so škofjeloške organizacije uvozile za nekaj manj kot 15 milijonov dolarjev blaga, kar je za 78 odstotkov več kot v enakem lanskem obodbju. Vrednost uvožene investicijske opreme se je v letošnjem letu povečala kar za 184 odstotkov, vrednost uvoženih surovin in opreme pa za 72 odstotkov. Povečal se je uvoz s klirinškega področja in se s tem zmanjšal klirinški suficit. V celoti pa imajo OZD v prvem polletju 1,872.000 dolarjev zunanjetrgovinskega presežka. Aprila je stekla proizvodnja v novi tovarni Termopol na Sovodnju. F. Perdan - Foto: Največ prekrškov Poročilo o mladoletnem prestopništvu v škofjeloški občini v obdobju med 1971 —1976 je pripravila občinska skupnost socialnega skrbstva po predhodnih razgovorih s sodnikom za prekrške, predstavniki ZSMS, sodnikom za mladoletnike in Postajo milice Škofja Loka. Njegov namen je seznaniti občane s pojavom družbeno nesprejemljivega vedenja naše mladine in otrok. Čeprav na kriva pota stopi le manjši del mladostnikov, pojav zasluži pozornost vse družbe, predvsem pa vseh tistih dejavnikov, ki so dolžni spremljati in usmerjati otroka in mladega človeka v zdravo osebnost. V obdobju od leta 1971 do 1976 je strokovna služba občinske skupnosti socialnega skrbstva obravnavala 365 primerov nesprejemljivega vedenja otrok in mladoletnikov. Največ primerov so obravnavali leta 1973. Največ mladoletnikov in otrok so obravnavali zaradi prekrškov in to v večini primerov storjenih v prometu. Naslednjo problematično skupino predstavljajo majhne in velike tatvine in kazniva dejanja zoper splošno varnost, na katero odpade kar 25,7 odstotka vseh obravnavanih primerov. Tretjina vseh obravnavanih primerov je bila odkrita lani. Napak pa bi bilo ta podatek razlagati z ugotovitvijo, da je mladina vsako leto bolj pokvarjena. Vedno večje število obravnavanih primerov je le rezultat boljšega dela socialnih in drugih služb. Najpogostejši izrečeni vzgojni ukrepi so bili v tem času strožje nadzorstvo skrbstvenega organa, ki istočasno pomeni, da starši mladoletnika ne znajo, ne morejo ali nočejo nuditi pogojev za normalen razvoj osebnosti. Strokovna služba skrbi za mladostnikovo šolanje, zaposlitev, izločitev iz okolja, ki nanj kvarno vpliva in za ureditev razmer v katerih živi. Osem mladoletnikov so zaradi neurejenega okolja, v katerem so živeli, morali poslati v vzgojne zavode. Med mladostnimi prestopniki je kar 86 odstotkov fantov. 43 obravnavanih primerov sodi v kategorijo starejših mladoletnikov, to je v starost od 16 do 18 let. V tej starostni skupini je več kot polovica kršilcev naredilo prometne prekrške. Pri mlajših mladoletnikih pa so prometni prekrški šele na drugem mestu. Zelo pa se v zadnjem času zmanjšuje delež skupine otrok pod 14 leti, to je osnovnošolcev. Ta padec je rezultat dela socialnih služb na osnovnih šolah, zato bi kazalo razmisliti o razširitvi dejavnosti socialnih služb tudi na srednje šole in delovne organizacije. v Največ obravnavanih mladoletnikov obiskuje srednjo šolo in imajo že svoja prevozna sredstva, ki jim predstavljajo sredstvo za uveljavljanje. Večina otrok z nesprejemljivim vedenjem izhaja iz popolne družine, zato nikakor ne moremo iskati vzrokov za prestop-ništvo v. nepopolni družini, pomanjkanju »očetove vzgoje« in podobnih frazah. Tudi v popolni družini so lahko neurejeni odnosi, ki negativno vplivajo na socialni razvoj mladostnika. Največ obravnavanih primerov odpade na Škofjo Loko z okolico, tesno ji sledi Poljanska dolina z Zirmi, manj primerov pa je v Selški dolini. Starši zaradi svojih otrok iščejo pomoč le v vsakem desetem primeru in to predvsem zaradi begov od doma, le redko pa zaradi kaznivih dejanj. Pobude in prijave za obravnavo mladoletnikov prihajajo predvsem od institucij, ki s tem opravljajo uradno dolžnost. PREDLOGI ZA NADALJNJE DELO Ker med prekrški prevladujejo prometni, bi bilo potrebno prometno vzgojo razširiti v poklicne in druge srednje šole in v sodelovanju z AMD, PM in ZSMS in drugimi omogočiti mladim pridobitev znanja za upravljanje z motornimi vozili. Prav tako bi bilo potrebno na srednje — poklicne in druge šole razširiti preventivno dejavnost socialnega dela. Eden od vzrokov za nesprejemljivo obnašanje je tudi nizka izobrazba in potreba po uveljavljanju na drugih področjih. Zato je potrebno mladostnike vključiti v nadaljnje redno ali izredno izobraževanje. Delo s posameznikom pri izvajanju vzgojnih ukrepov ne daje vedno željenih rezultatov, zato se bodo socialne službe v bodoče usmerile na grupno delo z mladimi. Hkrati bodo podpirali prizadevanja OK ZSMS Škofja Loka, ki poskuša mlade zainteresirati za najrazličnejše dejavnosti v prostem času. Zahtevati je treba tudi, da se alkoholne pijače v nobenem primeru ne smejo točiti mladoletnikom. Čeprav poročilo govori o mladostnem prestopništvu, je vendar treba ugotoviti, da v škofjeloški občini ne predstavlja perečega problema. Kljub tej ugotovitvi pa bo občinska skupnost socialnega skrbstva v sodelovanju z občinskim sodnikom za prekrške, sodnikom za mladoletnike, PM Škofja Loka in šolskimi svetovalnimi službami še naprej bedela nad mladostniki in si prizadevala za zmanjšanje obsega družbeno nesprejem! vega vedenja. Zato bo enkrat na leto organizirala posvet o problematiki mladoletnega prestopništva in tako sproti uaklajev delo in akcije. Kdaj Rollerball Gledali smo Rollerball. Jaz in nekaj stotin fantov starih poprečno dvanajst let; s tem, da najmlajši hodi verjetno še v vrtec. Kljub izredno atraktivnim, krvavim in profesionalno odlično posnetim prizorom tekme roller-balla, navdušenje gledalcev ob koncu filma ni bilo popolno. Režiser ga je skalil z vrsto, nepotrebnih prizorov, v katerih glavni junak rešuje dilemo svobode in ugodja. Z eno besedo, film je dosegel popolnoma nasproten učinek (razen komarcialnega seveda), kot je nameraval. Navdušil je z nasiljem, čeprav je proti njemu uperjen. Vendar je Rollerball le eden v vrsti filmov, ki doživljajo v Kranju (in verjetno tudi dtugje) podoben uspeh. Kdo je kriv? Verjetno dvorani, ki bi jih zavidala marsikatera svetovna prestolnica, ki pa sta za Kranj očitno preveliki. Preveliki vsaj za tisto občinstvo, ki vanju še zaide (žal največkrat le zaide). Od kar kraljuje po domovih barvna televizija, je obisk kinematografa za večino le neprotreben izdatek in izguba časa, razen za mladino, ki predstavlja verjetno več kot devetdeset odstotkov obiskovalcev. Kino podjetje se trudi kolikor ve in zna, da bi napolnilo vsaj del dvorane in doseglo čimboljši poslovni uspeh. Sredstva, ki jih pri tem izbira pa so dvorezen meč tako za obiskovalca, kot za družbo v širšem smislu. Medtem, ko trpi gledalec le neprestane glasne pripombe, šumenje vrečk s krompirjem in včasih" fizično nasilje pijanih obiskovalcev, so posledice za družbo neprimerno večje. Mnogi psihologi resno opozarjajo na izreden vliv televizije in filma ter svetujejo staršem, da otrokom ne dovolijo gledati nasilja na televiziji. Našim pedagogom in staršem je očitno vseeno, kakšne filme njihovi otroci gledajo in kako jih sprejemajo. Medtem, ko se televizija lahko izogne vsaj največjemu šundu in filme opremi s komentarji, lahko kinematografsko podjetje izbira med veliko količino cenenih filmov, za uvoz katerih skrbijo naši distributerji. Kljub temu, da izbira ni velika, je od beograjskega FESTA dalje na trgu tudi vedno več kvalitetnih filmov, Od teh so najbolj hvaležni tisti filmi, ki doživljajo tudi drugje po svetu velik komercialen uspeh in katerih glavna odlika je dobra obrtniška izdelava. Večji problem so res kvalitetni filmi. Ti zahtevajo od gledalca več pozornosti i so za občinstvo, ki mu je okus oblikovala množica slabih filmov, brez kakršnihkoli estetskih in idejnih vrednot, prenaporni. Kino podjetje si zato prizadeva, da pri propagiranju teh filmov poudarja tiste prvine, ki so sprejemljive tudi za gledalce z najmanjšimi zahtevami. Taki filmi dobijo tako oznako krimi-naleke ali satiričnega muzikla (Ugledna trupla, Nasshvill ipd.). Na ta način manjpozorni gledalci zgrešijo bitvo filma in uživajo v tistih elementih proti katerim je film navadno naperjen. (Komentar Nashvilla: »Glasba je dobra, film je zanič«.) Film ostaja tako šola slabega okusa in nasilja (Opij ljudstva), ne pa sredstvo estetske in družbene vzgoje. Postavlja se vprašanje ali je lahko film s svojim izdrenim vplivom, na odraščajočo mladino in s tem na celotno družbo, le potrošno blago s katerim naj se ukvarja kinematografsko podjetje ali pa ima tudi širšo družbeno vlogo. Menim, da jo ime in, da se bodo morale družbenopolitične organizacije in šole s tem medijem resneje ukvarjati. Prej ali slej bo treba pogledati resnici v oči in' priznati, da etičnih in estetskih meril ne oblikujejo dela Cankarja in Prešerna temveč Doktor romani, Vajat Erp, Slaki in Sandokan. Pedagogi in kulturni delavci se bodo morali potruditi, da bodo naučili mladino, da bo znala ločiti zrno od plevela in vsako delo, tudi filmsko, kritično sprejemala. Kaj pa če pedagogi ne utegnejo, ker gledajo Sando-kana? Nashvill je tu, taksist j* na ulici, morda kje igrajo že rollerball? Jože Primožič Vodopivčeva 19 Kranj Jesenice — Minuli petek so v prostorih muzeja delavskega gibanja odprli razstavo 40 let Komunistične partije Slovenije in Jugoslavije. Ob otvoritvi, na kateri je spregovoril predvojni revolucionar in komunist Vencelj Perko so člani dramskega krožka jeseniške gimnazije pripravili kulturni program. — Foto: B. B. Jesenski izlet izžrebanih naročnikov Glasa Pionirska knjižnica v Kranju DRAGI MLADI BRALCI Konec je počitniškega potepanja, poslovili smo se od modrih morskih valov. Do prihodnjega poletja bomo samo v mislih podoživljali vesele in žalostne prigode iz taborniškega življenja. KNJIGA — naša zvesta spremljevalka — pa nas bo kratkočasila in poučevala tudi v tem, upam uspešnem, šolskem letu. Knjižnica je spet odprta ves dan od 8.—18.30, razen ob sredah od 12. —18.30 in sobotah od 8. —12. ure. V PIONIRSKI KNJIŽNICI ste si v počitniških mesecih izposodili skupaj 9405 knjig. Najraje ste brali naslednje knjige: SREČA NA VRVICI, Vitan Mal, ODPRAVA ZELENEGA ZMAJA, Slavko Pregl, AVTOSTOPAR, Irena Jurgiele-vviczova, O PSIČKU, KI JE IMEL DEČKA, Klara Jarunkova, ČETRTA FAZA, Malzberg, V SEDEMNAJSTEM,* Ivo Zorman, TOVARIŠIJA PETRA GRČE, MatoLovrak, DVOJČICI, E. Kastner, DEKLICA IN KAČ, L. Zupane, ŠPELIN DNEVNIK, B. Jurca, ABECEDA, N. Grafenauer, EDINKA, K. Jarunkova. ROKI ROK, Vitan Mal, DEKLICA AL, C. Greene, BRATA LEVJESRČNA, A. Lind- .en, TICEK KLJUNČKA, BREZ A. Ingolič, MULCI, Zidar. Počitniško razstavo knjig sta pripravila: TANJA PIHLAR, zdaj učenka 2. razreda osnovne šole h. Žagarja. najljubših Najraje bere pravljice: MAČEK MURI, K. Kovic, O PSIČKU IN MUCI, J. Čapek, OSTR2EK,C.Collodi, Škrat kuzma dobi nagrado, I nge Feustel, POŽREŠNI PUJSEK JO, I. Feustel, KAM PA KAM, KOSOVlRJA, S. Makarovič, VETROVA USPAVANKA, D. Ma-ksimovič, MEDVED PU, A. Milne, MIŠKA SPI, S. Makarovič. MAVEC Milan, učenec 6. razreda osnovne šole S. Jenka, najraje bere pustolovske knjige: POT V IZGNANSTVO, L. VVel-skopf-Henrich, MATHIAS SANDORF, J. Verne, DVE LETI NA POČITNICAH, J. Verne, TAJNO DRUŠTVO PGC, A. Ingolič, KAZAN, VOLČJI PES, J. Curvvood, OVČAR RUNO, A. Cerkvenik, PRIGODE TOMA SAWYERJA, M. Twain, RDEČA PEST, J. Rigičič, EMIL IN DETEKTIVI, E. Kastner. V pionirski čitalnici lahko redno prebirate naslednje revije: Pionir, Pionirski list, Cicibana, Modro lasto, Kurirčka, revijo Lutka, Obzornik, Planinski vestnik, Tabor, Življenje in tehniko, PrOteus, Moj mali svet. STARŠI, ki spremljate svoje najmlajše, lahko medtem, ko otroci izbirajo, pregledate revije za vas: OTROK IN DRUŽINA, UMJETNOST I DJETE, DETSKAJA LITERATURA, THE SCHOOL LIBRARIAN, JUGEND UND BUCH. BOOKBIRD. Marijan Kukec bo razstavljal v Tržiču V tržiškem paviljonu bo od 23. septembra do 17. oktobra razstava likovnih del kranjskega likovnega pedagoga Marijana Kukca, ki ga sicer poznamo kot odličnega ustvarjalca umetniške fotografije, manj pa kot avtorja likovnih del, s katerimi se nam tokrat predstavlja. Že od mladih dni Kukec slika in fotografira. Z grafiko in kolaži se je pa začel ukvarjati okoli leta 1969, ko je spoznal, da mu ni nič teže napraviti lepljenko ali grafiko kot kvalitetno fotografijo. Kukčeve lepljenke niso samo dekorativna dela, marveč skuša avtor z njimi reševati likovne zakonitosti, razbijati ustavljeni red in ga vendar na nek način obdržati. Gre za koncentrične kroge, za večje in manjše kvadrate, pri katerih se barvitost stopnjuje v različnih odtenkih ali pa se preliva v harmoničnih barvah. Gre za igro elementov, za kombinacijo barvnih gmot, za prehajanje iz svetlega v temno in obratno in za ravnotežje v sliki. Sredi kvadratov in krogov so nekje poudarjene tri točke, da se oko ob ustvarjeni podobi ustvari. Iz zaprtih kvadratov in krogov je tu in tam opazen prehod v kompozicije s črtami. Avtorju je všeč stara plastika s kamenitih stečkov, vodnjakov in sarkofagov ali pa z lesenih, rezljanih vrat. To staro plastiko