Poštnin« ntetan UtO IX flW. 203, 0 UoMianl, v torefc 11. oktobra 192). Ceno Din r SLOfEHS Izbija vsak dan »oimliaMi. Izvzemal nedelje lo praznike. — Inserati do dO petit a J.— Din, do 100 vrst 2.50 Din. večji inserati petit vrsta 4.— Din. Popust po doiovoru. luseratnl davek posebej. •Slovenski Narod« velja letno v Jugoslaviji 240.— Din, za inozemstvo 420.— Din. Upravništvo: K na Ilov a ollca it 5, pritličje. — Telefon 2304. Uredništvo: K n al lov a ollca it 5, h nadstropje. — Telefon 2034. Morilci generala Kovačeuića ubiti In uleti V noči od sobote na nedeljo so obkolili štipske atentatorje v obmejnem gozdu. — V obupnem boju sta bila dva atentatorja ubita, tretji pa ujet. — Beograd, 10. oktobra. Včeraj zvečer je notranje ministrstvo spreje* to poročilo, da so bili v bližini Rado* višta ob jugoslovensko=bolgarski meji izsledeni napadalci na generala Kova-Čeviča. Dva atentatorja sta bila v boju z orožništvom ubita, tretjega pa so ujeli živega in ga prepeljali v Štip, od koder bo tekom današnjega dne pre* peljan v Beograd. Šef oddelka za javno varnost Žika Lazić, ki se je včeraj vrnil iz Južne Srbije, je dal novinarjem o tem dogodku obširna pojasnila. Kakor je izpovedal ujeti napadalec, so bili iz Sofije s strani centralnega odbora makedonstvujuščih poslane v Jugoslavijo tri trojke z nalogo, da z nadaljnimi bombnimi atentati na železnice in lavne objekte vznemirjajo prebivalstvo ob meji. Ena trojka je prevzela nalogo, da ubije generala Kovačevića, druga je izvršila bombni atentat v Kočanih, tretja pa je bila pocIana v neki drugi kraj, kjer so ji že na sledu. Napadalci na generala Kovačevića so skušali po izvršenem atentatu pobegniti zopet preko meje. Ker pa je bila med tem že poostrena obmejna kontrola, se jim ta nakana ni posrečila. Vse dni so tavali po planinah in gozdovih ob meji. V soboto okrog 7. zvečer so v bližini sela Držale naleteli na nekega seljaka in ga prosili, naj jim pokaže naj-bližnji prehod preko meje. Seljak jih je pod pretvezo, da jim da malo okrepčila, zvabil v selo. Tu pa je poklical župana in alarmiral orožništvo, da bi napadalce prijeli. Ko so komiti spoznali nevarnost, so takoj pobegnili in se v bližnjem gozd« skušali skriti V hipu so bila alarmirana vsa sosednja sela in par ur nato ie bil ves gozd obkoljen po močnih oddelkih orožništva. voia^rva in civilnega prebivalstva, ki je na lastno pest formiralo nekako milico Komiti so se umaknili v neko sotesko, kjer so se zabarikadirali. Med njimi in zasledovalci se je vnel hud boj, bri sklepe vlade, češ da obstoja sicer n-varnost, da izbruhne pri izvajanju teh vojaških odredb meščanska vojna, ki bi že boij pojačala vpliv makedonske organizacije na državni aparat v Bolgariji. V političnih krogih so mnenja, da znači tak odgovor bolgarske vlade "zigava-nje jugoslovenske note in proži mikedon stvujuščim nadalino možnost za izviitnje svoje akcije Z odlaganiem energičiin korakov in proglasitvijo obsednega stanja samo na enem delu državne meje nudi makedonstvujuščim možnost, da še pravočasno prenesejo svojo centralo iz tega ozemlja v Kjustendil ali Sofijo, kjer bi lahko nemoteno nadaljevali proti Jugoslaviji namerjenj pokret. V beograjskih političnih krogih vlada prepričanje, da sicer ne bo prišlo do kakih resnejših zapletljaiev. vendar pa smatrajo za potrebno, da podvzame vlada nai-erergičnejše korake, da enkrat za vselej prepreči vsako nadaljno akcijo bolgarskih komi tov v južni Srbiji. O korakih, ki bodo potrebni, bo sklepal ministrski svet, ki se sestane bržkone jutri pod predsedstvom kralja. . Zunanji minister dr Marinkovič je bil včeraj dvakrat v avdijenci pri kralju, kateremu je poročal o razvoju dogodkov Popoldne se je mudil na dvoru tudi ministrski predsednik Novih momentov v tem sporu včeraj in danes ni bilo Danes dopoldne so posetili zunanjega ministra skoraj vsi diplomatsk1' zastopniki ter se pri njem informirali o stališču iago-slovenske vlade m o rezultarih dosedanje preiskave. Vesti o intervenciji velesil, ki da so i v Beogradu i v Sofiji nasvetovale kar največjo zmernost, se v zunaniem ministrstvu demantirajo. Glavna skupščina GMO Maribor, 10. oktobra. Včeraj je imela Družba sv. Cirila in Metoda svojo 36. glavno skupščino v Mariboru. Pred skupščino se je vršilo zaupno zborovanje, na katerem je družbin predsednik g. Aleksander Hudovernik izčrpno poročal o delu d-ružbe ter so zborovala* njegovo poročilo soglasno odobrili. * Glavna skupščina se ie vršila v veliki dvorani Narodnega doma. Predsednik g. notar Hudovernik je v otvoritvenem govoru Dredvsem pozdravil mnogoštevilne delegate, nato pa se spomnil v prisrčnih besedah umrlih članov, predvsem bivšega piedsednika g. Andreja Senekoviča. Na predsednikov predlog ie skupščina poslala prisrčen pozdTav jubilarju, zlatomašniku Ivanu Vrhovniku, čejrar dolgoletno požrtvovalno delo za CMD je splošno znano. .Predsednic je nato očrtal družbino delo v preteklem letu ter naglašal, da žal ni našlo v naši javnosti onega razumevanja, kakor bi ga zaslužilo. Dohodki družbe padajo, izdatki pa stalno naraščajo, dočim deluje Ie 76 podružnic. Močno se pogreša sodelovanje akademske mladine, ki je nekdaj prednjačila v delu za drufbo, ki pa je sedaj ža! docela opustila narodnoobramb-no de'o. Tajnik g. inž. Mačkovšek je poorobno poročal o stanju našega manjšinskega vprašanja izven mej naše države ter po-vdarjal potrebo, da. dražba zainteresira ves naš narod za rešitev manjšinskih problemov. Iz blagajniškega poročila g. dr. Kersnika je razvidno, da so znašali izdatki 889.901 Dm, dohodki pa le 833.024 