poustvarja s svojimi grafikami, jo spreminja v dvodimenzionalno in ji skuša z reliefno grafiko dodajati še tretjo dimenzijo. Tako se na Kukčevih grafičnih listih ponavljajo elementi rezbarij v lesu ali skulptur v kamnu. Njegove reliefne grafike pa nas opozarjajo na naše prelepe starožitnosti in nam ohranjajo njihovo lepoto. Večkrat se Kukec zagleda tudi v rastlinski svet in nam ponavlja motive, ki mu jih ponujajo alge, drevesna skorja in še marsikaj. Njegova dela odlikuje premišljena barvna skladnost, živahna igra elementov, ubranost in umirjenost, ravnovesje izdelane podobe in dokajšen smisel za likovne zakonitosti, pa tudi za estetski videz. Ob otvoritvi razstave bo v petek, 23. septembra, ob 18. uri koncert, bratov Zupan pod vodstvom prof. Milka Škoberneta. S. R. r FILM Plamena zemlja Turski film Plamena zemlja je družbena drama, ki nam prikaže zaostalost turske vasi. Tu le vedno vladajo fevdalni odnosi in bogati posamezniki krojijo življenje mnogim revnim. V filmu je prikazan Aga — turski velikai, ki z uničevanjem malih kmetov, ki se borijo za svoj obstoj na borni zemlji, pridobiva veliko bogastvo. Da lahko uničuje male kmete, razlaga s starodavno miselnostjo: če ne bo držal svojih podložnikov v trdih rokah, se bodo le-ti kmalu uprli in ga poteptali v blato. Film je zanimiv v toliko, ke se tu srečamo z nam dokaj neznano kinematografijo. V filmu so prikazani nekateri turški običaji, ki jih pri nas ne poznamo. V filmu nato pozornost pritegnejo kostumi, ki se zelo razlikujejo od nalih, zanimive so turške vaške hiše in glasba v filmu, ki izvira iz turške narodne glasbe. Film je zanimiv in dokaj dober, vendar režiserju lahko očitamo nedodelano filmsko govorico v nekaterih kadrih filma, pa tudi igra obeh glavnih junakov filma ni bila najboljša. Glavne vloge: Fatma Girik, Tamer Yisit. Režija: Feizi Tuna. B. Grlj Druga znamenitost, ki jo bodo naši srečni izžrebanci videli na svojem popotovanju proti morju, bo gradič-trdnjava Socerb. Kot sokolje gnezdo na visoki skali se vidi, saj se pne kar 390 metrov nad Trstom. Prepadna stena mu je bila najboljša obramba. Socerb ima staro zgodovino, kmalu bo imel že 2000 let za seboj. Takrat, v prvih letih krščanstva, se je semkaj zatekel tržaški mladenič Socerb. V skalni votlini (300 m vzhodno od sedanjega gradu) je preživel kot preganjani kristijan celi dve leti. Potem so ga Rimljani ujeli in mučili do smrti. Odtlej velja za svetnika-mučenca. Slovensko ime za grad Socerb pa je Strmec, kar ga najbolj označuje. Vendar se je ime Socerb ohranilo tudi za bližnji zaselek s 40 prebivalci. Strmec je bil znan že v predzgodo-vinski dobi, saj so tu našli arheologi izkopanine celo iz paleolitske dobe. Iliri pa so imeli tu svoj »kaštelir«, obrambno trdnjavico. To je bilo seve še pred našim štetjem. Vemo tudi to, da so Strmec 1. 42 pred našim štetjem z ostalo Istro priključili k beneški regiji. V dobi preseljevanja narodov je zrasla tu močna trdnjavica — pač v obrambo pred napadi čilih Slo-venov. Poznejši fevdalni gospodje so gradič utrdili z obzidjem, ki še danes klubuje zobu časa. Pomen Socerba se je pokazal posebno v bojih med Avstrijci in Benečani. — Gospodarji Socerba so se nenehno menjavali. L. 1511 sta trdnjavico zavzela Nikolaj Ravbar in Krištof Fran-kopan. Končno so boji potihnili in Socerbu so dodelili drugačno vlogo: postal je sedež tukajšnje posesti in gospodaril bližnjim vasicam do zemljiške odveze 1.1848. Grad so v letih 1924-1925 restavrirali (1. 1780 je bil zadet od strele in nato še zgorel) — tako se je zanimiva stavba ohranila v današnje dni v nekoliko prenovljeni podobi. Z grajske ploščadi se odpira čudovit pogled na Trst. Tik pod gradom je velika slovenska občina Dolina, ob njej pa so obmorske Milje. Na Socerbu — v borovem gozdiču tik ob gradu — je bila v maju 1944 ustanovljena italijanska partizanska enota »Alma Vivoda«. — V juniju istega leta je bila tu partijska konferenca za Slovensko Istro. — V hiši pod utrdbo pa je bila nastanjena komanda mesta Kopra in partizanska četa »čikonija«. Če bomo le utegnili, bomo stopili tudi v »sveto jamo«, kjer je preživljal svoje puščavništvo mladi Socerb. Jama ni dalež od gradu. Vanjo vodi 34 stopnic. Jamo je opisal tudi že J. V. Valvazor. V prostornem prvem delu je bilo še pred leti svetišče, kamor so prihajali slovenski romarji iz tržaške okolice in istrske Čičarije. In na koncu poti? Ogledali si bomo tudi sloviti a drag hotelski kompleks Bernardin med Piranom in Portorožem. Č. Z. Nova planinska postojanka na Blegošu Škofja Loka — Planinsko društvo Škofja Loka je v nedeljo, 18. septembra, tik pod vrhom 1391 metrov visokega Blegoša v škofjeloških hribih odprlo novo planinsko posto- , janko. S tem so Skofjeločani slovesno proslavili tudi 70-letnico obstoja in delovanja planinskega društva. »O postavitvi planinske koče na tej točki smo razmišljali že več let,« pravi predsednik planinskega društva Škofja Loka Miloš Mrak. »Vedeli smo namreč, da je Blegoš priljubljen cilj mnogih planincev. Idejo pa smo dokončno začeli uresničevati šele lani. Celotna investicija je znašala 1,300.000 din. Precejšen del sredstev je pod ugodnimi kreditnimi pogoji priskrbela Ljubljanska banka, ostalo smo prispevali sami, temeljna telesno kulturna skupnost in delovne organizacije, nekaj denarja pa so za gradnjo namenili razni dejavniki splošnega ljudskega odpora. Pohvaliti je treba tudi marljive planince. Pri gradnji in urejanju okolice so prispevali prek 1500 prostovoljnih delovnih ur.« Izvajalec del je bilo SGP »Tehnik« iz Škofje Loke. Kljub zahtevni gradnji, stavba namreč mora kljubovati vsem vremenskim neprilikam, je bil dom zgrajen v rekordnem času. »Za gradbena dela smo namenili 1,100.000 din,« pripoveduje Miloš Mrak, »oprema pa nas je veljala 200.000 din. V pritličju doma smo uredili jedilnico, kuhinjo, sanitarije in pastirsko sobo, v prvem nadstropju pa so soba za oskrbnika, sanitarije ter dve večji sobi s sedemnajstimi ležišči. Dom je tudi podkleten, na podstrešju pa bo za obiskovalce Blegoša na razpolago štirideset skupnih ležišč.« Planinska postojanka na Blegošu bo predvidoma odprta od začetka maja do konca oktobra. Seveda se bodo ravnali predvsem po vremenskih razmerah na tem področju, saj je znano, da je Blegoš često na »udaru« raznih vremenskih neprilik. »Za letos nam je oskrbnika uspelo dobiti,« pravi Miloš Mrak, »in upam, da z njimi tudi v prihodnje ne bomo imeli težav. Skušali bomo poskrbeti za čim-boljše počutje gostov. V hladnih mesecih bomo postojanko lahko tudi ogrevali, z elektriko pa nas bo oskrboval generator.« In kako priti do vrha Blegoša? Izbira poti je velika! Do očaka v škofjeloških hribih vodijo domala iz vseh smeri. Doslej se je bilo mogoče pripeljati skoraj do vrha 1391 metrov visokega Blegoša tudi z motornimi vozili. Odslej pa bo cesta s Črnega kala, z izjemo za vozila za oskrbo in vozila Gozdnega gospodarstva, proti vrhu zaprta za ves promet. S Črnega kala, do tu vodijo ceste iz Selške in Poljanske doline, pa je prek vrha do doma pod njim približno uro in Četrt hoje! J. Govekar Komat za lep konjski vrat Foto: F. Perdan Pri Slovencih Črtomir Zoreč: ob Rabi Na sončni strani Velebita (16. zapis) Ker sem v prejšnjem zapisu kramljal o narečju in pisavi Slovencev ob Rabi, moram to pokazati tudi slikovno. Brž pa moram dodati, da so sestavki v tedniku »Narodne novine«, ki izhajajo že 31. leto, priobčeni v knjižni slovenščini in z našo pisavo (gajico). Časopis izdaja »Demokratična zveza Južnih Slovanov na Madžarskem«, tiskajo pa ga v Budimpešti. tako so »gospodje« porabskim rojakom postali »Vogrini« (t. j. Ogri) ... In še te rojake, ki so se kot zbegano malo Jato znašli pod »Vogrini«, je kralj Štefan razdelil med dve* županiji: Železno (Vas megye) in Žalsko (Zala megye). Madžarom se je v enem samem tisočletju (no, 23 let manj!) posrečilo Slovence na področju od Mure proti Blatnemu jezeru in Donavi tako potujčiti, da je od nekdanjega slovenskega ozemlja, ki je merilo čez 10.000 kv. km, ostalo le še Značilen »senik* v Dolnjem Seniku \ Biliom. ll.Tii|||,riniiiH (ilUS I»1:1. uiiiii uliitt lnnklin,v\ M MfttilfVfto. KATOLICSANSZKI KATEKIZMUS ZA ŠOLARK III.—VI. RAZREDA TRETJI NATISZ BVPAREST od »rOzsbe szvetoca stevana V«nd kis kiteklzinus) Naslovna stran šolske knjige, pisane v porabskem slovenskem narečju, a z madžarskim črkopisom. DVAKRATNA DELITEV Zgodovina se nam kar naprej kaže v mačehovski preobleki. Noče in noče nam biti prijazna. Kaže, da mati Slovenija ne bo nikoli mogla privabiti vseh svojih otrok pod skupno streho ... Ko se je 1. 906 zrušila Veliko-moravska država in z njo vred tudi Kocljeva slovenska kneževina, je padel v vodo tudi sen o veliki, neodvisni slovanski velesili v Podo-navju. Prav to pa je bil tudi ugoden čas za Madžare, ki so se kot klin zarinili med Južne in Severne Slovane. Šele 1. 955 se je zlomila divja madžarska napadalnost; prej nomadsko ljudstvo se je za stalno naselilo in se dalo kmalu po 1. 1000 tudi pokristja-niti. V krajših praskah med obmejnimi grofi se je ustalila (še danes veljavna!) meja med Madžarsko in vzhodnofrankovsko državo. In od takrat pa vse do 1. 1919 je bil precejšen del slovenske zemlje (t. j. današnje Prekmurje) vključen v Madžarsko. Dežela Porabskih Slovencev pa je še sedaj — torej že celih 977 let — pod madžarsko oblastjo. Kot so bili Nemci za nas »gospodje«, borih 100 kv. km. Slovenski živelj se je obdržal le ob Muri, Rabi in delno ob Zali. To so današnji Prekmurci in Porabci. GRAŠČAKI IN TURKI Tudi teh dveh »šib božjih« so bili deležni naši rojaki ob Rabi. Kot po vsej srednjeveški Evropi, tako se je tudi na Madžarskem uveljavil fevdalizem. Zemljo je vladar razdelil med tuje grofe in velike samostane. Slovenskemu kmetu je bilo dodeljeno le delo in trpljenje . .. Naključje pa je hotelo, da Slovencem ob Rabi niso gospodovali grofje, pač pa cistercianski samostanci. Četudi je bilo tlačanom življenje pod »krivo opatovo palico« bolj znosno, je vendar bilo v bistvu tudi to slabo. Kajti poleg svetne gospode se je tudi Cerkev trudila, da bi »Vende« (t. j. Slovence) čimprej pomadžarili. No, zdaj pa še Turki! Po padcu trdnjave Kaniže, ki so se je Turki polastili 1. 1600, je nevarnost ropanj divjih Moslemov nanehno prežala K« Je potrdJanje «11 terma) Fćrma je szvesztvo, v sterom Duh Szvšti okr scsenoga csloveka potrdi, naj szvojo vero sztano vito .more pripoznati i poleg nj6 zsiveti. * Eta-recs firma (firma) je latinszka i po nasen potrdjf.nji pomeni, zato szlovenszki to szvesztvo zt potrdjenje zovemo. 81« deli iirentro potrdjenj*! Szvesztvo potrdjenja puspek deiijo. * 1'roBzti mesnik »zamo tak szlobodno firma, ca poszebno oblaszt dobi na to od pape. Po tom azplo snom pooblascsenji szmejo fermati grkokatolicsangzki Primer porabskega slovenskega narečja v madžarskem črkopisu. tudi nad Porabjem. Leto za letom so Turki ropali po naših vaseh in odganjali v sužnost tisoče Slovencev. L. 1641 je Hasan paša ostro pozval naše rojake ob Muri, Rabi in Zali, naj se prostovoljno podvržejo sultanu, sicer jim bo dal porezati ušesa in nosove. — Tudi harač (turški davek) so morali Slovenci plačevati. — L. 1664, ko so bili Turki pri Mo-noštru hudo poraženi, je kazalo na izboljšanje. A so se tudi Avstrijci raje umaknili v svoje varne gradove, kot da bi gnali razbito turško vojsko nazaj proti jugovzhodu. Šele zmaga Avstijcev pred dunajskimi vrati 1. 1683 je dokončno pregnala Turke iz Srednje Evrope. Porabje in Pomurje pa je ostalo opustošeno in skoro brez prebivalstva. VISOKA EKONOMSKO KOMERCIALNA ŠOLA MARIBOR sekcija KRANJ obvešča, da vpisuje slušatelje za študij ob delu Visoke ekonomsko-komercialne šole Maribor za I. in II. stopnjo v šolskem letu 1977/78. Za vpis na I. stopnjo je potrebna popolna srednja šola. Za II. stopnjo pa končan prvostopenjski študij na katerikoli višji šoli ekonomske ali tehnične smeri. Dokumenti, ki jih predložite za vpis so: diploma oz. zaključno spričevalo, izpisek iz matične knjige, potrdilo delodajalca o zaposlitvi in kratek življenjepis. Vpis v Kranju je v dvorani v I. nadstropju Prešernove 11/1, in sicer: 26. septembra od 10. do 12. ure in od 15. do 18. ure 27. septembra od 8. do 12. ure. Vse informacije in pojasnila dobite v pisarni sekcije VEKŠ v Kranju, Prešernova 11/1 vsak dan od 10. do 16. ure - telefon 21-975. Ker sva bila mokra že od prej, sva začela kmalu trepetati od mraza. Bojan je imel celo to smolo, da je svoj pulover nosil privezan na vrhu nahrbtnika in mu ga je torej zmočil dež, tako da se niti preobleči ni mogel, jaz pa tudi ne, ker v bojazni, da ne bi preveč obtežil svojega nahrbtnika, sploh nisem vzel s seboj rezervne obleke. Lahko si mislite, kako nama je bilo pod tisto plahtico, visoko zgoraj v gozdu pod Debelim kukom, ure in ure daleč od najbližjega človeškega prebivališča. In kako nama je bilo šele potem, ko so v najino neposredno bližino začele udarjati strele in nama je veter od strani nosil dež, tako da naju niti plahta ni mogla več ščititi pred neurjem. Čepela sva vsak na svojem nahrbtniku, tresla sva se kot dva mokra in premražena cucka. Bojan je molčal, jaz pa sem ob vsakem blisku in tresku in ob vsakem sunku vetra na ves glas preklel nebo, toda vse, kar mi je s tem uspelo naredita, je bilo to, da sem ga izzval še k hujšemu divjanju. Ko so se treski nekoliko oddaljili in se je zven njihovega glasu spremenil iz rezkega v zamolklega in je tudi dež za malenkost pojenjal (to je bilo mogoče opaziti po tanjšem curku, ki se je zlival dol z najine plahte), sva se za kratek čas oddahnila, ampak res samo za kratek čas, ker se je neurje po nekajminutnem zatišju znova razbesnelo, tokrat še z večjo ihto kot prej. Kaj nama je ostalo drugega kot čakati, čakati, zatiskati oči, mašiti ušesa in si želeti, da bi se naju strela izognila vsaj toliko, da bi nekako ostala živa. Celo večnost je trajalo, preden se je nevihta utrudila. Po skoraj dve-urnem drgetanju pod plahto sva, kljub temu, da dež še zdaj ni do kraja pojenjal, pospravila svoje stvari in se odpravila nazaj proti Stapu. Preveč sva bila zbita in premočena, da bi tvegala dolgo in negotovo pot navzgor proti Jelovi Ruji. Po polju so z vseh pobočij divjali hudourniki, tako da sva morala večkrat kar s čevlji na nogah broditi vodo. V čevljih nama je tako in tako čofotalo. že od prej, tako da nisva naredila prevelike škode. Na Stapu sva se dokončno odločila: šla bova k morju. Tam si bova nabavila novo zalogo hrane, ogrela najine premrle kosti in si nabrala moči za nov vzpon. Torej — umik. Bitka je izgubljena, toda vojna ne. Poiskala sva markirano pot proti Sv. Magdaleni in niže kot sva se spuščala, bolj se je jasnilo nebo, z večjo močjo se je upiralo sonce v najini premrli telesi. Razgrela sva se z notranjo in zunanjo toploto in iz najinih premočenih cunj se je kmalu kadila para. Pot je bila razmeroma široka in urejena, spretno se je izogibala prevelikih padcev in vzponov in po dveh urah hoje sva spodaj pod nama že ugledala naseljene vasi in še bolj spodaj — morje. Tropi ovac in koza brez pastirjev so mulili redko zeleničje med skalami. Preveč nestrpna sva bila, da bi hodila po ovinkasti poti, udrla sva jo kar naravnost navzdol po skalah. Kar samo se nama je smejalo, ko sva prišla do prvih vaških hiš. Bristovac je bila namreč prva stalno naseljena vas na najini poti po Velebitu. Okoli naju so se takoj zgrnili vaški pobalini, kazali so na moj cepin in spraševali, čemu nosim kramp v hribe in če imam mogoče zgoraj na Velebitu njivo, kjer okopavam krompir. Neko nasmejano dekle nama je brž prineslo iz hiše poln korec vode, da sva se odžejala in napolnila čutarice. Bojanu se je punca zapela v oko in je kljub žeji skoraj pozabil na vodo, ko jo je gledal. Saj ni čudno, tri dni laziš po samih skalah, žive duše ne srečaš, potem pa zraste pred tabo takole mlado žensko bitjece, še vse v prvem cvetju. Potem so naju že vlekli k drugi hiši, posadili so naju na stole, iz kuhinje so na mizo privlekli še mizo, položili nanjo hleb domačega kruha in latvico kislega mleka in potlej sva jedla in pila, da je bilo veselje, družina pa naju je gledala — vsa, od najmlajšega kratkohlač-nika do stare brezzobe in v črnino zavite babice. Če sva se samo za hip ustavila, da bi se odpočila, so naju takoj vsi v en glas začeli vzpodbujati: »Le dajta, le dajta, jejta, jejta, pijta, saj sta gotovo bila dolgo lačna in žejna.« Vmes te sprašujejo vse mogoče, tako da že ne veš, ali bi govoril ali bi jedel, še kakšen sosed pride vmes in ko poveš, da si Slovenec, se ravno ta sosed spomni, da je pred drugo svetovno vojno delal cesto skozi Poljansko dolino in če mogoče poznava tega in tega. — In potem se mu čudno zdi, da ga ne poznava, saj sva vendar Slovenca. In njihova stara »baka« pestuje v svojih zde-lanih rokah kos kruha, ganjeno naju gleda in zmajuje z glavo, ker se prestavlja v kožo najinih mamic, ki zdaj najbrž jemljeta konec od skrbi, kje sva in kaj se nama godi. In na koncu, ko je bila latvica prazna in kruh pojeden, je gospodinja pričarala od nekod še eno latvico in še en hlebček kruha, češ, to pa imejta za popotnico, bogve, kaj vse vaju še čaka na poti. Vsak s svojim kosom dišečega kruha pod pazduho in s polnimi čutaricami kislega mleka, sva v spremstvu vaških otročajev, ki so nama kazali pot, prišla do kolovoza, po katerem naj bi v eni uri dosegla morsko obalo. Morje sva prihranila za naslednji dan. Zvečer sva se ustvarila na pol poti med Bristovcem in Sv. Magdaleno, v zapuščeni vasi Križ. Bila sva sita in napojena, tako da nama ni bilo treba kuhati večerje. Pa tudi, če bi jo hotela, je ne bi mogla, ker ne bi imela kaj dati v lonec. Utaborila sva se sredi vasi. Še zadnje večerno sonce sva izkoristila, tako da sva obesila na kamnito ogrado najine premočene cunje — vse, od robca, nogavic in vezalk na čevljih do srajc in vetrovk sva imela namreč premočeno od tiste nevihte zgoraj pod Debelim kukom. Ker se je obetala jasna in topla poletna noč, bi mirne duše lahko spala na prostem, vendar sva si po treh napornih dnevih v planini zaželela malo več udobja. Vso vas sva preiskala, preden sva staknila eno kolikor toliko nenačeto hišo, ki bi bila primerna za prenočevanje. Ker so bila vhodna vrata zaklenjena, sva uporabila najino planinsko vrv kot laso in jo zataknila za okenski podboj v prvem nadstropju. Najprej sem jaz splezal po vrvi skozi okno, potem pa sem šel v pritličje in z notranje strani odprl vhodna vrata, tako da je lahko prišel noter še Bojan.___________. . Leseni pod v prvem nadstropju hiše je bil precej načet od miši, v kotih prostorov so bile luknje, pred njimi polno mišjih odpadkov, a to naju ni motilo, da ne bi razgrnila po tleh spalnih vreč. Preden sva zaspala, sva ob prižgani sveči rekla še nekaj besed, Bojan je poskrbel za svoje žulje, ki so se mu zaradi slabih čevljev odprli na nogah, jaz pa sem še nekaj časa šaril po hiši z upanjem, da bom našel kakšno dragocenost. Našel nisem seveda ničesar. ČETRTI DAN Križ — Sv. Magdalena — Lukavo Šugarje — Milj kovici > Kakorkoli sva že obračala — po prvih treh dneh je bila bilanca najinega pohoda dokaj borna, vsaj kar se tiče dolžine poti, ki sva jo napravila. Po najinih načrtih bi morala biti že v Oštarijah, na polovici poti, pa sva naredila komaj skromno četrtino. Ta zadnji, tretji dan je bil še zlasti mršav. Ko sva zjutraj z Bilega Sinokosa opazovala most čez Ljubička vrata, si nisva mogla predstavljati, da ga bova drugo jutro, po osmih urah hoje, opazovala malone z, istega zornega kota kot prej — samo z večje bližine in nižjega stojišča. Še zlasti ni to šlo v račun Bojanu, jaz si nisem kaj dosti belil las s tem. Vedel sem, da bom nekoč prav gotovo že prišel do Senja, če že ne v petih, pa v desetih ali petnajstih dneh. Bojan je imel časovne zadržke, jaz ne. Poglavitno merilo vsake poti so zame doživetja — ne glede na čas in na prehojene kilometre. Tako so bila za Bojana ta prekleta Ljubička vrata edina črna točka, ki mu je kazila pogled skozi okno najinega »apartmana« z razgledom na morje. Dolinarjevi iz Stražišča slavili zlato poroko V soboto, 17. septembra, sta po petih desetletjih skupnega življenja ponovno stopila pred matičarja Marjanca in Franc Dolinar iz Stražišča i fKr,Qoi r Enajstega septembra leta 1927 sta v Retečah na kar se da skromen način sklenila zakonsko f?ZOioJJarj«nca' r°Jen« 23. marca leta 1899 v Retečah pri Škofji Loki, in r rane Dolinar, rojen 27. septembra leta 1901 na Godešiču pri Škofji Loki. Na skupno pot sta stopila skromna človeka, ki sta se zavedala, da jima življenje ne bo lahko, zato sta se še korajžneje spoprijela z njim. Do kruha sta spravila sina Franca in hčerko Jožico. Čeprav denarja ni bilo čez glavo, sta krepak Žagar, občinski sluga in šofer gasilskega avtomobila, ki je bil pogosto tudi rešilec, in postavna babica, zgradila v Stražišču dom, v katerem bivata še danes. Oče je bil in je gasilec od glave do peta. Že leta 1919 je postal član gasilske organizacije in zato krase njegovo uniformo številna odlikovanja te prizadevne organizacije. Upokojitev je dočakal kot barvar v Tek-stilindusu. Mama Marjanca, kot so jo klicali, je bila stražiška babica. Na lojtrnih vozovih, peš, največ pa s kolesom, je prekrižarila Stražišče in okolico po dolgem in počez. Nikdar ji ni bilo odveč iti sredi noči iz hiše na poziv »Marjanca, pridi pomagat«. Na svet je pred njo privekalo več kot 4000 otrok. Za oba, pa tudi za družino, je bila okupacija najhujša. Mama se je prebijala skozi zasede in pogosto stopila pred cev skrite puške. Vendar Marjance ni nič odvrnilo od njenega dela. Še več. Z atom sta bila zvesta zagovornika gibanja in partizanov. Vendar pa nista nikdar, to še posebej velja za mamo, pozabila na smeh in veselje. Številne nebogljene ženske, ki jih je predvojna družba zametovala, so povile dojenčke kar na njenem domu! Le redkokdaj sem jokala, pravi mama. Oči so se mi orosile, če je kdo umrl. Srečna živita Dolinarjeva danes. Domek in njegova okolica jim ponujata obilo dela. Pa se mu ne odrekata. Kdaj pa kdaj se tudi pokregata, vendar spor hitro zgladita, pripovedujeta smeje. Dolinarjevima zlatoporočencema želimo še obilo zdravja in sreče! J. Košnjek V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM KONEC POPLAV V DUPLJAH Duplje - Te dni so delavci Vodno gospodarskega podjetja iz Kranja pričeli z deli na odpravi hudourniških voda v krajevni skupnosti Duplje. Dela na razbremenilniku naj bi končali še ta mesec, vrednost investicije pa je 500 tisoč dinarjev. Elaborat je izdelalo projektivno podjetje iz Kranja. S sredstvi iz krajevnega samoprispevka, ki so ga v Dupljah sprejeli pred tremi leti in so že zbrani blizu 50 starih milijonov, bodo začeli z deli na ureditvi kanalizacije v skupni dolžini 2100 metrov. Vrednost opravljenih del bo znašala okrog 1,5 milijona din, zato svet krajevne skupnosti, ki ga vodi inž. Alojz Rakovec, išče možnosti za dodatna sredstva oziroma posojila, da bi celotni program za odpravo hudourniških voda v Dupljah še letos rešili. J. Kuhar Bled — Poletna turistična sezona na Bledu je končana. Tako je kamp v Zaki v teh dneh skoraj prazen. »Čez noč« se ustavijo v kampu običajno le še gostje, ki se vračajo z morja. Sicer pa so letos poleti v kampu v Zaki zabeležili za okrog 15 odstotkov manjši obisk kot lani. Ocenjujejo, da je glavni vzrok za to hladno in deževno poletje. — B. B. Radovljica — V osnovni šoli A. T. Linharta v Radovljici že nekaj časa deluje tudi recitatorska skupina. Mladi člani skupine nastopajo na različnih proslavah in prireditvah v Radovljici in tudi drugje. Tako so nastopili v kulturnem programu tudi ob 35-letnici smrti narodnega heroja Jožeta Gregorčiča in 24 padlih soborcev. — B. B. Jesenice — Delavci Cestnega podjetja Kranj že vse od spomladi krpajo asfalt na cestah, ki jih je poškodovala zima. Najprej so delali na magistralni cesti, potem pa na stranskih cestah. Prejšnji teden so popravljali cesto Kočna —Blejska Dobrava. Foto: B. B. Jesenice — Na gimnaziji že več let deluje dramski krožek, mentor krožka pa je profesor Čili Kodričeva. Člani dramskega krožka prizadevno nastopajo na raznih kulturnih prireditvah, posebno pa skrbijo za kader, saj se morajo vzgajati vedno novi dijaki. V tem krožku so začeli delo zdaj naši znani odrski in filmski igralci z zgornjega konca Gorenjske. — Foto: B. B. Jesenice — Nov most — Ob gradnji novega pokritega skladišča in upravne zgradbe trgovskega podjetja Universal na Plavškem travniku so za cestni promet zaprli star in dotrajan nadvoz h klavnici in proti Žvagnu na Jesenicah. Pred kratkim so začeli graditi nov most in cesto, ki bo nared do zime. Nov most in cesta bosta rešila dosedanjo problematiko dolgih dovoznih cest h klavnici, k odlagališču smeti in k hišam, ki se nahajajo pod Mežakljo v okolici Žvag-na. - B. B. BOLJŠE CESTE Žirovnica — Krajevna skupnost Žirovnica je ena redkih krajevnih skupnosti v občini Jesenice, ki se je odločila, da tudi z delnim samoprispevkom občanov poskrbi za ureditev cest na svojem območju. Za zdaj so krajani prispevali del denarja za asfaltno prevleko na odseku ceste od Breznice do" novega naselja in v vasi Rodine, pomagala pa je tudi občinska skupščina in krajevna skupnost. Tudi od Vrbe do Breznice se na makadamu več ne kadi in se ne zaprašujejo polja, ker so tudi to cesto že asfaltirali, krajevna skupnost pa pripravlja ureditev cest tudi na vedno večjem naselju na Bregu. Predvidevajo, da bodo krajani Brega prispevali del denarja, medtem ko bo sredstva zagotovila tudi skupščina občine. — D. S. TEKMOVANJE GOZDNIH DELAVCEV Radovljica — Občinska sveta Zveze sindikatov Radovljica in Jesenice sta bila pokrovitelja tekmovanja gozdnih delavcev in kmetov kooperantov Gozdnega gospodarstva Bled, ki je bilo v nedeljo, 11. septembra. Na tekmovanju je sodelovalo 5 ekip GG Bled, ekipa kmetov in 40 posameznikov. Nastopajoči so tekmovali v spretnosti in hitrosti montiranja motorne žage, prežagovanju hloda s kombiniranim rezom, zaseku debla z motorno žago, podža-govanju debla, podiranju debla z motorno žago