Din. Napram l. 1925 so se dohodki zmanjšali, izdatki pa povečali. Cista družbina imovina (i epremičnine, glavnica, razni skladi itd.), znaša po stanju od 31. decembra I. 1926 1,298.418 Din. Pri volitvah v odbor, ki so se vršile z vzklikom, so bili zopet izvoljeni izstopivši člani ga Pranja dr. Tavčarjeva, ga. Ana Podkrajškova, g. dr. Janko Kersnik, nanovo pa g. univ. prof. dr. Kušej. Skupščino so pozdravili mariborski podžupan dr. LrpoM, v nnemi mariborskega velikega župana prosvetni šef prof. Kotnik, v imenu ljubljanskega velikega župana pa prosvetni šel dr. Kari Cepuder. Po slučajnostih, v katerih je bilo stavljenih več predlogov glede razširjenja propagande za Družbo sv. Cirila in Metoda, se je ob 1. popoldne zaključila lepo uspela skupščina. ITALIJANSKE INTRIGE — Rim, 10. oktobra. Rimska «Tribima» poroča iz Londona o pogajanjih, ki jih vodi Jugoslavija v svrho najetja večjega Inozemskega posojila. List svari angleške finančne kroge pred dajanjem posojil Jugoslaviji, češ da služi to le oboroževanju in izzivanju nemirov na Balkanu, kar da dokazujejo tudi najnovejši incidenti na bolgarski mejL Pogreb senernlo Kouoteviča Izredno veličasten žalni sprevod. — Ves Beograd se poslavlja od štipskega mučenika« — 20.000 ljudi na protestnem zborovanju Narodne odbrane. — Demonstracije proti Italiji. Beograd, 10. oktobra. Včeraj se je na svečan način vršil pogreb v štipu ubitega brigadnoga generala Kovačevića. Žalna svečanost se je spremenila v veličastno patrijo-tično manifestacijo. Pred pogrebom se je vršil na Terazi-zajab velik protestni miting ki ga je sklicala Narodna odbrana in se ga je udeležilo nad 20.000 ljudi. Od aneksije Bosne in Hercegovine l. 1908 je bila to največja manifestacija, kar jih je videl Beograd. Vsi udeleženci tega zborovanja so se nato podali pred saborno cerkev, da se udeleže pogreba nesrečne štipske žrtve. Pogrebne svečanosti so pričele točno ob 9. uri. Že mnogo prej so napolnili prostrano cerkev zastopniki oblasti, oficirskega zbora. Narodne skup&čine itd. Zastopane so bile tudi vse nacijonalne organizacije in razna prosvetna kulturna in druga društva. Veliki parastos je izvršil patrijarh Dimitrije ob asistenci škofov in druge višje duhovščine. Patrijarh Dimitrije je imel v srce segajoč govor, v katerem je obžaloval, da smo morali znova doživeti, da nam je bratska roka zasekala novo, globoko rano. Osem generalov je nato dvignilo krsto na rame in jo poneslo na cerkveno dvorišče. Med sviranjem vojaške godbe so položili krsto na lafeto, v katero je bilo vprežonih šest črnih konjev. Ogromni sprevod je krenil po glavnih Beograjskih ulicah in se večkrat ustavil, da so se od pokojnika poslovili predstavniki raznih korporacij. Pred odprtim grobom se je poslovil od pokojnika njegov pobratim general Dušan Cvetković, nato pa so kratko govorili še razni drugi govorniki. Med sprevodom je prišlo do ponovnih demonstracij proti povzročiteljem makedonskih atentatov m je značilno, da so se vedno znova ponavljali tudi vzkliki »Doi Italija!«, »Dol Mus^olini!« Intervenciji policaje se ie posrečilo preprečiti, da bi demonstracije zavzele v^čji obseg. KI c pa močni boicertrec islii ulntli Pod vtisom dogodkov v Južni Srbiji je nastopil v notranji politiki zastoj — Velik vpliv zunanjepolitične situacije. — Vedno močneje se pojavlja zahteva posestavi koncentracijske vlade vseh strank. — Beograd, 10. oktobra. Napetost ki je zavladala rned Bolgarijo in Jugoslavijo radi atentatov bolgarskih komi-tašev, je včeraj in danes popolnoma absorbirala pozornost politične javnosti, tako da je v notranji situaciji nastal trenuten zastoj. Včeraj je vladalo v Narodni skupščini skoraj popolno zatišje in so se vršila ie interna posvetovanja v po-edinih klubih, danes dopoldne pa je zasedal samo veriFikacijski odbor. Tudi seja demokratskega kluta ki bi morala danes dopoldne nadaljevati razpravo o političnem položaju, je bila na prošnjo demokratskih ministrov odgođena na popoldne, ker je zunanji minister dr. Marinkovič zaposlen radi konflikta z Bolgarijo. Zdi se. da bodo dogodki na jugosiovensko - bolgarski meji imeli velik vpliv na nadaljni razvoj notranjepolitične situacije. Paš ti dogodki so znova pokazali potrebo močne vlade, ki bo imela dovoli trdno zaslombo i v narodu i v Narodni skupščini Zato se pojavlja v vseh strankah strula. ki stremi za tem, d* nride do sestave močne koncentracijske vlade. Splošno se naglasa, da je v času. ko vznemirjalo javnost resni zunanjepolitični dogodki in ko so na dnevnem redu velika vsedržavna vprašanja, nujno potrebno, da izginejo vsi stran- karski spori, da bo vlada lahko složno z Narodno skupščino nastopila v obrambo državnih in narodnih interesov. V tej zvezi se vedno bolj podčrtava zahteva po odstopu g. Vukičeviča, ki ga sedaj tudi radikali sami smatrajo za kamen spodtike pri ustvarjanju nadaljnih kombinacij. Tudi v radikalskih krogih priznavajo, da dokazuje dosedanji potek seje demokratskega kluba, da zastaja smotreno in uspešno delo vlade predvsem na neuvidevnosti g. Vukičeviča. Povdarja se. da bi se pod predsedstvom mani eksponiranega radikala brez velikih težkoč sestavila močna koncentracijska vlada, ki pa je pod Vu-kičevičevim vodstvom nemogoča. Kot tak nevtralec se Imenuje v prvi vrsti zunanji minister dr. Ninčić. Skoro vsi politični krogi izražajo domnevo, da bi taka vlada lahko uspešno nastopila v obrambo naših interesov pri reševanju perečih zunaniepolitič. vprašanj in izvedla tudi v notranjepolitični smeri točno določen program, obsegajoč najnujnejše reforme na upravnem, gospodarskem in socijalnem polju. V Doučenih krogih se ie danes zatrievalo. da se bo s tem vprašanjem bavila tudi seja ministrskega sveta, ki se bo vršila po dosedanjih dispozicijah iutri popoldne pod predsedstvom kralja. Verif ikacijski odbor — Beograd 10 oktobra. Verif ikacijski odbor le na sobotni popoldan, seji po daljši debati verificiral mandate v kragujeva-škem, podrinjskem. prizrenskem in užiškem okrožju. Na današnji dopoldanski seji se je nadaljevala debata o rudniškem okrožju In so bili mandati tega okrožja po govorih posl. Timotijeviča in Pečica, k. sta kritizirala nasilje policaje, verificirani. V razpravi o skop-Ijanskem okrožju je prišlo do ostrega spopada med Stepanom Radićem in radikalom Trbičem. Stepa« Radič ie v obširnem govoru kritiziral vlado zlasti notranjega ministra g Vukičeviča, češ da si je priboril svoje mandate le s pomočjo pohcije Zahteval je da g Vakičevič takoj poda demisijo. Narodna skupščina pa naj potom ankete preišče vse take slučaie m stavi krivce pod obtožbo. Posl. Tnbič je branil vlado, na kar je vladna večina odobrila tudi sporne mandate v tem okrožju Ob 12. seja še traja in je v razpravi tetovstoo okrožje. SKUPŠČINA HRVATSKIH PROFESORJEV Zagreb, 10. oktobra. Včeraj se je vršila v Zagrebu skupščina hrvatskih profesorjev. Med drmgim je bila sprejeta obzirna resolucija, v kateri protestirajo proti redukciji srednjih Sol in proti nameravani spremembi uradniškega zakona, ki bi poslabšala polo-lotaj srednješolskega učiteljstva. SNEG V ČRNI GORI — Cettaje, 10. oktobra. Včeraj je zapadel v Crni gori prvi sneg. Vsi vile leteči kraji so pobeljeni. Med prebivalstvom se je pojavil strah pred nastopajočo zimo, ker je sneg v tem času zelo zgoden in ker vlada že sedaj veliko pomanjkanje živil i za ljudi i za živino. Demokratska omladino za fuzijo — Beograd, 10. oktobra. Včeraj je zasedal glavni odbor demokratske omladina, ki razpravljal o pripravah za kongres, ki bo sklican za dan 20. in 21. novembra v Poza-revac. Na zborovanju je bila sprejeta med drugim tudi resolucija, v kateri demokrat sks omladina naproša Sefa demokratske stranke g Davidovića. naj neustrašeno nadaljuje svojo akcijo za spravo in ujedinjenje obeh demokratskih strank na korist države in domovine Nadalje zahteva demokratska omladina, nau demokratska strauki ojaša svojo pozicijo v vladi tako, da »e bo sodelovanje demokratske stranke občutilo zlasti v zniževanju davčnih bremen, izenačenju zakonodaje in v reševanju gospodarske krize. Predčasen povratek kralja Borisa Beograd, 10. oktobra. Glasom poročil iz Sofije se pričakuje povratek bolgarskega kralja, ki se mudi trenutno v Benetkah, ta jutri popoldne. Takoj po njegovem povratku se sestane kronski svet, da razpravlja o akciji makedonstvujuščih in o sporu z Jugoslavijo. ODPOKLIC RAKOVSKEGA — Moskva, 10. oktobra. Včeraj se je sestal svet ljudskih komisarjev, ki je razpravljal predvsem o napetosti med Rusijo in Francijo. Kakor se izve, je bil sprejet sklep, da se odpokliče Rakovski iz Pariza In imenuje na kako drugo mesto. To se bo izvršilo na ta način, da bo Rakovski po; zvan v Moskvo na referat, nato pa bo nastopil daljši dopust, s katerega se ne bo več vrnil na svoje mesta Pritožba SLS proti občinskim volitvam v Ljubljani Danes je potekel za Ljubljano osemdnevni rok, določen v občinskem redu za Slovenijo za eventualne pritožbe proti občinskim volitvam. Kakor smo kratko že poročali, so se klerikalci odločili, da vlože pritožbo na velikega župana radi ljubljanski! občinskih volitev češ da so se vršile nekatere nepravilnosti in protizakonitosti. Danes dopoldne je pri mestnem magistratu res vložil predsednik mestne organizacije SLS dr. Jerič kratko pritožbo, v kateri skuša SLS izpodbiti zakonitost in pravilnost občinskih volitev v Ljubljani. Pritožba navaja nekatere nepravilnosti, ki pa razun ene niso dokazane niti na podlagi volilnega protokola, niti ne po pričah. Sklicuje se pred vsem na slučaj na XV. volišču, ki je bil edini protokolarićno zabeležen od slavne volilne komisije Jasno je. da klerikalci ne računajo s icm da bi imela njihova pritožba kak uspeh. Gr< Hm izključno za to. da podaljšajo komisarl-jat in ž njim svoje paše vanje na magistratu Ako ne bi vložili pritožbe, bi moral namreč veliki župan že ta teden sklicati prvo sej« novega občinskega sveta Klerikalci pa 1* očrvidno radi na magistratu Se pospravili Zlasti jim je neljuba afera, ki je nastala « tem, da je neki magistralni uslužbenec prekršil ura->' to »na višji uka/ Volitve v Zbornico za TOI Nad 3000 reklamacij. V soboto je potekel reklainacijski rok za ljubljansko Zbornico TOI. Strokov ne organizacije obrtnikov in trgovcev so vložile na zbornično volilno komisijo nad 35 (13.55). Budimpešta 9.955— 9.985 (9.97), Curih 109+-1097 (1095.5), Dunaj S-8.03 (8.015), London 276.25—277.05 (276.65) Newyork 56.64—56.84 (56.74), Pariz 223.?: — 225.22 (123.5, 224.5. 224.75). Praga 16$ —168.80 (168.40). Efekti: Vojna škoda 398—398 (396). Celjska 164 d, Ljubi j. kred. 138 d. Prašte-diona 850 d, Kred. zavod 160 d. Strojne 60 bi, Vevče 135 d, Ruše 260—27.). Stavbna 56 d, šešir 104 d. Lesni trg: Tendenca neizpremetije-na. Zaključeno 12 vag. in sicer 10 vag. d'.>k (večina smreka), paralelnih. ostrortViih, očeljenih, 24, 28, 33, 36 in 48 mm in re-meljnov 78/7S, 38/87, fr. vag. meja a 52'): 1 vag. hrastovih drv. premer 8—12 cm, dolžina od 1 m naprej, ir. vag. meja a 22: 1 vag. desk, smreka, jelka, 18 mm, monte. fr. vag. meja a 495. Deželni pridelki: Tendenca za žito mirna. Zaključena 2 vagona pšenice. ZAGREBŠKA BORZA. Devize: London 276.2—277, Newyork 56.642—56.842, Pariz 222.75—224.75, Curih 1C94—1097. Berlin 1353.5—1356.5. Dunai 800—803. Praga 168—168.80. Efekti. 