v naprej določeno smer, kleščenju vej in preciznem prežagovanju debla na podlagi. Na sporedu sta bili tudi dve rekreacijski disciplini, in sicer prežagovanje debla z dvoročno žago in tekmovanje v valjenju hloda s cepinom. Ekipno so zmagali gozdarji TOZD Pokljuka pred gozdarji TOZD Jesenice in gozdarji TOZD Bohinj. Četrto je bilo moštvo kmetov kooperantov, peta pa ekipa TOZD Radovljica. Med posamezniki je zmagal Alojz Zalokar. Drugi je bil Dušan Vukša, tretji Pavel Razpet, četrti'Ilija Babic in peti Lovro Breznik. V rekreacijskih disciplinah je sodelovalo kar 63 tekmovalcev, ki so se jim pridružili tudi nekateri gledalci. V prežagovanju hloda sta zasedla prvo mesto Klinar in Žerjav iz Kranjske gore. Drugi in tretji pa sta bili dvojici Klinar-Jere z Bleda in Sodja-Razpet iz Bohinja. Hlod je najhitreje valil Franc Pečar iz Kranjske gore. Sledita mu Franc Rosic in Janez Košir. Najboljšim je priznanja podelil predsednik občinskega sveta Zveze sindikatov Jesenice Franc Koben-tar. V. Matjašič Jesenski graški velesejem spet poln novosti V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM PO GORENJSKI Super man na šolski torbi Naši šolarji so že med šolskimi klopmi, mnogi med njimi z novimi šolskimi torbami. Lepe, so živahnih barv, praktičnih oblik, žal pa še vedno s starimi, trdovratnimi hibami. Proizvajalci so premnoge opremili z nekoristnimi in neprimernimi nalepkami kot »jeans,« »superman«, »San Francisco«, na peresnicah pa se bohotijo »name, adress« in še premnogi znaki in označbe, ki jim šolarji tja do četrtega razreda zagotovo ne vedo pomena in namena. Zal se s torbic in peresnic vsa ta navlaka ne da odstraniti in še sami šolarji vam bodo delali precej preglavic, če bi se takšnega posla polotili. Zanimivo se jim zdi, privlačno, saj še ne vedo, kako pravzaprav nesmiselna je takšna dodatna oprema, ki ničemur ne služi. Prav neprijetno je počutje pred šolskimi vrati, ko šolarjem odzvoni in ko se šolsko dvorišče napolni s temi supermani in Los Angelesi in drugo navlako na šolskih torpicah, ki simbolizira kaj veš kaj in koga. Prav slaboumna je že ta pisanica brez vsake zveze, ki niti šolarska moda ne more biti, kajti naši mladi imajo čisto druge simbole in idole. Slabo bi bilo, a vendarle bolje, ko bi lepili nalepke z imeni slavnih svetovnih športnikov, tako pa ta neumna pisarijo učinkuje prav nevzdržno. Se bodo drugo leto proizvajalci le spametovali in našli kaj primernejšega, našega, izvirnega ali se bodo še naprej smešili po šolah s takšnimi bedarijami? rj Sedej Cesta JLA 6/1 nebotičnik PROJEKTIVNO PODJETJE KRANJ Izdeluje načrte za vse vrste visokih in nizkih gradenj. Razpolaga z načrti tipskih projektov stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij. Uradne ure za stranke vsako sredo od 8. do 12. ure in od 15. do 17. ure. Graški jesenski velesejem 1977, ki bo od 1. do 9. oktobra, je v svoje vedno dobro obiskane paviljone pritegnil letos preko 2000 razstavljavcev iz več kot 40 evropskih in prekomorskih dežel. In prvič se je zgodilo, da je moral Graški velesejem razstavljavce tudi odkloniti; preko 700 firm, ki bi rade pokazale svoje dosežke na sejmu, ni bilo moč sprejeti. Malo je verjetno kriva tudi gradnja nove hale številka 1 pri vhodu na sejem, kjer so bili navadno razstavljeni tekstil, • preproge in podobno — to bodo zdaj obiskovalci našli v hali 10 — in ki bo zgrajena šele do prohodnje pomladi; za 30 odstotkov večja od sedanje. Ze več let Graški velesejem ni več le razstava, temveč je iz leta v leto močnejša demonstracija vsega novega v gospodarstvu. Letošnjo jesen bo velesejem predstavil 11 »združenih sejmov«, kot temu pravijo. Sestavljal ga bo namreč »Avstrijski gradbeniški sejem«, ki je edini popolni strokovni gradbeniški sejem v srednjeevropskem prostoru in bo v svojem sklopu imel še strokovno razstavo gradbenega materiala. Posebnost bo tudi razstava pisarniškega pohištva, strojev in organizacije s posebno razstavo gradbinske in hotelske pisarne, arhiviranja z mikrofilmi in programirane korespondence. Potem bo tu GASTRO-MODEL, strokovna razstava za vse potrebe turizma, vzorčne kuhinje, tekmovanje kuharjev — na vrsti bodo mednarodne zelenjavne speci-alitete itd. Prikazali bodo poseben oddelek strojev in orodij za obdelavo kovin in lesa, vse novosti v grelni in hladilni tehniki. Posebno zanimanje pa bo nedvomno vzbudila oprema za avtomobilske delavnice: v svetu se namreč dela na tem, da bi se avto-delavnice opremljale tako, da bi naročnik dobil vse na enem mestu: avtomahanika, avtoelektričarja, karoseri8ta in ličarja. In človek bi imel opraviti samo z eno firmo, čeprav bi rabil usluge vseh vrst. No, kako izgleda taka kombinirana avto-delavnica, si boste lahko v prihodnjih dneh ogledali v Gradcu. Pripravljajo pa tudi posebno strokovno razstavo transportnih sredstev: prikolic za tovornjake, nakladalnikov, viličarjev itd. Na področju kmetijstva bodo pokazali moderno ureditev hlevov, krmila, sadne in vinske stiskalnice, gozdarska orodja, mline itd., in pripravili tudi »Prvo avstrijsko svetovalno in informativno razstavo za kmetico«. Tu bodo pokazali, kakšne naj bodo počitnice na kmetiji, prikazali vse o štajerski zelenjavi itd. Pod naslovom »Razstava narodov« bo preko 30 držav na 4000 kvadratih razstavljalo svoje umetnine, umetno-obrtne izdelke, spominke in podobno. To imenujejo tudi kolektivno razstavo, saj bodo tu prvič združili prikaz teh predmetov. Za ilustracijo naj povemo, da bo na tej posebni razstavi najbolj zastopana sosednja Madžarska; kar s 26 podjetji. Sledijo pa Švica, Italija, Brazilija in še 16 držav. Na sejmu bodo tudi foto-kino-optika, radijski, televizijski in stereo aparati, glasbeni inštrumenti, tekstil, oblačila, nakit, kozmetični izdelki,« itd. Jugoslavija je po številu firm in razstavni moči na četrtem mestu; za Zahodno Nemčijo, Italijo in Švico, ter pred ZDA in Veliko Britanijo. D. Dolenc VAŠA PISMA IZLET V DOLINO VOJE S kolegom sva se zmenila za krajši izlet v Bohinj, po vašem nasvetu »V dolino Voje«. Z izleta vam pošiljava svoje vtise. Bohinj je bil skoraj prazen, le nekaj izletnikov z avtobusi in nekaj posameznih vozil, to je bilo dopoldne vse. Šla sva skozi Staro Fužino in že na začetku poti v dolino Voje so naju razočarali avtomobili, ki so kljub prometnemu znaku Prepovedano za vsa vozila drveli navzgor in navzdol. Hodila sva ob lepem kanjonu Mo8tnice, čez Hudičev most, do slapa na koncu doline. Čudovita zelena barvna Mostnica in neverjetna igra narave v izdolbenem koritu je neponovljiva. Tu je res še košček nedotaknjene narave. Nekoliko pred Hudičevim mostom se steza zoži in ha robu je globel, zato je treba hoditi skrajno previdno, markacija pa je odlična. Treba bi bilo le malo napora, da bi stezo zavarovali, ob vznožju slapa pa bi se dalo napraviti lep vsek za stojišče ali razgledno brv. Pešci, ki so se pomikali proti Vojam, so bili redki, v okolici doline pa je bilo živo. V dolini so zares lepi pastirski stanovi in seniki, ki pa se žal spreminjajo v vikende, ob njih pa vidite le železnega konja. Na vsej poti tja in nazaj sva videla le dva živa konja in nekaj krav. Slap Mostnice je čudovit in okoliška globel skoraj kot kopija blejskega jezera z otokom. Do slapa sva pešačila dve uri in pol v eno smer seveda s postanki. Pot je dolga v eno smer šest kilometrov. Na povratku sva se ustavila Pri Mihovcu v Stari Fužini, kjer pa gostom ne strežejo s kuhanimi oziroma toplimi jedili. Na vsej poti . sva pogrešala nekdanje bohinjske gostoljubnosti, ki je praviloma le značilna bohinjska nezaupljivost do tujcev. Vidi se, da Bohinjci niso več sami in da priseljenci, vikendaši, prinašajo nov red, namesto, da bi se vživeli v okolico in popestrili nekdanjo gostoljubnost. V restavraciji Triglav v Stari Fužini je bila jedilnica zasedena do polovice, z izletniki iz Varaždina in okolice, toda na povsem mrzlo kosilo, ki sicer ni bilo drago, sva čakala kar dobre pol ure. S tem sva končala zares lep izlet, ki bo obema ostal v spominu, ker sva šla oba prvič v ta biser bohinjske okolice. Zahvaljujeva se za zares odličen nasvet in upava, da boste še kdaj poiskali kotičke deviške narave in nam priporočili izlet. Alojzij Vovk, Bled TOPLOVODNA NAPELJAVA Znano je, da se na Jesenicah gradi toplovodno omrežje, na katerega naj bi se priključili vsi objekti ob projektirani trasi toplovodne napeljave, predvsem pa večji potrošniki. S tem bo znatno zmanjšano število individualnih kurišč in s tem tudi manj onesnaževanja zraka, ki ga povzročajo posamezna kurišča. Toplovodna napeljava je v letu 1976 prišla tudi do stanovanjsko poslovnega objekta — Supermar-keta. V letošnjem letu bi moral biti priključek toplovodne napeljave opravljen na ogrevalne naprave objekta. Priključek je nujen tudi zaradi iztrošenosti kotla. Tu pa se je zataknilo. Hišni svet stanovalcev poslovnega objekta Supermarketa ne dovoli opraviti priključka na ogrevalne naprave objekta in tako tudi ni mogoče napraviti ločenega priključka za poslovne prostore Supermarketa, ki ga želijo imeti poslovalnice (Union Merkur, Murka Lesce, Specerija Bled). Če se hočejo poslovni prostori Supermarketa sedaj priključiti na javno toplovodno napeljavo, morajo biti izdelani nov projekt za razdelilno postajo in novi dovodi od sosednje stavbe do objekta Supermarket. S tem bodo nastali novi stroški, ki jih ni mogoče opravičiti, in na škodo vseh drugih potrošnikov. Delavci v vseh treh poslovnih prostorih bodo zopet eno zimo delali v neugodnem toplotnem okolju, s stopnjo ogrevanja, ki jo samohot-no določa kurjač ali hišni svet z odpiranjem ventilov za ogrevanje poslovnih prostorov. Hišni svet je sicer pravna oseba, ki ima določene pravice in dolžnosti. V tem primeru pa se kaže samovolja in izkoriščanje pravic samouprave in kaže na ozek lokalni interes stanovalcev ali hišnega sveta, ki mu ni mar družbenih sredstev in naporov občinskih organov in občanov, ki delajo na tem, da s centralno toplovodno napeljavo tudi zmanjšajo onesnaževanje zraka. Zdravko Gruden MALI OGLASI prodam NOVO - NOVO - NOVO Prodam raztegljiv KAVČ (postelja) in sobno trodelno OMARO. Ul. Gorenjskega odreda 14, stanovanje 10, Kranj 6617 Prodam kompleten OTROŠKI VOZIČEK TRIBUNA rdeče barve, dobro ohranjen, Jevtič, Radovljica, Prešernova 2 6574 Prodam KONJA starega deset let, vajenega vseh kmečkih del. Sidraž 8, Cerklje 6575 Prodam rabljen TELEVIZOR, konventor in stabilizator. Podlub-nik 18, Škofja Loka, telefonska št. 064-61-387 6576 Ugodno prodam odlične mladiče nemške VOLČJAKE. Pristov, Vrba 18, Žirovnica 6577 Programirani tečaj NEMŠČINA 2000 S, prva stopnja, popolnoma nov, ceneje prodam in vrtno UTO za psa, 64248 Lesce, Letališka 8 6578 Prodam suha BUKOVA DRVA, 2 kub. m in BUTARE. Trstenik 10 6579 Valilnica Naklo razprodaja 3 in 4 mesece stare jarčke v sredo, 28. septembra, od 8. do 17. ure v Vzrejali-šču Podbrezje GKZ - TZE Naklo Prodam motorno ŽAGO STIHL 0,50. Razinger Janez, Gradnikova 113, Radovljica 6580 TRAJNO 2AREČO PEČ EMO 5 prodam. Dvorska vas 5, Begunje 6581 Prodam otroško STAJICO, rdeče barve. Štefe, Voklo 92 6582 Prodam 1 leto stare KOKOŠI nes-nice. Cegelnica 1, Naklo 6583 Zaradi selitve prodam po zelo nizki ceni kuhinjsko pohištvo: kredenco novejše oblike, delovno mizo, pomivalno mizo z dvema koritoma, kombinirani štedilnik (elektrika, plin), kuppersbusch, 3 karnise z zavesami ter knjižno omaro, vse še dobro ohranjeno. Riga, Savska Loka 16, Kranj 6584 Prodam LATE za streho 5 X 3,5 centimetrov. Marolt Stanko, Brezje 56 6585 Poceni prodam dobro ohranjen črno-beli TELEVIZOR. Novak, Šor-lijeva 19, Kranj 6586 Prodam KRAVO sivko, brejo 5 mesecev. Črnivec, Sinkov turn 36, Vodice 6587 Poceni prodam kombinirani otroški VOZIČEK. Debevec, Partizanska 23, Kranj, tel. 22-408 6588 Poceni prodam dnevno sobo FLORIDA, omara s kavčem, mizica, dva fotelja. Sesek, Kovačičeva 7, Kranj, tel. 24-332 6589 Prodam skoraj novo termoaku-mulacijsko PEČ 3 KW. Pot v Bitnje št. 7 6590 Ugodno prodam termoakumula-cijsko PEČ 6 KW in 5 KW, malo sobno peč na trdo gorivo, peč na olje, peč za kopalnico z bakrenim valjem, loščilec, dve postelji z jogiji, nočni omarici. Cesta 1. maja 10, Kranj 6591 Prodam ŠTEDILNIK kuppersbusch. Staretova 4, Čirče, Kranj 6592 Globok OTROŠKI VOZIČEK poceni prodam. Vojska, Podlubnik blok 152, Škofja Loka 6593 Ugodno prodam kuppersbusch PEČ. Grošelj Miha, Mestni trg 30, Škoja Loka 6594 Prodam malo rabljeno OLJNO PEČ. Meden, Begunjska 3, Kranj 6595 Prodam PAPIGE - KANARČKE, dobre pevce. Novak Jože, Pod-reča 6, Kranj 6596 vozila Prodam karamboliran avto ZASTAVO 1300, letnik 1972, z novim IR strojem, prevoženih 30.000 km. Ogled vsak dan od 15. do 18. ure. Hrovat Janez, Nova vas 3, Radovljica 6494 Prodam enoosni TRAKTOR s priključki, plug, kosilnica, prikolica z diferencijalom. Čadež, Hotovlje 2, Poljane nad škofjo Loko 6500 Izdaja CP G1m, Kranj, Ulica Mole Pijadeja 1. Stavek: GP Gorenjski tlak Kranj, tlak: Združeno podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. — Naslov uredništva in uprava lista: Kranj, Mole Pijadeja 1. - Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51600-601-12594 - Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 23-841, uredništvo 21-835, novinarji 21-860, malo oglasni in naročniški oddelek 23-341. - Naročnina: letna 200 din, polletna 100 din, cena za 1 številko 3 dinarje. — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. RAZSTAVA POHIŠTVA odprta ob NEDELJAH od 9. do 17. ure v LESNINI na Primskovem Prodam novo avtoprikolico za osebni avto, nosilnost 700 kg. Sopotnica 3, Škofja Loka 6597 Prodam dobro ohranjen AMI 8. Debeljak Srečko, Sovodenj nad Šk. Loko 6598 Prodam LADO, letnik 1973. Triler Franc, Puštal 103, Škofja Loka 6599 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1971. Todorovič, Trojarjeva 2, Stra-žišče, Kranj 6600 VW 1300 avtomatic, letnik 1968 prodam. Guzzi Zdenko, Bled, Gozdarska cesta 1 (milica) 6601 Ugodno prodam FIAT 1100 v voznem stanju. Vodopivčeva 10, Kranj Kupim staro rabljeno PRIKOLICO za osebni avto. Tel. 74-028 6603 Prodam avto OPEL KADETT, letnik 1969. Jenko, Zg. Brnik 93 6604 Prodam NSU 1200 v nevoznem stanju, dobro ohranjen. Grgurič, Ze-leška 9, Bled 6605 Prodam TOVORNI AVTO MERCEDES 1418 kiper poltraumbus z novejšo kabino. Informacije po telefonu 064-74-084 vsak dan od 14. ure dalje. 