7odst. invest. pos. 1921 84-H,". Hip. banka 55, Ljub. kred. 138, PraStodioo > S50—800. Trboveljska 474, Vevče 1H2 Efl f* 1 INOZEMSKE BORZE. Curih: London 25.2525, Newyork 518, 50. Pariz 20.3625, Milan 28.35, Berlin 123.fT7 Beograd 3.135, Praga 15.37. DEŽURNE LEKARNE. Danes: Piccoli, Dunajska c. BakarčiČ, Sv. Jakoba trg. Jutri: Bahovec, Kongresni trg; Ustar, Sv. Petra c.; Hočevar, Sp. SiSka. ZA NASE NAROČNIKE, so na vrsti oaroOnlkC sodi Q aa^. Stran. 2 •SLOVENSKI NAROD« dne 11. oktobra 1927. stcv />10 Ob obletnici kortfkeso plebiscita 10. oktobra L 1920. — Porabljeni bratje. One 10. oktobra 1. 1920 se je začasno odločila usoda koroških Slovencev. Pri koro-Ikom plebiscitu o državni pripadnosti se Je Izreklo za Avstrijo 22.025 glasovalcev, za Jugoslavijo pa le 15.278. Za Avstrijo je bilo oddanih 6747 glasov večine ali 59 odstotkov, za Jugoslavijo pa 41 odstotkov. Ko Je predsednik plebiscitne komisije objavil ta izid plebiscita, je naš zastopnik v komisiji minister Jovanovič podal izjavo, da kra#evina SHS na 15.278 Slovencev, U to glasovali zanjo, nikdar ne bo pozabila in jih rodi ne bo zapustila. Plebiscit na Koroškem 1. 1920 ni bil pravi izraz ljudske volje. Z nečuvenim terorom »Heimatsdietista«, ki je obenem razpolagal z bogatimi denarnimi sredstvi, s pomočjo posameznih članov pdebrscitne komisije, se je posrečilo Nemcem priboriti navidezno večino, toda slovenskega ozemlja kiK* vsemu niso mogli zatajiti. Prisifrend so ga biti priznavat! tudi pozneje, ko so pod pritiskom razmer začeli sami postavljati predloge o kudtnimj avtonomij Slovencev na Koroškem. Ko Je bil razglašen izid koroškega plebiscita, je bila v Ljubljani na ve*častnem shodu, na katerem se je protestiralo proti nepravilnostim plebiscita, sprejeta resolucija, ki je nagla šal a: »Ljudsko voljo u važu Jemo in upoštevamo, a mora biti resnična in izražena s poštenimi sredstvi. Ljudska volja pa, ki jo naj bi karatžal koroški plebiscit, ni resnična in ni pridobljena s poštenimi sredstvi, ker so jo rodila nasilja in slepar-sfeva. Koroški plebiscit je potvora resnice to ljudske vodje! Pod nobenim pogojem ne moremo in ne smemo dopustiti, da bi ostalo v veljavi, kar se je zgodilo z nasiljem in sle-parstvom na škodo našega naroda in naše zemlje. Uporabiti hočemo in moramo vsa sredstva, da dosežemo svoje pravice!« Odveč bi bilo danes preiskovati, v koliko je bila kriva nesrečnemu izkhi koroškega plebiscita naša lastna nesposobnost in brezbrižnost, vprašanje je danes samo še, aH smo napram rojakom onstran Karavank izpolniti ali pa vsaj skušali izpolniti obljube. Prihod ljubljanskega avijona Mala nezgoda na aerodromu v Šiški. Doigo napovedani in pričakovani avion ljubljanskega Aerokluba »LJubljana« je včeraj srečno prispel v Ljubljano. Res je, da se je zakasnil in ni prispel ob napovedani uri. Obrnili smo se zato na vodstvo Aero-kluba s prošnjo, da nam poda pojasnila o vzrokih zakasnitve. Aeroplan je prispel z ozirom na nestalno vreme, ki vlada v jesenskem času, do Jesenic po železnici, odkoder je bil ljubljanski Aero-klub v petek zvečer obveščen, da je aparat na postaji. Skoraj istočasno je prispela tudi brzojavka generalne direkcije carin v Beogradu, ki navaja številko odloka, s kate-Um se prvi civilni avion v Sloveniji opro-šča carine. InŽ. Bloudek, Gabrijel Vodišek. dr. Berce in dr. Rape so se v soboto odpeljali t to brzojavko na Jesenice, da izvrše prevzem in ocarinjenje ter da do nedelje pripravi')/) aparat za polet proti Ljubljani. Jeseniška carinarnica žalibog še ni prejela obvestila generalne direkcije. Številka na brzojavki, ki je prispela na Aero-klub, je bila namreč pri transmisiji nepopolna tako, da se številke na aktu jeseniške carinarnice niso ujemale ter g. upravnik ni mogel kljub svoji največM naklonjenosti ustreči prošnjam delegacije Aero-kluba. Vsi omenjeni gospodje so se v soboto vrnili v Ljubljano, dr. Rape pa je tekom noči poslal še na generalno direkcijo brzojavko, da z ozirom na to, ker je prihod aviona bil razglašen, vendarle še pravočasno omogoči dolet. Prejel ie zagotovilo, da je stvar urejena, nakar so se naslednji dan »jutraj zopet vrnili v Jesenice. Oficijelni akt odloka je došel na carinarnico šele ob 14. uri in še to vsled izredne ljubeznivosti vojnega odseka direkcije državnih železnic, medtem pa je g. restavrater Oz w a ki, uvidevajoč težak položaj ljubljanskih zastopnikov Aero-kluba, polojil pri carinarnici 40.000 Din kot kav-crfc) za avion mesto carine. Bodi g. Oz-waldu, ki je s to velikodušno gesto pokazal pravo razumevanje za aviatfico, izrečena iskrena zahvala. Aparat je bil nato prftlopljen k osebnemu vlaku m demontiran prepeljan na ravnico poleg Vrbe na Jemn de /a Hyre: 31 500 Roman. Med poletom proti gradu sta odvedli Lkiija in Jeanma bivše ljudi k najboljšemu pariškem ukrojaču. Krojač jih je lotografiral od Štirih strani in obljubil, da bodo nove obleke po najnovejši modi narejene čez četrt ure. — Ta čas pa izvolite stopiti v... jih je prijazno povabil. Spremil jih je v veliko dvorano, kjer so čuli iz nevidnega fonografa vse novice. Bivši ljudje so sedli v udofrne naslonjače in poslušali. Osoren, neprijetno zveneč glas je govoril: — Danes ob 11. dopoldne je Poljedelska družba zatrla upor delavcev skupina 10, sekcija 15 v Charnpagni. Črna armada je pustila na bojišču 12 mrtvih in 25 ranjenih. 210 upornikov Je bilo usmrčenih z električnim tokom. Nadomestni so jih takoj z dtelavcl Iz skupine 22, sekcija 3, Bretagne. Delo na polju se nadaljuje. — Opoldne je preminul v svoji vili na otoku Puamontier predsednik uprav- ki smo jih Jim slovesno dejali pred sedmimi leta. Ali smo izpolnjevali slovesne obljube, da Jugoslavija ne koroške Slovence nikdar ne bo pozabila? Ni mogoče odgovoriti na to vprašanae trdilno, kajti koroŠU Slovenci so ostali še vedno taka brezpravna raja, kakor so bili Prej dočim uživajo Nemci v Jugoslaviji vse državljanske svoboščine, politične, kulturne in gospodarske pravice. Položaj koroških Slovencev se doslej v ničemer ni zbottsal, ponemčevateo delo med ajfmj se nadaljnje v polni meri, dasi so se tako z ene kakor z druge strani že čuli pomirjevalni glasovi. Spričo prijateljskih stikov, ki se čujego v zadnjem .času vedno pogosteje od nemške in avstrijske strani napram Jugoslaviji in ki se pri nas sprejemajo z odkritimi simpatijami, ne smemo pozabiti naglasa ti napram našim nemškim sosedom, da so mogoči odkritosrčni prijatefjski odnošaji samo tedaj, ako bodo naši rojaki onstran mej uživali med njimi ves one pravice, ki jim kot narodu gredo. Dolžnost oficijelnih zastopnikov naše države je paziti ob vsaki prilflci, ko dovoljujemo mozemcem razne koncesije v svoji lastni državi, da napravimo podeljevanje teh koncesij po možnosti odvisno od usode naših rojakov onstran mej To smo dolžni ne sam z ozirom na narodnostne vezi, ampak rudi z ozirom na slovesno dano obljubo. Naša ljubezen napram rojakom izven mej naše države naj se pokaže v dejanjih, besed ie bilo že dovoli. Dejanj smo doslej pogrešali kljub neprestanim obljubam, koroškim Slovencem se v narodnostnem oziru slabše godi kakor kdaj prej, četudi jih več ne pobijajo tolpe »Heimatsdiensta« kakor nekdaj Ob sedmi obletnici nesrečnega koroškega plebiscit? b bilo prav, če bi si odgovorni činitelji izprašali vest, kako so izpolnjevati koroškim Slovencem slovesno dane obljube?! To naj bi bil prvi korak k resnični skrbi za naše koroške rojake! Gorenjskem. Na terenu je g. inž. Bloudek aparat sestavjl, nakar ga je preizkusil naš pilot Gabrijel Vodišek. Po krožnem letu se je spusti! na ravnico, nakar je prisedel tudi tajnik Aero-kluba dr. Rape. Skupno sta letela potem do Ljubljane. Po izjavah spremljevalca g. Vodiška je aparat kljub vetrovnim sunkom mirno letel v zraku in je bila vožnja naravnost divna. Motor, ki ima komaj 20 konjskih sil, je deloval brezhibno, kakor ura. Vožnja od Žirovnice do Ljubljane je trajala 25 minut, pri tem pa treba opozoriti, da je veter neprestano nagajal in deloma nasprotoval, deloma pa z raznimi sunki enkrat pod desno, drugič pod levo krilo zadrževal gladek polet. Nad Ljubljano je aparat napravil par pozdravnih krogov, nakar se je spustil na vojaški aerodrom v Šiški, kjer se mu ie radi neprestanih neenakomernih vetrovnih sunkov in pa z ozrrom na to. ker leži prostor v smeri sever - jug, veter pa je pihal od severovzhoda, pri spuščanju pripetila mala nezgoda. Pokvarilo se je desno kolo. Publika, ki ie dopoldne z ozirom na letalce pričakovala prihod aparata, je naravno prostor nekoliko ozlovoljena zapuščala, vendar pa smo prepričani, da bodo na podlagi gorenjih pojasnil gotovo vsi drage volje oprostili zamudo in podpirali stremljenje Aero-kfuba. Podružnica Državne hipote-karne banke v Ljubljani Iz gospodarskih krogov smo prejeli glede postopanja Državne hipotekarne banke pri razpisu vodilnih mest naslednjo pritožbo: Kakor poročajo listi, bo s 15. oktobrom t. 1. pričela poslovati v LJubljani podružnica Državne bipotekirne banke Je že čas, da prične enkrat z delom toda nekam čudno je, da ljubljanska podružnica do danes nima svojega vodje. Mesto upravnika te podružnice je bilo razpisano že v marcu tekočega leta v I. kategoriji, 4. grupi drž. uradnikov. V natečaiu se zahteva od kandidatov poleg fakultetske naobrazbe tudi 12 let državne službe. Dasi se je prijavilo več kandidatov s pomo kvalifikacijo in je bilo v listih objavljeno, da se bo imenovanje izvršilo po skup- nega sveta Družbe znanosti in umetnosti Štefan Gilon. Fonograf je utihnil. Jeanna Brentan je nervozno okrenila blesteči ročaj pri naslonjaču. Naveličala se je poslušati. Sestri sta se zasmejali. — Cemu se smejete? — se je začu* dil Fortclus. — Tako čudno gledate! Najbrž na južnem tečaju niste nikoli slišali, kako naglo zatro pri nas vsak nemir. — Da — je pritrdil Fortclus, — ze* lo smo zaostali za vami. Vstopil je krojač in povedal, da so obleke narejene. D" Albaniac, Leticija, Fortclus in Faulton so oblekli lepo narejene temno« elene obleke, obuli Škornje in si pokrili glave z belimi čepicami. Nihče bi jih zdaj ne razločil od ljudi triin* tridesetega stoletja. Pred odhodom so naročili še mnogo perila in drugih potrebščin. Blagaj' na je prejela od njih 7500 godlinarjev in obljubila poslati vse naročeno dru« go iutro na dom. Bivši ljudje so poleteli s svojima znankama proti gradu Mont* Guchet. Tz gradu sta poleteli sestri Brentan v Pariz, bivši Ijudie so pa ostali v gra« du, da urede sobe. Dva dni so preživeli v miru. Ure* Ičrnsklh volitvah, se to do danes ni zgodilo. Postopanje centrale v Beogradu, kakor tudi ministra se nam ne zdi pravo. Mesto upravnika, kakor veleva raspis, Je centrala poslala v L1 ubrano proviaorneaa vodjo. Temu je, kakor čujemo, oskrbe« vse priprave za redno poštovanje in sicer glede uradniškega poslovanja in poslovanja ostale uprave. Proti temu postopanju in zavlačevanju definitivnoga imenovanja' moramo protestirati in apelirati na upravo Hipotekarne banke v Beogradu ter na pristojnega ministra, da postavi za