6606 Prodam ŠKODO 110 L, letnik 1973, prevoženih 51.000 km. Informacije tel. 75-565 6618 stanovanja Fant išče SOBO v Kranju ali okolici. Ponudbe na tel. 26-061 int. 48 od 6. do 14. ure. 6607 Zakonski par brez otrok išče STANOVANJE v Kranju. Ponudbe pod »11« 6608 Prodam trosobno STANOVANJE z garažo, telefonom in centralno kurjavo v Šorlijevem naselju v Kranju. Informacije tel. 23-472 6619 dežurni veterinarji OD 23. DO 30.9.1977: BEDINA Tone, dipl. vet., Kranj Betonova 58, telefon 23-518 za občino Kranj; PIPP Andrej, dipl. vet., Škofja Loka, Partizanska c. 37, telefon 60-380 za občino Škofja Loka; PLESTENJAK Tone, dipl. vet., Bled Prešernova 34, telefon 77-828 ali 77-863 za občini Radovljica in Jesenice. Dežurstvo se prične ob 14. uri popoldne in traja do 6. ure zjutraj naslednjega dne. Centralna služba 2VZG Kranj, na telefonski številki 25-779, pa deluje neprekinjeno. Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske zaposlitve Službo dobi KV ali PKV KUHARICA. Hrana in stanovanje v hiši. Nastop službe takoj. Gostilna ob Ljubljanici, Ljubljana, Velika Čolnarska 17 6610 Odbor za medsebojna razmerja podjetja Poliks Ziri razpisuje prosta delovna mesta VEČ PRIUČENIH VARILCEV Obstoja tudi možnost priučit ve. Delo je stalilo, možnost dobrega zaslužka. Informacije na upravi podjetja tel. 69-320. Mlajša lažja invalidska upokojenka išče 4-urno zaposlitev v ADMINISTRACIJI. Naslov v oglasnem oddelku. 6611 Iščem DELAVCA priučenega ali za priučit. CEMENTNI IZDELKI, Drašler, Staneta Žagarja 52, Kranj 6612 prireditve GOSTINSKO PODJETJE ZELENICA TRŽIČ in ansambel TRGOVCI prirejata vsako soboto v DOMU TVD PARTIZAN v TRŽIČU družabno-plesne večere. Dobra glasba in gostinske usluge. Pričaku- V dvorani PRIMSKOVO pri Kranju je vsako nedeljo ob 16.30 PLES. Igra ansambel TRGOVCI. 6553 00 ZSMS BEGUNJE prireja vsako soboto ob 20. uri PLES. Igra skupina SELEKCIJA. 6613 Skupina SELEKCIJA obvešča, da bo vsako nedeljo brezplačno vozil na Kokrico in nazaj posebni avtobus, označen z napisom SELEKCIJA. Prvi odhod ob 16. uri s postaje na Planini, preko postaj: Hotel Evropa, Globus, avtobusna postaja in Kokri-ca. Drugi odhod ob 16.30 izpred Zadružnega doma na Primskovem preko postaj: pri Jaku, Vodovodni stolp, avtobusna postaja in Kokrica. 6614 obvestila ZŠAM TRŽIČ bo organiziralo oktobra 7-mesečno večerno šolo za strokovno usposobljenost poklicnih voznikov. Kandidati morajo predložiti fotokopiji vozniškega dovoljenja in zaključnega spričevala (najmanj 6. razreda osn. šole) in zdravniško spričevalo. Prijave sprejema Jože Go-ričan, Tržič, Ročevnica 35, do 1. 10. 1977. 6578 Priporočam vam KOVANE IZDELKE v kroparskem stilu: mreže za okna in vrata, lestence, svečnike in drugo. Umetno kovaštvo, Kržiš-nik Miha, Predoslje 6, Kranj IZVRŠUJEM STEKLARSKA DELA. Cerklje 134 6615 BALETNA ŠOLA IN PLESNA ŠOLA. Vpisovanje vsak dan od 21. septembra do 1. oktobra od 17. do 18. ure v Delavskem domu, vhod 5 (izhod iz kina Storžič). 6616 GIP GRADIŠ Ljubljana TOZD Lesno industrijski obrat Škofja Loka razpisuje prosta delovna mesta: 1. VOZNIKA VILIČARJA 2. STAVBNEGA MIZARJA 3. KURJAČA 4. BRUSAČA Interesenti naj pošljejo pismene ponudbe do 25. t. m. v kadrovski oddelek Gradiš TOZD LIO Škofja Loka, Kidričeva c. 56. Tekstilni in obutveni center Kranj, p. o. Kranj, C. Staneta Žagarja 33 razpisuje prosto delovno mesto kuharice v šolski kuhinji za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pogoj: končana poklicna gostinska šola. Nastop dela takoj. ZAHVALA Ob boleči resnici, da nas je zapustil naš Aci Bertoncelj se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste se poslovili od njega, ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje ter nam izrazili sožalje. Posebej se zahvaljujemo sosedom za pomoč ob težkih trenutkih, pevcem KUD Ivan Cankar za zapete žalo-stinke ter g. župniku in g. kaplanu iz Stare Loke za lep poslovilni obred. Žalujoči: mama, hčerka, sestra in brata. Virmaše, 15. septembra 1977 ostalo Vzamem v najem avtoličarski KOMPRESOR za mesec dni, nudim dobro plačilo. Naslov v oglasnem oddelku. 6609 Pred Gorenjskimi oblačili sem našel ključe od avtomobila. Cesta na Klane 22. V 87. letu starosti je umrla naša ljubljena mama in babica Frančiška Hainrihar roj. Jesenko Pokojnica leži na svojem domu v Radovljici, Jelovška 10, nakar jo bomo na njeno željo položili k zadnjemu počitku 20. septembra 1977 ob 16.30 v Selcih nad Škofjo Loko v družinski grob. Žalujoči otroci: Anita Uršič, Vida Rugale, Jože Hainrihar, Francka Justin z družinami in ostalo sorodstvo. Radovljica, Kranj, 18. septembra 1977 ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi naše ljube žene, mame, stare mame, sestre, tete in svakinje Justine Grilc Močnikove mame se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje in počastili njen spomin. Posebej pa se zahvaljujemo sosedom, gospodu župniku za tople poslovilne besede, pevcem, gasilskemu društvu iz Hlebe ter delovnima kolektivoma Žito in Merkur iz Lesc. Vsem še enkrat iskrena hvala. 9 Žalujoči: mož Stanko, sin Ivan z družino, hčerka Darinka z Jano, sestre Anica in Milka ter ostali « sorodniki. Studenčice, 15. septembra 1977 jemo vas! 6552 ZAHVALA Mnogo prezgodaj nam je nesreča na Triglavu iztrgala iz naših src ljubljenega moža, očeta, sina in brata Jožeta Podlogarja izSp. Besnice Zahvaljujemo se vsem, ki so se od njega poslovili v tako velikem številu in ga spremili na njegovi zadnji poti. Iskreno se zahvaljujemo za izrečena sožalja, darovano cvetje in za vso drugo pomoč ob tragični nesreči, sosedom, znancem, sodelavkam in sodelavcem, sidnikalnima organizacijama Iskre in konfekcije Triglav, govornikoma, pevcem in župniku. Posebno se zahvaljujemo reševalcem gorske reševalne službe iz Mojstrane in vsem drugim, ki so pomagali pri reševanju pokojnika s Triglava. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Ivanka, hčerka Cvetka, sin Drago, oče in mama, brata in ostalo sorodstvo. Besnica, 19. septembra 1977 Investitor novega cestnega križišča na Primskovem — Republiška skupnost za ceste — ni predvidel semaforske ureditve tega zelo prometnega kranjskega križišča. Ker pa je v bližini osnovna šola Simon Jenko, Podružnica Prim skovo, so seveda poleg ostalih pešcev šolarji najbolj izpostavljeni udeleženci v prometu. Na prednostni cesti Brnik — Kranj ni nobene označbe, da je v bližini šola, niti ni rumenega utripajočega semaforja, ki opozarja voznike na prehod za pešce tako kot je to urejeno pred vrtcem Janina in še pred nekaterimi kranjskimi osnovnimi šolami. Najbrž bi kazalo pohiteti in poiskati sredstva za tak sicer dokaj drag semafor: toda kaj je sploh drago v primerjavi z varnostjo otrok? — L. M. — Foto: J. Zaplotnik S SODIŠČA Zlorabil zaupanje Roman Dragar, star 22 let, doma iz Kranja, je bil marca letos prišel iz zapora. Lahko bi se zaposlil v Kranju, pa tudi v Tržiču, vendar pa ne je raje klatil iz kraja v kraj in bil zaradi klateštva maja letos tudi v Ljubljani upravno kaznovan. Ko je prišel iz zapora, mu je bil njegov oče pripravljen pomagati, da začne pošteno živeti, vendar ponujene pomoči ni sprejel. Ko se je oglasil tudi pri znancu na Mlaki, mu je ta posodil nekaj malega denarja za hrano, vse pa naj bi mu Dragar čez čas vrnil. Vrnil mu je res, vendar ne tako, kot si je znanec misli. Dragar se je bil namreč spet znašel brez denarja, pa se je spomnil da je njegov znanec na dopustu. Tako je konec julija letos splezal na balkon njegove hiše na Mlaki, z opeko razbil okno in se splazil v notranjost. Preiskal je celo hišo in si prilastil usnjen moški suknjič, žepni računalnik, otroški hranilnik z nekaj drobiža, elektronsko uro z radioaparatom in nekaj bankovcev v deviznih dinarjih. Vse skupaj je bilo vredno 4620 din, vse predmete pa je za petkrat manjšo ceno prodal. Sodišče je Dragarju odmerilo kazen eno leto in desetih mesecev zapora. Pri tem je upoštevalo, da je še mlad, da je pripravljen škodo povrniti, seveda pa ni mogld mimo tega, da je bil Dragar že kaznovan za podobna dejanja. Čeprav razmeroma mlad, pa bi vendarle moral vedeti, da ni smisel življenja ponavljanje kaznivih dejanj, pač pa v poštenem preživljanju s svojim delom. Dosedanje kazni ga niso spametovale, saj se ni zmenil za očetovo pripravljenost, da mu pomaga, zlorabil pa je tudi znančevo zaupanje in ga v zahvalo okradel. O tem, kam bo usmeril svoje življenje v bodoče, pa bo verjetno imel čas razmišljati spet med prestajanjem zaporne kazni. Noč prebil v trgovini Kot posebno predrzen način velike tatvine je okrožno sodišče v Kranju ocenilo dejanje Viljema Škaperja, starega 21 let, iz Tržiča. Skaper je bil namreč konec julija letos prišel kake pol ure preden so zaprli v trgovino trgovskega podjetja Mercator v Tržiču, se zadrževal na glasbenem oddelku in se delal, kot da bo kupil gramofonske plošče. V resnici pa je samo čakal na priložnost, da se v trgovini skrije in počaka, da bodo prodajalci odšli. Skrit kotiček je res našel na oddelku preprog. Ko je po 19. uri ostal sam v trgovini, je preiskal pet registrskih blagajn, kjer je našel vsega skupaj 745 din, na oddelku za opremo pa je Ključ je bil v čevlju Le nekaj mesecev zatem, ko je prišel iz zapora, je 23 letni Ljubo-drag Graš spet zagrešil kaznivo dejanje. Lani septembra je bil prišel iz zapora, zaposlitev pa si je iskal v Kranju. Nekaj časa je delal kot pleskar, ko pa sta se z delodajalcem zapletla v tatvino lovskega psa, je bilo tudi Graševe zaposlitve konec. Nekaj časa si je denar za preživljanje izposojal. Tako mu je tudi v januarju letos prišlo na misel, da bi si nekaj denarja izposodil od znanca natakarja iz gostilne Stari Maver. Ker znanca v gostilni ni bilo, se je povzpel do njegove sobe, v kateri je stanoval skupaj z več sostanovalci. Vendar pa je bila soba zaklenjena, saj so vsi prav tedaj bili na večerji. Grašu ni bilo potrebno kaj prida uporabiti njegove čarovniške in hipnotizerske sposobnosti, s tem se je tudi že preživljal kot član Satiričnega gledališča v Zagrebu, saj je bil ključ od sobe shranjen v čevlju pred vrati. V sobi se je Graš z nožem lotil štirih zaklenjenih omar ter si nabral več oblačilnih predmetov, kovček, moško uro, tranzistor ter še nekaj drobnarij ter 950 din in 200 nemških mark. Vse skupaj je skril v kleti restavracije Park, od tam pa je odšel v kino in nato spet v gostilno Maver, kjer pa so ga že čakali miličniki. Sodišče pri izreku kazni za Graša ni našlo kaj dosti olajševalnih okoliščin, razen tistih, da je škoda večinoma povrnjena, saj so predmete skrite v kleti takoj našli in vrnili oškodovancem. Ker pa je specialni povratnik, ki se ni spametoval niti po prejšnji daljši zaporni kazni, ko pa je bil na prostosti, ni kazal posebne volje za delo, temveč si je raje denar za preživljanje izposojal, sodišče ni moglo izreči manjše kazni od dveh let zapora. vzel še pleteno torbo in kuhinjski nož. Vse to pa ni imel dolgo, saj so ga takoj zjutraj, ko so odkrili tatvino, tudi našli. Na sodišču se je Škaper zagovarjal, da ne ve, zakaj je to storil, da je bil omamljen zaradi tablet in alkohola, vendar pa je sodišče ocenilo, da v času storjenega dejanja Škaper ni bil bistveno zmanjšano prišteven ter je torej odgovoren za svoja dejanja. Škaper je po poklicu varilec, vendar je brez zaposlitve, čeprav bi delo zlahka dobil. Nekaj časa ga je vzdrževala mati, ko pa sta se sprla, je seveda vir preživljanja za Škaperja usahnil. Ko je bil brez denarja, se je odločil za najmanj primeren način, da go dobi — za tatvino. Pri odmeri kazni — leto in 2 meseca zapora — je sodišče upoštevalo, da je bil za podobna dejanja že kaznovana, vendar kazen naj bi vplivala prevzgojno: razen tega pa se kljub temu, da ima poklic, noče zaposliti in pošteno živeti od svojega dela. NESREČE NENADOMA S CESTE Vrba — V četrtek, 15. septembra, ob 19.30 je na magistralni cesti med Lescami in Vrbo nenadoma pri prehitevanju zapeljala s ceste voznica osebnega avtomobila Ana Svetina (roj. 1935) z Brega pri Žirovnici. Čeprav se je avtomobil večkrat prevrnil preden je obstal, je bila voznica v nesreči le lažje ranjena. Škode na avtomobilu pa je za 35.000 dinarjev. SMRTNA NEZGODA NA PREHODU Kranj — V petek, 16. septembra, ob 20.40 se je na Oldhamski cesti v Kranju pripetila huda prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Edvard Burnik (roj. 1946) s Planine v Kranju je peljal proti Zlatem polju; na zaznamovanem prehodu za pešce pri vrtcu Janina je prav tedaj prečkal cesto Alojzij Kos (roj. 1918) iz Kranja. Avtomobil pa ga je zadel, da je padel in z glavo udaril v rob pločnika. Hudo ranjenega so prepeljali v ljubljansko bolnišnico, vendar pa je že med prevozom umrl. Vozniku so odvzeli vozniško dovoljenje, ker obstaja sum, da ni bil trezen. NENADOMA STOPIL PRED AVTOBUS Škofja Loka - V petek, 16. septembra, nekaj pred 13. uro se je huda prometna nezgoda pripetila tudi v križišču na Plavni. Pred avtobus, ki ga je vozil Tonček Štibelj (roj. 1947) iz Sp. Luše, je v križišču kake dva metra od prehoda za pešce nenadoma stopil gluhonemi Ciril Kavčič (roj. 1923) iz Groharjevega naselja v Škofji Loki. Kljub zaviranju ga je avtobus zadel, da je padel in se hudo ranil. Prepeljan je bil v ljubljansko bolnišnico, kjer pa je naslednji dan umrl. TRČIL V DREVO Zadraga — V soboto, 17. septembra, nekaj pred 18. uro se je na cesti drugega reda pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Stjepan Štubljar (roj. 1942) s Pristave je peljal proti Dupljam. V ostrem ovinku ga je zaradi neprimerne hitrosti zaneslo s ceste v drevo. V nesreči je bil voznik le lažje ranjen, škode na avtomobilu pa je za 15.000 din. TVEGANO PREHITEVANJE Brnik — V nedeljo, 18. septembra, ob 15.30 se je na regionalni cesti Kranj —Mengeš pri odcepu ceste na Brnik pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Peter Simončič (roj. 1941) iz Šentvida je vozil proti Mengšu. Čeprav je vozil v koloni in so mu nasproti peljala vozila, se je odločil za tvegano prehitevanje. Ko pa je videl, da le ne bo mogel varno prehiteti, saj mu je nasproti prihajal avtobus, vozil ga je Jože Svašnik iz Dolenjskih Toplic, je močno zavrl, pri tem pa je njegov avtomobil na mokri cesti obrnilo in je tako bočno priletel v avtobus. Nato je njegov avtomobil odbilo v desno, kjer je trčil še v osebni avtomobil Franca Spruka iz Kamnika, nato pa je zapeljal s ceste v jarek. Tudi avtobus je zapeljal s ceste na njivo. Voznik Simončič in sopotnica sta bila lažje ranjena, na vozilih pa je škode za 45.000 din. L. M. BRODARSKI MODELI NA SOB-CU — Občinski svet Zveze organi zacij za tehnično kulturo iz Radovljice je priredil v soboto, 17., in v nedeljo, 18. septembra, na Sobcu republiško prvenstvo radijsko vodenih brodarskih modelov, Naviga Šobec 1977 imenovano. Sodelovali so vsi najboljši slovenski brodarski modelarji, nastopili pa so tudi gostje iz drugih republik in iz Avstrije. Najuspešnejši tekmovalci so bili Jan Lokovšek iz Ljubljane, Miro Klanjšček iz Ljubljane, Gerd Lak-ner iz Avstrije in Alfred Paultraxl iz A vstrije. (jk) — Foto: J. Zaplotnik Tržiški gorski reševalci so pripravili v paviljonu NOB zanimivo razstavo o delu, razvoju in opremi gorskih reševalcev — Foto: F. Perdan Bogata preteklost in sedanjost tržiških reševalcev Tržič — V nedeljo, 18. septembra, so v tržiškem paviljonu NOB zaprli razstavo, ki jo je v počasitev 40. obletnice delovanja pripravila tržiška postaja Gorske reševalne službe in se s tem vključila tudi v praznovanje 65. obletnice organiziranega delovanja slovenske gorske reševalne službe in letošnjih jubilejev partije in Tita. Razstavo so si razen številnih občanov in planincev ogledli tudi predsednik Planinske zveze Slovenije dr. Miha Potočnik, znani jeseniški reševalec Uroš Zupančič, stari tržiški gorski reševalci in predstavniki tržiškega družbenopolitičnega življenja. »Ustanovitev slovenske reševalne službe sega v leto 1912, ko se je pod Škrlatico ponesrečil dr. Stoje. Kranjskogorski planinci ga niso uspeli rešiti, zato so poklicali na pomoč trentarske vodnike,« se spominja začetkov organiziranega reševanja v naših gorah dr. Miha Potočnik. »Pod steno sta dr. Stojeta čakala tudi dr. Demšar in dr. Tičar. Dogovorili so se, da kaže v Sloveniji čim prej ustanoviti službo za reševanje v gorah. Hitrejši razvoj alpinizma in gorskega reševanja v gorah je prinesla sele 1. svetovna vojna. Reševalna oprema se je bogatila z izkušnjami in novimi pripomočki tujcev, marsikatero pomagalo pa so morali izdelati reševalci sami. Kljub temu smo bili slabo opremljeni. Razen tega ni bilo tečajev in drugih oblik izobraževanja. Reševalna služba je rasla samoiniciativno in samorastniško. Reševalcem so bili v veliko pomoč pastirji, planšarji in lovci. Najtežji del reševanja so ponavadi opravili alpinisti, nošnjo do prve koče ali v dolino pa nosači. Povrhu vsega tudi pota niso bila najboljša.« »Reševalna služba in oprema sta dosegli velik napredek. Upam, da njun vzpon ie ni končan. Za tržiške reševalce pa menim, da so ena najboljših ekip v Sloveniji in Jugoslaviji. Ob tej priložnosti jim iskreno čestitam!« Avguštin Primožič je eden od ustanoviteljev reševalne službe v Tržiču in njen prvi načelnik. »Priprave na ustanovitev službe segajo v leto 1935 in 1936,« se spominja Primožič. »Veliko sem hodil v Kamniške Alpe, kjer je bilo precej nesreč. Zato sem zagovarjal ustanovitev reševalne službe tudi v Tržiču. Dobili smo nekaj skromne opreme in tako je nastajala reševalna postaja. Uradno je bila .potrjena' leta 1937, ko je plaz pod Storžičem zasul devet smučarjev. Precej nas je bilo takrat na kraju nesreče. Večini se je uspelo rešiti. Bil sem starter. Potlej sem sodeloval v skoraj vseh reševalnih akcijah. Vesel sem, da združuje sedanja tržiška postaja G RS toliko mladih.« »Reševanje v gorah ni hobi, temveč odgovorno delo,« poudarja Franc Primožič, blagajnik postaje GRS. »Zato so kriteriji za sprejem med reševalce strogi. Kljub temu mladih ne manjka. Znanje alpinistične tehnike, pripravništvo v GRS in preskus znanja v reševanju v vseh pogojih in razmerah so ostro ,sito' za vsakega reševalca. Posebno pomembno pa je, da smo tržiški reševalci složni in dobri prijatelji.« Tržiška postaja GRS združuje 30 članov in 6 pripravnikov. V letih organiziranega delovanja so morali 294-krat v akcijo. Pomoč je potrebovalo 352 planincev in alpinistov. Tržiški gorski reševalci bodo pripravili oktobra na Zelenici vajo v vseh načinih reševanja, konec leta pa bo slavnostno srečanje članov postaje GRS Tržič. J. Kepic Ziri — V Zireh so bila v soboto, 17. septembra, športna tekmovanja delavcev usnjarske in usnjarsko predelovalne industrije Slovenije. Športne igre — »usnjariado '77« — je pripravila v počastitev 30-letnice, ki jo praznuje letos, tovarna obutve Alpina, odprl pa jih je direktor te delovne organizacije magister Martin Kopač (slika zgoraj). Športniki so se med seboj pomerili v štirih športnih panogah, balinanje pa je zaradi izredno slabega vremena odpadlo. »Usnjariade '77« se je udele žilo trinajst ekip iz vse Slovenije s približno 200 športniki (slika spodaj). Rezultati: mali nogomet — 1. Peko Tržič, 2. Tovarna usnja Slovenj Gradec, 3. Industrija usnja Vrhnika; namizni tenis: 1. Tovarna usnja Slovenj Gradec, 2. Peko Tržič, 3. Planika - obrat Turnišče; šah: 1. Tovarna usnja Slovenj Gradec, 2. Pla nika Kranj, 3. Peko Tržič; streljanje: 1. Tovarna usnja Slovenj Gradec, 2. Konus Slovenske konjice, 3. Industrija usnja Vrhnika — TOZD Šoštanj. V skupni razvrstitvi je bila prva ekipa Tovarne usnja iz Slovenj Gradca s 57 točkami, pred Pekom iz Tržiča (48) in Planiko iz Kranja z 39 točkami. Najboljša ekipa je prejela prehodni pokal, najboljše ekipe in posamezniki V posameznih disciplinah pa diplome in plakete. Organizacija športnih iger je bila odlična, (jg) - Foto: J. Zaplotnik Ker je reprezentančni vratar Jesenic Marjan Žbontar v JLA, ga je na njegovem mestu v vratih zamenjal Drago Makuc. Čeprav je Makuc lani precej »grel« klop, pa je v sobotnem srečanju in še prej dobro branil svoja vrata. Pri še uspešnejših obrambah pa mu manjka zgolj le rutine. Na sobotnem povratnem srečanju prvega kola za evropski hokejski pokal državnih prvakov, so jeseniški napadalci kot obsedeni napadali vrata gostujočega vratarja. Takole so branilci Bolzana stisnili večkrat v precep jeseniške napadalce. Gonilna sila gostujočega moštva pa sta brata Jeseničana Rudi (9) in Gorazd Hiti. Boljši, vendar gostje v II. kolo JESENICE - Jesenice : Bolzano 6:6 (2:3, 1:3, 3:0), dvorana Podmežakla, gledalcev 1600, sodniki Schel, Boscak, Zsitva (vsi Madžarska). Strelci: 0:1 Bacher (5), 0:2 G. Hiti (10), 1:2 T. Košir (12), 2:2 M. Jan, 2:3 Bacher (19), 2:4 B. Mair (32), 2:5 G. Hiti (34), 3:5 Klemene (36), 3:6 G. Gasser (39), 4:6 Poljanšek (46), 5:6 Suvak (47),6:6T. Košir(51). Kazenske minute: Jesenice 6, Bolzano 10. Po petminutnem obleganju vratarja Tiglianija so prvi prišli v vodstvo gostje. Tudi drugi zadetek »železarjem« ni vzel moči in Tomaž Košir je po lepem zadetku zmanjšal vodstvo. Precej dela je imel tudi domači vratar Drago Makuc. Na posnetku ga vidimo, kako je uspešno odbil ploščico izpred gostujočih napadalcev. Košarka Tri zmage modrih Ostende — V Belgiji ae je pretekli teden pričelo letošnje evropsko moško prvenstvo v košarki. V Ostendeju, kjer igra tudi naša reprezentanca, nastopajo še Španija, Finska, Belgija, Nizozemska in ČSSR, v Liegu pa SZ, Italija, Francija, Bolgarija, Avstrija in Izrael. Jugoslovanska košarkarska vrsta je po treh kolih v svoji skupini na vrhu lestvice z enakim številom točk kot ČSSR. Naši so premagali Španijo, Finsko in Belgijo. V drugi skupini v Liegu pa sta v vodstvu SZ in Italija. Med temi štirimi moštvi lahko iščemo novega evropskega prvaka. Stari naslov brani reprezentanca Jugoslavije. Izidi: Jugoslavija : Španija 79:76 (46:27), Jugoslavija : Finska 88:80 (41:35), Jugoslavija : Belgija 111:83(45:43). -dh ALPINISTIČNE NOVICE DVAJSET JEZERSKIH VZPONOV V soboto, 10., in v nedeljo, 11. septembra, so se Jezerjani odloČili za skupno turo, vendar jim je sneg, ki je v petek pobelil gore, prekrižal račune. Tako so se zbrali v Češki koči in opravili 20 vzponov. 10.9. je naveza Izidor Karničar in Luka Selšek preplezala zajedo Ekar-Jamnik, Milan Senk in Davo Karničar pa sta prvič ponovila Jezersko smer, ki je bila šele pred kratkim preplezana. 11. 9. pa sta Luka Selšek in Tone Karničar opravila prvo ponovitev smeri skozi okno v Kranjski Rinki. Milan Senk in Luka Karničar pa sta preplezala Jubilejno smer v Dolgem hrbtu. PONOVITVE V soboto, 10. 9., sta Peter Markič in Pavle Oman preplezala Čopov steber v Steni. Kot že mnogo alpinistov sta bila začudena nad lepoto te klasične smeri in pogumom prvih plezalcev Čopa in Jesihove. Sneg, ki je zapadel v petek, ju ni oviral, saj je ležal le sem in tja po policah. Smer sta preplezala v kombinaciji s Skalaško smerjo. V nedeljo sta Tomaž Jamnik in Nejc Zaplotnik preplezala Tschadovo smer v Travniku. Plezala sta tri ure, ocena III-IV. Brata Stremfelj pa sta prav tako v nedeljo preplezala 900 m visoko SV steno Špika po Krušičevi smeri. Plezala sta 10 ur, ocena V. Vsi plezalci so člani AO Kranj. NOVA SMER V SEVERNI STENI SKUTE V soboto, 10. 