upravnika podružnice Hipotekarne banke v Ljubijani vodjo, kvalificiranega tako, kakor zahteva razpis. Mislimo, da so z nami vsi Slovenci, ako zahtevamo na tem mestu Slovenca, ki pozna naše gospodarske hi finančne prilike iz daljšega opazovanja ter mu je tako sodna kakor finančna in politična uprava v Sloveniji in tudi zakonodaja dobro znana. Upravnik takega zavoda, ki bo pričel s svojim delovanjem v Sloveniji, mora točno poznati krajevni položaj in vse druge prilike, ki prihajajo v poster. Imeti mora polno kvalifikacijo, zakaj od njega Je v prvem redu odvisno, da pride delo in delovanje zavoda v pravi tek, kakor tudi, da dobi že koj v začetku potrebne dobre stike z zavodi in interesenti. Sport Ilirija - Derby 6 • 2 (3:2) Dobra in koristna igra Ilirije. — Dcrby tehnično boljše moštvo. Derby: Zafir * Globočnik (Kralj), Raj* kovič*2ur, Seb, 2ubak=dirs4Coprivnak, Lei nert, Cernetič, Pezc. Ilirija: Miklavčič*Pleš, Verovšek.Zupan« čič Lado, Dekleva, Zupančič Gabe*Zupan* 6ič Janez, Šiška, Zupančič Neli, Oman (Vrhovnik), Doberlet. Seriji letošnjih zmag nad Zagrebčani »e je pridružila še lepa, zasluženo izvojevana zmaga nad Derbvjem, prvorazrednim za« grebškiro klubom. Ljubljana, odnosno njen glavni reprezentant Ilirija je letos porazila z izjemo Haška (1 : 1) vse zagrebške klu* be, počenši od Gradianskega pa do Der» byja. Zato lahko trdimo, da je naš nogo* met zagrebškemu na domačih tleh enakovreden, če ne nadmočen. Zmaga Ilirije si* cer ni bila izvojevana morda v klasičnem stilu, ker je njen mč*n igre v d^ametrab nem nasprotju z zagTebškim, vendar ie b la kljub temu efektna. Bila je odločna pred golom in je parirala tehnično dovrše* nost Derbvja z znano ji borbenostjo in ela* rtom. To pot je ugajal ves tim, zdi se pa, da je bil napad vseeno naiboljši del mo* štva. Sicer v forwardu. zlasti v triu, ni bilo posebne harmonije, ker je bil Oman blesi* ran, a Nel'lv na foru precej neokreten, za* to pa so bili vsi napadi izpeljani naglo in brez oklevanja. Izvrstno sta bila razpoložena Šiška in Janez, dočim je Doberlet zo* pet nekoliko preveč uveljavil svoio telesno premoč. Med krilci ie presenetil Lado. ne toliko radi dobre igre. marveč s svojimi bombami na gol. pred katerimi je nasprotnik dvakrat kapituliral. Gabe m Dekleva sta prišla v drugem polčasu na površje in je Gabe zonet od:gral eno najboljših svojih tekem. Tudi branilca sprva nesigurna, sta se znašla v drugem polčasu. Miklsvčič ie bil nesiguren, vendar na obeh gorih ni deležen. Derbv je tehnično lepo izpiljeno in ugla« jeno moštvo in niegov napad je v kombi* n atom cm oziru prekašal domačega. Duša moštva je Leinert, ki zna res lepo zaposliti sedai obe zvezi, sedai obe krili. Je izvrsten taktrk m tehnik. Vobče se je zdel napadal* ni trio najboliši del moštva, no v levem krilu je imel Derbv nevarno orožje. V hab f?h ie igral odločilno vlogo desni half, do* čim 5eb lepo igra z glavo Obrambni trio ie bil precej nesiguren fn tudi vratar bi bil lahko ubranil dva gola. KI tub porazu pa je zapustil Derbv prav dober vtis, kairi bil je v pol i u enakovreden nasprotnik, manika mu samo še rutine in potrebne energiie pred golom V splošnem pa je treba povđa« riti, da je moštvo falr. Potek igre: Ilirija je takoj v napadu in že v tretii minuti pošlje Lado silen strel na gol. ki ga vratar niti ne skuša braniti Radi popreške Ganeta levo krilo gostov v 23. minuti izenači Hip nato Neli po ideal* nem oredložku Doberleta zviša na 2 : 1, a v 30. levo krilo zopet izenači. V 43. mi* nuti doseže Ltdo drugi gol in postavi na 3 : 2. V drugem polčasu obe mosrvi m eni a* ti igrače Mesto Globočni^a vstopi Kralj, a mesto Omana Vrhovnik. litriia sedaj močno pritiska in doseže še tri gole. enega po 11 metrovki f5?ška\ a dva po Dober* letu. Od teh ie bil zadnji zelo efekten. — Sodil je g. Smole razmeroma dobro. Skoda pa je. da ie lepi tekmi prisostvovalo tako malo gledalcev. jevali so najeti grad. Nihče jih ni oviral. Da bi ne imeli neprilik, niso hoteli sprejeti mestne služinčadi. Dvakrat dnevno jim je pripeljal aeroplan trgovske družbe po radiofonu naroče* na živila. Bati se tatvin ali nočnih na* padov ni bilo treba. Zasačenega tatu so novi ljudje takoj usmrtili. Samo blazni ljudje so segali v triintridesetem stoletju po tujem imetju. Sicer so pa vse umobolne itak ttkoj pobili, čim je bila njihova bolezen dognana Načelo stoletja je bilo: pravico do življenja ima samo tisti, ki človeški družbi kaj koristi. Če je delavcu v tovarni odtrgalo roko. so ga poslali v sanatorij, kjer so ga lecili in učili de* lati z eno roko ali pa z nogami. Čim se je naučil, so mu dali primerno delo. Paralitikc so vozili v bolnice, kjer so delali z njimi razne poizkuse. Novo človeštvo je izgubilo tekom stoletji mnoga plemenita čustva. 4. iuni i a zvečer so sedeli d* Albaniac. Leticija, Faulton in Fortclus v naslonjačih na trati nred gradom in se pomenkovali, kaj bodo počeli pri* hodnji teden. Koncem drutfega tedna sta se nameravala d* Albaniac in Leti* cija vrniti k Neznancu s ooro^ilom o vsem. kar sta videla v Parizu. Fortclus in Faulton bi na lahko ostala do na« Druge tekme. LJUBLJANA: Ilirija res. — Slovan res. 4 t 1. ZAGREB: Prvenstvo: Hašk — Gradjan-sld 3 : 2 (2 : 1). Gradjanski je bil ves dru« Spolčas samo z 9 igralci. — Croatia — oneordia 2 : 01 Viktorija — Željezničar 3 : 2 (1 : 2)* Sparta — Ilirija 1 : 0. BEOGRAD: Prvenstvo: BSK — Jedinstvo 4 : 1, Jugoslavija — Slavija 10 : 1. SARAJEVO: Slavija — Hajduk 1 : 0. SUBOTICA: Bačka — Sotnb. Sport 2 :0 DUNAJ: Prvenstvo: Rapid — Austria 2 : 1, Admrra — WAC 4 : 3, VVacker — Sportklub 4:1, Hafcoah — Slovan 1 : 0; BAC — Simmering 4 : 1. NEMCU A: Zapadna Nemčija — Južna Nemčija 4 : 3, Jugozapadna Nemčija — Berrm 2 : 0, Srednja Nemčija — Baltiška Nemčija 5 : 2. PRAGA: Teplitzer F. K. — Sparta komb. 3 : 2, Slavija — Kralovi Hradec 4 : 1. BUDIMPEŠTA: Češkoslovaška — Mad* žarska 2:1. 35.000 gledalcev. Gole: Kohut za Madžarsko m Silni ter Podražil za Če* Šk oslov asko. PRAGA: Budimpešta — Praga 2 : 1 (0:1). Dva nova svetovna rekorda. V Berlinu je Arne Borg postavil nov svetovni rekord v plavanju na 800 m ▼ 10.1* in tri desetine. — Finski atlet Pennilal pa je v \Viborgu vrgel kopje 69.30 m daleč. Kolesarske dirke. Včeraj se je vršila na progi Ljubljana* Vransko-Lj ubijan a (100 km) jubilejna med* klubska kolesarska dirka za prehodni pokal, poklonjen po bivših članih Kluba slov. biciklistov Ljubljana 1887». Prvi je prispel na cilj Josip Šolar (Kol. Ilirija). Ker je vložilo ASK Primorje protest, češ da je neki motociklist zaviral Kosmatinu pot, še definitivni rezultat m plasma nista ugotovljena ter se bo o tem sklepalo na jutrišnji seji kolesarskega podsaveza. Glavna skupščina JNS. Včeraj se je v Zigrebu vršila glavna skupščina JNS. Skupščina je v glavnem potekla mirno in je bil siari upravi podeljen absolu-torij. Sprejet je bil predlog, da se prihodnje leto prvo kolo prvenstva igra po cup sistemu, torej tekma in revanža Vsak tekmovalec igra eno tekmo na domačem tgrišču. Nasprotniki so bili izžrebani Prvak LNP igra s Šaškom. Pri volitvah je bil izvoljen ta-le odbor: Predsednik dr De Marchi. prvi podpredsednik inž Glišič (Beograd), drugi Kr-čelič, tretii dr Cačič. Tajnik I Riboli, II. Grubesič, blagajnik I. Zangl, II. Peric. Odborniki: dr. Hadži (Novi Sad), dr. Kamer (Osijek), Betetto (Ljubljana), Segedinski (Subotaca). dr Bazala, Ciganovič, d:r. Paj-nić, Vajda, Stanković, dr. Marinkovič, dr. Zupančič, Kurelič dr. Palmovi6. Pri even-rualnostih je bil prejet tudi sklep, da se osnuje skopljanski podsavez * _ /ng, Torletf Tunatd Hanssen — tre* ner JZSSf Našemu zimskosportnemu savezu je uspelo pridobiti znanega norveškega športnika ing. Hanssena, da pride v Ljub* liano, kjer bo vodil trening nase olirnpij* ske smučarske vrste. Ing. Hanssen je min smučer, izvrsten v smuskih skokih ter je za časa svojega bivanja v Pragi treniral skoro tri leta češke smučarje. Savez bo skušal nuditi tudi ostalim smučarjem priliko, da bodo mogli trenirati in vežbati pod Hans* sen ovim vodstvom. V Ljubljano se pripelje 15. novembra ter ostane predvidoma do konca februarja pri nas. Prosveta Shakespeare: Ukročena trmoglavka Izredno pozno se je začela gledališka sezona 1927—1928 v Ljubljani. Toda zaela *e je z mnogo obetajočim zaletom ter jako srečno s Shakespearjeni. mojstrom vseh dramatikov novejše in naj nove jSe dobe. Njegova veseloigra »Kako se krote ženske«, je bila z velikim uspehom na slovenskem odru že v prvih sezonah našega novega (danes opernega gledališča) z eč. Teršovo in z ne* pozabno Hrvatico gdč. Sramovo; zato ne dvomim, da prinese naSemu občinstvu mnogo zadovoljstva tudi v novem izvrstnem, lepem in duhov, prevodu Otona 2upanči* ča z boljšim naslovom »Ukročena trmoglavka« ter z odlično Katarino na5e ge. Na-bloeke. V soboto S. t. m. pa smo vendar prvič gledali celotno igro, ksjti pri vseh prejšnjih uprizoritvah se je izpuSčal igrin uvod, komedija s pijanhn kotličarjem, kateremu zaigrajo potujoči igralci na knezovem gradu s primitivnim aparatom zabavno historijo o neznosno rezki, kujavi trmoglavki in je- daljnega v gradu Mont - Guchet. Kar se je Fortclus zasmejal. — Čemu se smejete? — Ker sem pozabil na nekaj, kar bi mi moralo ostati živo v spominu. — Na kaj? — Na Leticijo in Jeanno Brentan. — Res jel — se je zasmejal d' Al* baniac. — Jutri popoldne priletita k nam v goste. Sicer pa to ne bo motilo našega programa. Faulton poleti na izprehod v Pariz, mi pa ostanemo z gospodičnama tu do večera, zvečer ju pa spremimo nazaj v Pariz. — Imenitno, — je pritrdil Faulton navidez navdušno. Naročeno mu je bilo zbrati med iutranjim izprehodom po Parizu vse knjige, iz katerih bi se mogli bivši ljudje informirati o organizaciji vojnih sil novega človeštva. Zjutraj je Faulton odletel v Pariz. Čim je pustil za seboj grad Mont-Guchet, se mu je obraz zjasnil. — Oči so se mu zmagovito zasvetile. H* ca pobledela in roka je krčevito opri* jemala krmilo. Komaj je čakal, da uresniči svoi podli načrt. Bivši ljudje so se domenili, da se sestanejo zvečer pri obedu v Centralnem hotelu. Toda Faulton je letel mimo hotela. Spustil se je na teraso. žičnici Katarini ter o energičnem neizprosnem, a hkratu očarljivem lelruchiu, hinavsko mehki, a vztrajno u> mi Bianki, o mehkem Lucent i u ter dnuih snubcih in resolutni vdovui. Tako smo gledni ua ca-šem -»dru prvič igro v igri. kar ilaje vsej pr^dfrta'* popolnoma nov značaj ter je de lomilo vse duhovito Shnke^orr.r ovo ile'o kot r- -nirna noviteta. Danski dramatik Ludovik HcJfcerg je zajel iz »Utopijet jezuita Bidermanm. 7tuke anekdot 17. veka, ki je bila tudi Shakes« pearov vir, isto snov ter jo razpre del v petdejansko komedijo «Jeppe vom Berge» ali «Izpremen?eni kmetic > (1. 