9., sta Matjaž Dolenc in Matej Kranjc (oba AO Kranj) preplezala novo smer v Skuti (nad ledenikom). Za tristo prvenstvenih metrov sta potrebovala sedem ur. Ocena smeri: V, večina IV, eno mesto A 1. A. Stremfelj JESENICE: Makuc, Pretnar, S. Košir, R. Razinger, L Sčap, J. Razinger, Pirih, Mavčec, Jan, Poljanšek, Smolej, T. Košir, Klemene, Pavlic, S. Sčap, Suvak, D. Hiti. BOLZANO: Tigliani, Tutzer, N. Gasser, Bacher, T. Mair, Gatschner, R. Hiti, Ru-ner, G. Hiti, H. Gasser, Strohmeir, Prun-ster, B. Mair, Daccordo, M. Mair, Pichler, Spironi. PRVA TRETJINA - Domačini, ki to sezono nastopajo v spremenjeni postavi — M. Zbontar (vratar), Hafner, Pristov so v JLA, Tišler je v Italiji, F. Zbontar pa kaznovan — so začeli silovito, saj so goste v prvih petih minutah povsem stisnili v njihovo obrambno tretjino. Kljub premoči, strelom domačih napadalcev, ki so šli v prazno, ali pa jih je odlično ubranil gostujoči vratar, se je prvič treslo v domačih vratih. Italijani so prek bratov Hiti izvedli hiter protinapad in vratar Makuc je bil premagan. Tudi drugi zadetek so dosegli gostje z igralcem več. Toda po teh dveh zadetkih so Jeseničani spet pritisnili in to se jim je posrečilo. Izid so izenačili. Po grobi napaki domače obrambe pa so nato gostje spet prišli v vodstvo. DRUGA TRETJINA - Spet obetajoči začetek »železarjev«, vendar so nasprotniki ponovno izkoristili prednost igralca. Razliko so nato še povečali preko odličnega Gorazda Hi-tija. Žarek upanja je zasvetil po golu Kiemenca. Siloviti naleti domačih napadalcev pa se niso končali z dobrnim strelom, tako da so gostje ponovno povečali prednost. Vsi napori, da bi izid srečanja zmanjšali, gostiteljem niso uspeli. TRETJA TRETJINA - Kar se našemu lanskoletnemu državnemu prvaku ni posrečilo v prvih dveh tretjinah bliskovitih napadov in premoči, so to izkoristili v zaključni. Zagrizli so se v nasprotnika, ga potisnili v obrambo in v pičlih petih minutah izid izenačili. Gostje so se nato krčevito branili, da so na koncu ubranili remi in to jim je dovolj, da so se uvrstili v drugo kolo evropskega pokala državnih prvakov. In kaj reči o jeseniških hokejistih. Čeprav pomlajeni, ponovno prihajajo v zaželeno formo. To kaže tudi izid tega srečanja; pa tudi zmaga nad Olimpijo v karavanškem pokalu. V državnem prvenstvu bodo ponovno igrali prvo »violino«, v mednarodnem merilu lahko v pokalu »Karavank« računajo na izvrstno prvo mesto. Kljub dobri igri v zadnjem srečanju proti Bolzanu pa bodo morali še krepko vaditi in to predvsem v obrambi. Le-ta je šibka točka Jeseničanov, saj so predvsem branilci krivi, da izid tega srečanja ni bil drugačen. D. Humer Foto: J. Zaplotnik Kolesarstvo Tour de PAvenir Sarrebruck — Nedeljaka peta etapa mednarodne kolesarske dirke Tour de L-Avenir je bila za jugoslovansko reprezentanco doslej najuspešnejša. Na 135 km dolgi progi je zmagal Francoz Becaas, medtem ko je bil Čolig odličen 11., Kraker 14., Rakuš pa 29. Bobovčan, ki je bil po štirih etapah najbolje uvrščeni Jugoslovan, je odstopil od tekmovanja. »PO ISTRI« NAJBOLJŠI ZANOŠKAR V nedeljo se je končala tridnevna mednarodna etapna dirka »Po Istri«, na kateri je sodelovalo 15 mladinskih reprezentanc. Zmago je presenetljivo osvojil Ljubljančan Matjaž Za noškar, ki je ob koncu tekmovanja prejel tudi »Lovoriko Siporexa« kot najboljši jugoslovanski mladinec za leto 1977. V ekipi Slovenije sta vozila tudi Savčana Kozjek in Cuderman. Kozjek se je uvrstil na zelo dobro 16. mesto, osvojil en leteči cilj in bil drugi v skupni razvrstitvi za leteče cilje. Skupna razvrstitev — posamezno: 1. Za noškar (Jug.) 7:12,35, 2. Stauvv (ZRN) 7:13,15, 3. Zmeškal (ČSSR) 1:13,25, 4. Popp (Avstrija) 7:13,39, 5. Biancolleti 7:13,46, 6. Bressan (oba Italija) 7:13,49, 12. Zaubi (Jug.) 7:15,09, 16. Kozjek 7:16,49, 30. Cuderman (oba Slovenija A). Odbojka Državna reprezentanca zmagala na Bledu Bled — Na Bledu je bilo pretekli teden zanimivo odbojkarsko srečanje med ekipo Bleda in reprezentanco Jugoslavije, ki se je v Kranjski gori pripravljala na bližnje evropsko prvenstvo. Reprezentantje so bili boljši in so zmagali s 3:0. Bled: Mitja Torkar, Rešek, Ferjan, Završ-nik, Miha Torkar, Andoljšek, Malej, Pretnar Jugoslavija: Trifunovič, Matijaševič, Ta-sevski, Vračarič, Kuliič, Lukač, Jelič, Jovič, Matic, Travica, Kisič, Suker Reprezentantje so se predstavili z lepo in učinkovito igro, kar daje lepe obete za dobro uvrstitev na bližnjem evropskem prvenstvu. Domačini so jim bili dostojen nasprotnik še posebno v igri na mreži. Na tej tekmi se je od aktivnega igranja poslovil domačin Miha Andoljšek. Zvezni trener Viktor Krevsel je po tekmi povedal: »V Kranjski gori smo bili predvsem zaradi aklimatizacije, saj bodo vladale na Finskem enake podnebne in druge razmere. Po napornih tekmah na univerziadi so bili reprezentantje precej utrujeni, zato smo v Kranjski gori in v Poreču skušali le-to odstraniti in dvigniti formo. Ekipa je precej oslabljena, saj manjkata Bogoevski in Gvozdenovič. Slednjemu so zaradi nastopanja v Ameriki prepovedali igranje v reprezentanci. Kljub temu upam na uvrstitev v finale, kar bi bilo za nas lep mednarodni uspeh.« B. Rauh Ekipna razvrstitev: 1. ZRN 21:41,47, 2. ČSSR 21:42,54, 3. Jugoslavija 21:43,17, 4. Italija I 21:45,29, 5. Italija II 2:53,02, 6. Slovenija A 21:55,41, 7. Švica 21:55,50, 8. Avstrija 22:01,16, 9. Madžarska 22:11,17, 10. Slovenija B 22:12,16. DIRKA V GROSUPLJEM V Grosupljem je bila v nedeljo tradicionalna krožna dirka za vse kategorije kolesarjev. Tekmovanje je lepo potekalo, motilo ga je le hladno in deževno vreme. Rezultati - mlajši mladinci (24 km): 1. Kurent, 5. Svetelj, 8. Kalan (vsi Sava); starejši mladinci (32 km): 1. Zrimšek (Novoteks), 3. Svoljšak, 4. Sosič, 5. Derling (vsi Sava); člani (32 km): 1. Mijajlovič (Novoteks), 2. Pečnik (Sava); člani C (16 km): 1. Novak Grosuplje), 5. Najdič (Sava); veterani A (20 km): 1. L. Dežman, 2. B. Dežman, 3. Hafner, 5. Zbontar (vsi Kokrica); veterani B (20 km): 1. Vergi-nella, 2. Ferluga (oba Adria Trst), 3. Plestenjak, 6. Dvoršak, 7. D. Štefe (vsi Kokrica); veterani C (16 km): 1. Perne (Grosuplje), 2. I. Ropret (Kokrica); veterani D (16 km): 1. Udovič (Adria), 2. Zerovnik, 6. Breznik, 7. Kačič (vsi Kokrica); ekipno: 1. Kokrica 42 točk, 2. Adria 27, 3. Grosuplje 22 točk. Za poživitev množične dirke sta nastopili še kolesarski reprezentanci Dnevnika in Antene. Prepričljivo je zmagala ekipa Dnevnika in njen član Tone Fornezzi-Tof. H. J. Smučarski skoki Kešnar in Škrjanc najboljša na Bogatajevem memorialu Kranj — Na 15-metrski plastični skakalnici v Stražišču je bilo kljub slabemu vremenu tradicionalno tekmovanje v smučarskih skokih za III. Bogatajev memorial. Nastopilo je 40 mlajših pionirjev in cicibanov iz šestih klubov. Oba zmagovalca sta člana kranjskega Triglava. Zaradi odsotnosti skakalcev Jesenic in Zirov bo I. kolo gorenjske lige v soboto, 1. oktobra, ob osmih zjutraj na skakalnici v Stražišču. Rezultati - cicibani: 1. Jože Kešnar (Triglav) 167,7 (11, 11,5), 2. Janez Debelak (Bra-slovče) 162,4 (11, 11), 3. Matjaž Zupan (Križe) 151,2 (9,5, 10,5), 4. Matjaž Polanc (Predmeja) 147,8 (9, 9,5), 5. Robi Gradišar (Križe) 142,9 (9,5, 10), 6. Mitja Vidmar (Triglav) 142,8 (9, 9,5); mlajši pionirji: 1. Martin Škrjanc 186,6 (12, 12), 2. Dušan Siler (oba Triglav) 181,2(12,5, 12,5), 3. Igor Mandeljc (Križe) 180,5 (11,5, 11,5), 4. Peter Slatnar (Triglav) 174,0(11, 12), 5. Robi Pogačnik 171, 1 (12,5, 11,5), 6. Tomaž Zabkar (oba Križe) 170,7(11,115) J.Javornik Atletika Udovčev najdaljši skok Celje — Na I. meddruštvenem nočnem atletskem mitingu, ki se ga je v sredo udeležilo okoli 100 tekmovalcev in tekmovalk iz 8 klubov, so Kranjčani dosegli dve zmagi. Slavko Udovč je z novim osebnim rekordom — 733 cm — prepričljivo zmagal v skoku v daljavo, Lea Jesenovec pa je bila z 12,6 najhitrejša v teku na 1000 m. REZULTATI: moiki - 100 m: 1. Keržan (01) 10,9, 2. Stare 11,3, 6. Sagadin M 11,7, 7. Peneš (vsi TR) 11,8; 400m: 1. Zohar (Pt) 50,2, 4. Stare 51,3, 6. Sagadin M. 52,7, 9. Križaj (vsi TR) 54,6; 1500m: 1 Skubic (01) 3:52,1, 5. Božnik (Tr) 4:01,8; 5000 m: I. Ukič (KI) 14:30,1; daljava: 1. Udovč (TR) 733, 2. Rener (KI) 659, 3. Vučkovič (TR) 655! kopje: l.Zalar(Ol) 63,54. Ženske - 100 m: 1. Jesenovec (TR) 12,6, 2. Kopitar 13,0, 3. Poteko (obe KI) 13,2; 200 m: 1. Seliškar (01) 25,4; 800 m: 1. Plajhner (KI) 2:12,9, 2. Pogačnik 2:26,2, 3. Ovsenek (obe TR) 2.41,1; daljava: 1. Potnik (01) 555; krogla: 1. Erjavec (KI) II, 52. • • • Celje — V soboto so se na stadionu Borisa Kidriča pomerile starejše mladinke v finalnem tekmovanju za atletski pokal Slovenije. Tekmovalke je motilo hladno in deževno vreme, zato so bili doseženi le poprečni rezultati. Med 11 ekipami je Triglav zasedel 6. mesto, edino zmago pa je dosegla Jesenovčeva v skoku v daljavo. REZULTATI - 100 m: 1. Seliškar (01) 12,4, 2. Jesenovec (Tr) 12,6, 3. Razdevšek (01) 12,7; 100 m ovire: 1. Mihelj (GO) 15,3; 400 m: 1. Ovca (01) 60,4; 800 m: 1. Blatnik (KI) 2:15,4, 2. Skuk (KAK) 2:16,3, 6. Pogačnik (TR) 2:51; daljava: 1. Jesenovec (TR) 541, 2. Vinazza 529, 3. Benedetič (obe GO) 509; višina: 1. Benedetič (GO) 165, 2. Štanc (KI) 155, 3. Drnovšek (01) 150, 5. Pavlin (Tr) 145; krogla: 1. Erjavec (KI) 11,78, 2. Završnik (KI) 11,24, 3. Šturm (VE) 10,45, 8. Dolinar (Tr) 8,28; disk: 1. Fajfar (01) 33,66, 2. Erjavec (KI) 32,10, 3. Šturm (VE) 29,36, 4. Tomanc (Pt) 27,28, 5. Dolinar 27,26, 6. Skubic (obe TR) 26,28; kopje: 1. Juteršek (KI) 32,02; 4x100 m: 1. Olimpija 50,1,8. Triglav 55,6. Ekipni vrstni red: 1. Kladivar 152, 2. Olimpija 122, 3. Gorica 98,5, 4. Novo mesto 69, 5. Partizan Ptuj 67,5, 6. Triglav 65, 7. Maribor 65, 8. Velenje 58, 9. KAK Ravne 26,10. Koper 23,11. Branik 10 točk. I. Kavčič II. ZRL moški in ženske in SRL ALPLES : OLIMPIJA 10:11 (7:6) - Ro-kometašice Alplesa so tudi v tem kolu morale na domačem igrišču priznati premoč ljubljanski Olimpiji. Po dobri igri v prvem delu so na koncu popustile in točki sta odšli v Ljubljano. Strelke: Benedičič 3, I. Lušina 2, J. Lušina 2, Jensterle 2, Gartner 1. SENJ : JELOVICA 7:6 (6:2) - V izredno slabih pogojih za igro, saj je igralce motilo močno neurje z burjo, so oboji prikazali dobro in zanimivo igro. Pri tem pa so krajši konec potegnili gostje iz Škofje Loke, ki so tekmo izgubili z minimalnim izidom. Strelci: Mehonič 1, Fister 1, Trobec 1, Pokom 1, Veber 2. KRKA : TRŽIČ 22:22 (13:13) - V borbe nem srečanju 3. kola slovenske moške rokometne lige so bili vodilni Tržičani v gosteh uspešni, saj so v Novem mestu v igri s selekcijo Dolenjske iztržili točko. Strelci: Nadižar 3, Kralj 1, Mrak 1, Dornik 2, Maje 3, King4, Vkhc8. Pari naslednjega kola: Alples : Krka, Jelovica : Inles, Tržič : Obala, Preddvor : Dolenjska. -d h Brez napora do zmage PREDDVOR - SRL - ženske, Gorenjska : Zasavje 23:7 (13:2), igrišče osnovne šole, gledalcev 100, sodnika Kovšca (Ajdovščina), Tul (Škofije). Gorenjska: Vreček, Konc 4, Markun 10, Durja 4, Likozar, Vesel, Tome, Mali 4, Rezman 1, Nefimer, Andrejka. Zasavje: Buršič, Kolar, Pire, Bogožolec 2, Novak 3, Bajda 2, Razinger, Lipovšek, Kopriv-šek. Zasavska selekcija je bila tokrat slab nasprotnik selekciji Gorenjske. Domačinke so srečanje, kljub slabim nasprotnicami, vzele izredno resno. Bile so boljše v vseh pogledih igre, saj so prvi del končale kar z enajstimi goli prednosti. Tudi v nadaljevanju niso popustile. S hitro igro v napadu in ostro obrambo so polnile mrežo gostinj. Le na koncu so nekoliko popustile in Zasavčankam dovolile, da so dosegle nekaj nepričakovanih zadetkov. Pri domačinkah lahko pohvalimo celotno ekipo, iztopale pa so vedno solidne in borbene Končeva, Markunova in Malijeva, od slabih gostij pa je bila boljša od ostalih le Novakova. -dh TEKAČI NA ROLKAH - Smučarski klub Alples iz Železnikov je organiziral v nedeljo, 18. septembra, na cesti med Cešnjico in Dražgošami zanimivo preizkušnjo naših najboljših smučarskih tekačev v vseh kategorijah. Sodelovali so tudi gostje iz Devina pri Trstu, ki sodelujejo z Alplesovimi tekači. Od naših je manjkal le Filip Kalan. Tekači so tekmovali na sntučeh s kolesci ali »rolkami« kot jih popularno imenujemo. »Rolke« se tudi pri nas uveljavljajo kot ena najboljših oblik letnega treninga tekačev. Najuspešnejši so bili Legiša iz Devina pri pionirjih, Klemenčič iz Dola pri mlajših mladincih, Eržen iz Alplesa med starejšimi mladinci, Cvajnar (JLA) med mlajšimi člani in Jeseničan Djuričič med člani, (jk) — Foto: J. Zaplotnik Slovenske nogometne lige DRAVA : GORENJSKA 1:0 - Gorenjska selekcija je tokrat v Ptuju prikazala eno najboljših iger v tej sezoni. Čeprav so bili ves čas srečanja enakovredni tekmec, pa so vendarle morali priznati premoč domačinom. GORIŠKA : GORENJSKA 3:1 - Mladinska selekcija Gorenjske je v Ajdovščini po lepi igri morala priznati premoč domači selekciji. V obeh delih srečanja so bili domači boljši nasprotnik. GORENJSKA : OLIMPIJA 1:0 - V kadetski slovenski ligi - center so bili mladi nogometaši Gorenjske tokrat uspešni, saj so premagali favorizirano ljubljansko Olimpijo. Izid srečanja bi bil lahko še ugodnejši. V nedeljo igra članska gorenjska selekcija z Zasavjem. -dh Korotan : Preddvor 10:3 KRANJ — V novo nogometno sezono so startali nogometaši v gorenjskih rekreacijskih ligah. V prvem kolu članov severne skupine je Bled doma premagal goste iz Železnikov, Jeseničani so morali na domačem igrišču priznati premoč kranjskemu Triglavu, Leščani so remizirali z Ločani, Tržičani pa so klonili v Bohinjski Bistrici. Izidi: Bled, ALplcs 4:2, Jesenice : Triglav 2:4, Lesce : LTH 1:1, Bohinj: Tržič 2:0; mladinci: Triglav : Alples 3:0, Lesce : Škofja Loka 2:2, Bohinj: Tržič 3:4. V južni članski ligi je kranjski Korotan z visokim izidom dobil srečanje s Preddvorom, Primskovo B pa s Podbrezjami. Kokrica je izsilila točko v igri s stražiško Savo, Filmarji z. Grintovcem, Trboje pa so po boljši igri v gosteh osvojili točki z moštvom Britofa. Izidi: Primskovo B Podbrezje 4:0, Kokrica : Sava 4:4, Britof : Trboje 2:3, Korotan : Preddvor 10:3, Filmarji : Grinto- vec 3:3; pionirji: Lesce 0:5. Jesenice : Tržič 10:0, Bohinj P. Novak Lokostrelstvo Exoterm tretji Varaždin - Dvojne FITA Star v Varaždinu, ki je štela za prvenstvo SFRJ, se je udeležilo preko 80 lokostrelcev iz vse Jugoslavije. Kot gostje so nastopile reprezentance Poljske, Belgije in Romunije. Član ekipe Exoterma Aco Oblak je ponovil uspeh iz Vintgarja in tudi v disciplini FITA osvojil naslov vicešampiona. Odlično je streljal tudi tretji član Exoterma Andrej Smolej, ki si je že na svojem prvem turnirju pristreljal zlato značko FITA za prvih 1000 krogov, tako da tudi ekipno tretje mesto ni bilo vprašanje, kar je pomenilo vsekakor največje presenečenje turnirja. V mednarodni konkurenci so prevladovali reprezentantje Poljske, ki so najbolje prenašali dež. veter in mraz. Rezultati: prvenstvo SFRJ: 1. Postruž-nik (MB) 2363, 2. Oblak (EXO) 2349, 3. Kuder (LJ) 2277 ... 6. Fock 2196, 12. Smolej 2020(oba Exoterm) Ekipe: 1. Maribor 6785, 2. Ljubljana 6571,3. Eioterm Kr. 6564 ... Moštvo: 1. Poljska, 2. Jugoslavija, 3. Belgija, 4. Romunija Olimpija prvič pokleknila JESENICE — Ljubljanska Olimpija je pretekli teden na jeseniškem ledu v okviro tekmovanja za karavanški pokal doživela pravo katastrofo. Jeseničani so jih premagali kar z 8:0 (4:0,2:0,2:0). Tekma je pokazala, da imajo Jeseničani boljši naraščaj kot pa Ljubljančani. Obe moštvi sta nastopili namreč v pomlajeni postavi. Pri tem pa so domačini pokazali mnogo več borbenosti in znanja kot gostje iz Ljubljane Gole za Jesenice so dosegli: Sašo Košir 3, Tomaž Košir, Sčap, J. Pretnar, I). Hiti in Pavlic po enega. -bef- Bohinju ne teče, Bohinju kaplja ... jih povzročali biki, obenem pa je kvaliteto gorenjske govedi dvignilo na višjo raven.« Gorenjska živinorejska osemenjevalna služba je v nedeljo, 18. septembra, proslavila 25. obletnico organiziranega delovanja. Ob tej priložnosti so v Savskem logu v Kranju organizirali razstavo živine in na skromni slovesnosti orisali razvoj in pomen osemenjevalne službe ter podelili priznanja dolgoletnim in najzaslužnejšim osemenjevalcem. Osemenjevalna služba je na Gorenjskem začela delovati junija leta 1952 in od tega leta dalje so njeni delavci opravili do danes več kot 250.000 prvih osemenitev, upoštevajoč ponovne osemenitve, kontrole brejosti in preglede pa doseže število posredovanj ose-menjevalcev zanesljivo 500.000. Osemenjevalna služba je del gorenjske živinoreje. Velike so njene zasluge pri preprečevanju bolezni in uveljavljanju lisaste pasme govedi, ki je kvalitetnejša od cikaste in uspešnejša pri proizvodnji mesa in mleka. Začetni koraki osemenjevalne službe so bili težki, saj so jo pestili organizacijske težave, odpor in nezaupanje. Služba je kljub temu vztrajala in se uveljavila predvsem zaradi vestnega dela ose-menjevalcev, družbene podpore in pozitivnega vpliva na' razvoj gorenjske živinoreje. Trije ose-menjevalci pripovedujejo o svojem delu, o povezanosti službe in živinoreje ter o rojevanju organiziranega osemenjevalnega dela. Martin Jagodic iz Kranja, višji veterinarski tehnik, rojen leta 1920: »Četrtega junija leta 1952, ko je bila na Gorenjskem ustanovljena služba umetnega osemenjevanja, sem v zadružni sušilnici na Primskovem osemenjil prvo kravo. Potem se je služba širila in dela je bilo vedno več. Kmetije smo obiskovali s kolesi in motorji, pogosto pa je bilo treba tudi peš. Potem so nam zaupali avtomobile. Ker je bila osemenjevalna služba prva leta kadrovsko šibka, na primer šest let nisem koristil letnega dopusta! Danes dnevno prevozim okrog 130 kilometrov. Najhuje je pozimi in v slabem vremenu. Zato trdim, da za opravljanje osemenjevalne službe ni dovolj le znanje, temveč terja služba obilo idealizma. Umetno osemenjevanje je bilo med letoma 1950 in 1960 edino sposobno zavreti številne bolezni in plodnostne motnje živine, ki so Franc Strniša, veterinarski tehnik, doma • Kokrice, rojen leta 1926: »Dolžnost umetnega oseme-njevalca sem prevzel leta 1952 na postaji v Lečah, ki je bila za takratne čase najmoderneje opremljena in je imela celo telefonski priključek. Osemenjevali smo na postaji, kmetovalci pa so nas klicali vedno pogosteje tudi na domove. Danes sem zadolžen za .progo' 2, ki poteka od Kranja do Naklega, Ljubelja, Preddvora in Jezerskega. Samo štiri dni na leto smo prosti, sicer pa dnevno prevozim najmanj 115 in največ 200 kilometrov. Začetki našega dela so bili težki, vendar smo z zagnanostjo in dobrimi rezultati sčasoma prepričevali živinorejce, da med klasičnim in umetnim osemenjevanjem ni primerjave. Zaupanje je raslo in danes o umetnem osemenjevanju nihče ne dvomi. Če bi se še enkrat odločal o poklicu, bi ponovno izbral veterino oziroma službo umetnega osemenjevalca.« Franc Pavlic iz Zasipa, diplomirani veterinar, rojen leta 1932: »Pred petnajstimi leti sem ,zašel' v osemenjevalno službo in danes sem vodja oddelka za reprodukcijo pri Zivinorejskoveteri-narskem zavodu Kranj. Naš oddelek skrbi za seme in organizirano osemenjevanje, kontrolira brejost, ugotavlja bolezni in plodnostne motnje ter izbira bike za naravni pripust, ki je še vedno veljaven v nekaterih hribih v škofjeloški občinini. Sicer pa ni kraja, kamor ne bi prišel vsak dan umetni osemenjevalec. Naša služba je opravičila obstoj. Med govejo -čredo pred 25 leti in današnjo ni primerjave. Uvedli smo lisasto pasmo govedi, ki je boljša za mleko in meso. Pri zamenjavi pasme je bila nujna strpnost. Nove generacije . goveje živine počasi.spodrivajo stare. Najmanj tri leta je treba potrpeti, da prvi potomec dobi naslednjega.« J. Košnjek Kranj — Na povabilo Gorenjskega društva za cerebralno paralizo se te dni mudi na Gorenjskem osem članov hamburškega društva za spastično para lizo. Gostje lani ustanovljenega gorenjskega društva se bodo pri nas seznanili s tem, kako je pri nas poskrbljeno za spastične osebe, obenem pa bo to priložnost za izmenjavo obojestranskih izkušenj, kar naj vsekakor pripomore k izboljšanju skrbi za prizadete. Predstavniki hamburškega društva bodo obiskali kranjski dispanzer za mentalno higieno, vrtec za spastične otroke, oddelek za delovno usposabljanje srednje duševno prizadetih otrok pri kranjski posebni osnovni šoli tex podobne ustanove v Ljubljani, Kamniku in Vipavi. Gostom so pokazan'tudi film o letovanju spastičnih otrok v Novigradu, ki ga društvo organizira skupaj z Dispanzerjem za mentalno higieno pri Z D Kranj: letovanje otrok, letos jih je bilo 31 z vse Gorenjske, je obenem tudi šola za starše, saj se ob pomoči fizioterapevtov nauče, kako pravilno pomagati spastičnemu otroku. Tudi gostje so pokazali nekaj svojih filmov o spastikih, podrobneje pa bodo o skrbi za svoje prizadete gostitelje seznanili v Hamburgu, kamor so jih povabili v naslednjem letu. — L. M. — Foto. J. Zaplotnik Majhne naložbe v turizem Bohinja so se maščevale, kajti obisk upada — Nerešeni problemi po potresu — Hotel Jezero zaprt Bohinj — Majhne naložbe, slabši obisk — »Bohinjskemu turizmu je treba v prihodnje posvetiti vso skrb in poskrbeti za večje naložbe v turistično infrastrukturo,« sta poudarila v pogovoru z novinarko tajnik turističnega društva Bohinj Cene Resman in direktor Alpetoura — TOZD hoteli Bohinj Drago Rizman. — Foto: F. Perdan . Bohinj — Hotel Zlatorog dobiva lepšo podobo visoke B kategorije. — Foto: F. Perdan Bohinj — Kristalno zeleno čisto bohinjsko jezero in čudovita naravna lepota bohinjskega kota privabita letno vedno manj gostov, obiskovalcev, turistov, čeprav naj bi veljalo, da je danes v svetu še kako zaželena in iskana neomadeževana narava, mir, čist zrak. Podatki Turističnega društva Bohinj opozarjajo, da so vendarle zgolj naravne privlačnosti premalo, da danes tuji in domači gost zahtevata vsaj takšno bivalno udobje, kakršnega imata doma: tople, udobne sobe, prijeten kotiček v restavraciji ali kavarni in poleg dolgih, mirnih sprehodov ter občasnih folklornih prireditev tudi morda kopališče, rekreacijske objekte in še kaj. Bohinj pa ponuja zares v izobilju le naravo (zrak in izlete), ostala turistična ponudba pa je hudo osiromašena, kajti v zadnjih desetih letih se je v Bohinju izredno malo gradilo, zelo tnalo vložilo v osnovno: v nove, boljše, kvalitetnejše turistične zmogljivosti. Danes ostaja pri 750 hotelskih posteljah in 1000 posteljah pri zasebnikih Bohinj vedno bolj v ozadju in vsako določeno obdobje po obisku med turističnimi kraji zdrsne po lestvici navzdol. (in še katero), niso vzroki le v splošno neugodnih turističnih gibanjih v svetu, temveč so korenine ne-zanimanja tudi v sami borni bohinjski ponudbi. Prav tega pa se bohinjski turistični delavci prav dobro zavedajo, a so zavezanih rok. Novi hoteli in boljša ponudba in infrastuktura nasploh je lahko ure-sničiljiva le s širšim dogovorom in s pomočjo v okviru občine, z več denarja kajpak, z ugodnejšimi krediti turističnemu gospodarstvu, z zavzeto skrbjo za turistični vzpon Bohinja, ki je do zdaj dobival malo denarja. Turistični delavci, ki so danes kar nekam pasivni in melanholični ob manjšem obisku, ki ga izkazujejo podatki ob koncu avgusta tudi zaradi deževnega vremena, so »spravili gor« kmečko ohcet, kresno noč, kravji bal, poslali folkloro v hotele, oživili jadranje po bohinjskem jezeru, kupili kolesa, napotili goste-ribiče k Savi in k jezeru, priporočali ogled zanimivosti in znamenitosti, kaj več pa že ne morejo napraviti. Še posebno jim je trn v peti zdaj domala že dve leti zaprt hotel Jezero, ki je bil poškodovan ob potresu. KDAJ IN KAKO KREDITI? Škoda, ki so jo po potresu utrpeli hoteli in gostinski objekti Alpetoura v bohinjskem kotu, doseže znesek milijardo in 600 milijonov starih dinarjev. Kolektiv Alpetoura — TOZD hoteli Bohinj je namenil izdatna lastna sredstva za obnovo nekaterih — med drugim bo za dan republike odprt popolnoma preurejeni Zlatorog z depandanso visoke B kategorije — medtem ko pa za vse hotele ni denarja. Še posebno je na očeh in v skrbi Alpetoura stari in poškodovani hotel Jezero, ki ga pač ne zmorejo sami, z lastnimi sredstvi in krediti usposobiti za obratovanje. Stroški'so previsoki, bohinjsko gospodarstvo jih ne more kriti, Alpe-tour pa tudi ne. Ostane le upanje, da bo pogovor v okviru občine rešil spor in dileme ob hotelu Jezero, na katerem je za 900 milijonov starih dinarjev škode in da ga bodo končno vendarle začeli temeljito obnavljati. Tudi zazidalni načrt bi bil slej ko prej zaželen, tako, da ne bi vsakega Bohinj — Po potresu poškodovani hotelJezero je še vedno zaprt, denarja za obnovo ni... — Foto: F. Perdan ZA VOGALOM Radovljica — Zadnjič sem se sprehajal po starem delu Radovljice pa se veselo razposajen ustavil pred vrati, na katerih je bil listek, na njem pa je pisalo: odvetnik, za vogalom, narisana pa je bila tudi ustrezna puščica. Pospešil sem za vogal in pokukal izza vogala, da bi mi bilo uzreti uradujočo osebo, ki za vogalom opravlja svoj posel. Jasno, da je ni bilo, s sporočilom, da je odvetnik za vogalom je bil mišljen vhod v pisarno, sam pa seveda vse po svoje obračam in skompliciram. Pa nekaj veselja že mora biti in smeha tudi, če sporočilo vzamete dobesedno... KAJ PRAVZAPRAV PONUDITI? Bohinj je turistični kraj z močno poletno turistično sezono in le nekoliko slabšo zimsko sezono, je brati v turistični propagandi, ki pa je zadnja leta tudi opešala. Caplja zato, ker ne moreš danes zahtevnemu gostu ponujati le strehe in kosila v starejših hotelih nižjih kategorij in ga vabiti s folklornimi prireditvami, ki jim niti strehe nad glavo ne moreš postaviti ter se hvaliti spet in spet le s čistim zrakom in deviško naravo. Da je letos skorajda popolnoma od-poVedalo angleško turistično tržišče primera in problema reševali sproti in' povrh še počasi. Če se bodo za obnovo Jezera namenili ugodni krediti, bo tu vsaj dve leti in dve sezoni gradbišče; a bolje gradnja kot danes nesprejemljivo obvestilo na vratih hotela sredi Bohinja: zaprto. Po potresu so zasebniki dobili ugodne kredite za obnovo, družbeni sektor mora ta vprašanja šele zdaj rezreševati. In potrebno jih bo čimprej, kajti za svetovno znani Bohinj je en sam hotel visoke B kategorije — čeprav v tem trenutku izredna pridobitev — občutno premalo. Bohinju bo treba dati več, kajti doslej mu je predolgo več ali manj le kapljalo... D. Sedej Izpopolnjevanje proizvodnega programa Nadaljevanje s 1. strani In kar je še posebno razveseljivo: močno se je v prvem polletju letošnjega leta povečal tudi izvoz. Srednjeročni razvojni program Kladivarja predvideva, naj bi se število zaposlenih s sedanjih 145 povečalo v letu 1980 ha 230. Poprečna letna rast proizvodnje pa naj bi znašala 37,5 odstotka. Tako naj bi njena vrednost leta 1980 znašala že prek 80 milijonov din. Predvidena je predvsem proizvodnja elektromag-netov, hidravličnih komponent in pnevmo sistemov. Seveda si v Kladivarju veliko obetajo tudi od sodelovanja z delovnimi- organizacijami, ki so članice sestavljene organizacije združenega dela »Strojegradnje«. Osnovni namen združitve trinajstih organizacij združenega dela, v združenem podjetju je od vsega začetka tudi žirovski Kladivar, je predvsem dolgoročno načrtovanje razvoja, enotnejši nastop na tržiščih, zlasti na zunanjem trgu, specializacija proizvodnje in s tem uvajanje nove tehnologije ter načrtno izvajanje investicijske politike. Kladivar ima v združenju s svojim proizvodnim programom že zdaj pomembno vlogo, še pomembnejšo pa bo imel v prihodnje. To bodo kolektivu omo-šgočili tudi novi prostori in boljše možnosti za delo. J. Govekar