1722 Tam pa se Jeppe zbudi na gnojišču pred krčmo. V Shakespearovi igri je pijanec kotlar ves čas gledalec glavne igre ter enkrat celo poseže vanjo. Pozneje se kotlar izgubi in na koncu se niti ne pojavi več. Naša ublika je to prav dobro opazila ter priča* ovala še zaključka, ki pa ga ni bilo, ker ga pač Shakespeare sploh ni napisal ali pa sc je njegov zaključek izgubil. Obstoječi orginal je režiser Sest prav okusno, stilsko krasno uprizoril, komplic rano dejanje bistroumno poenostavil ter pa lzpestril, vse v vsem pa ustvaril res neka: novega, apartnega. Prinašanje in odnaša * nje prospektov fn mobUij vpričo publike je prav realistično naravno, hkratu pa za« havno ter ostavlja popoln vtisk ;mprovi« zaci je. Tudi slikarije Ivana Vavporiča so primerno naivne ter stilsko soglasne kakor vedno ponavljajoča se primitivna godba, ki se oglaša med izpremenami. Pl brati treba, 1,1 jo pnNf« starin knezov paž: ta iTOd l*«Nri »U- ;i. hkmiii pa tudi razlaga ctfiaa aadjtl u| riz'iifve. Pred krčmo m »atnreC prr:-vijo krjezu potujoči icrnlH. katere knez najam*, da zaigrajo kotlini «11 l.ot Icrdii n-t improviziranem odru v ^rajsici <1vor«tm in prel nrmno naslikanimi preapvkti la-me^iio o ukročeni trmoglavki. Zal, Ja ni aju 1 nj°_ra dela okvirja, dn j*j -lika z.io!,\ir»«T-« le zgoraj, ne pa tudi spodaf« »o je da ne vidimo, kako se zaključi igra z namišljenim lordom, ko postavijo pijančka Suka /opt r v resničnost, v blato pred krčmo Tudi izvajajoči igralci so bili vsesko/ prav dobri: knez g. Kralj, Krištof Suk. pijani kotličkar g. Povhe in krčmarici gdč. Rakarjeva v uvodu V igri st . glavna igralca ga. Nablocka (Katarina) in g. L e v a r (Petruchio). poleg teh dveh še gdč. Vida Juvanova (Bianka) in g Jan (Luoentio). Zlasti naj podčrtam. oj sta Levar in Nablocka vse brutalnost-opasne ostrine zelo okusno omilila in p<>« finila ter igro psihološki ponaravila in dvi^ nila. Pohvalno so omeniti še g. Cesar kot oče Babtista. g. SkrT inšek kot oče Vii centio, gg. Peček in Drenovec kot rte* srečna snubača. g. Lipah kot sluga Gru-mio in še posebej izvrstni g. Rogoz kot sluga Tranio. Prav dober ie bil pajadajni g. G regorin Ostali so bili v epizodnih vlogah povsem na mestu in j in. gre pa Hal« do priznanje. Tako je predstava ostavili najug, se je spravil na nekega mladeniča ter ga lahko telesno poškodoval. Imei bo sitnosti pred sodnikom Vozniki, zlasti kolesarji nikakor nočejo vpoštevati strogega cestnopolicijskega reda. Danes so stražniki prijavili kar 22 voznikov odnosno kolesarjev. — Ij Angleško sukno za moške obleke najfinejše kvalitete, dobite po solidnih cenah pri Franc Pavlin. Gradišče 3. 106/L Iz Celja '~ c Podružnica Jagoslovensko Matice t Celju je priredila v soboto zvečer v Narodnem domu akademijo v spomin koroškega jlobiscJta V slavnost govoru se ie govor nik spominjal nesrečnega plebiscita; Celjsko godbeno društvo je proizvajalo godbene toč ke, na sporedu so bile tudi pevske točke Celjskega pevskega društva, deklamacije, recitacija itd. Vse točke so bile lepo izvedene in jo akademija prav lepo uspela. — o Urin lin sejen. Dne 21. oktobra s* vrši v Celju živinski in kramarski takozv. Uršulin sejem. — c Pazite na gobe. Na celjski trg prinašajo zadnje dni neke štorovkam podobne gobe, ki so pa strupene. Tržno nadzorstvo je že park rat take gobe na trgu .zaplenilo. Treba je torej pazljivosti, da še n« dogodi nesreča zastrupi jenja, kakor je to bil slučaj v Mariboru in Ljubljani, kjer so se dogodila zastrupljenja z enakimi gobanu. Ljubljana, 10. oktobra Dostojno, mirno brez hrupa in trušča, brez vsake kričeče reklame so včeraj slovenske žene odločuo in solidarno manifestirale za priznanje volilne pravice jugoslovenski ženi. V Mestnem domu se jo vr»il ob 15. velik in impozanten shod žeo, ki so se enodusno in soglasno izrekle za žensko volilno pravico. Navzoči so bili tudi zastopniki naše inteligence, ki so z zanimanjem spremljali izvajanja posamnih gover-nic. Velika dvorana je bila iabito potna Navzoče so bile žene vseh slojev, poleg meščanske žene je bila žena proletarKa, poleg žene iz najvišjih krogov žena delavca. Veliki manifestacijski shod je otvorila v imenu združenih ženskih organizacij, zlasti pa v imenu feministične alijanse gdč. Angela Vodetova, ki je v svojem stvarnem, a temperamentnem govoru med drugim naglasa la: Veseli me, da so se žene v tako lepem šlevilu odzvale vabilu na današnja mani-festacijsko zborovauje, s tem so dokazale svojo polilićno zrelost, s katero bodo morali računati politični faktorji tudi v ua?i državi, ki ne bodo mogli več odločati o usodi žene brea njenega sodelovanj. Dovolj je že žena trpela in še trpi \>led raznih predsodkov družbe, »Tsled krivičnih določb v zakonih, ki ponižujejo dostojanstvo žene kot človeka in ki jo zaznamujejo kot manj vredno bitje v družini, družbi in državi. To zapostavljanje je tudi Krivo, da dvomi nad seojimi sposobnostmi zlasti pa, da dvomi o*d potrebo nastupati k«-t soiizločujoč faktor v vprašanjih, ki se tičejo ;av nega življenja To ni čudno, d k«, pomisli »no, da \ vseh državah zakoni m običaj, iu vzgoja oreia'unani na to, d i olitike! Kdo največ trpi radi ponesrečeno zunanje politike! Ali ne pred vsemi mati, ki mora zapostavljena molče pošiljati svoje sinove v klavnico? Ali ne vzbuja ponižujočega čuta o njeni podrejeni vlogi zavest, da o življenju in smrti njenih najdražjih odločajo iju-lje, ki navadno sami ničesar ne žrtvujejo ter ostajajo radi tega mrzli in brezčutni spričo materine bolesti in njenih žrtev. KadAr bosta delovala mož in žena skupno za obči blagor, 5e le takrat se bo približalo Človeštvo svojemu pravemu cilju. Da more žena za svoje cilje uspešno delovati, mora imeti potrebno pooblastilo potrebne pravice. Pot do njih je volilna pr;i-vira. Samo volilna pravico bo ženam odprla široko polje javnega delovanj«, samo octom nje morejo doseči enakopravnost državljanov obeh spolov Zato so se zbrale žene po vseh voc-|if krajih države, da zahtevajo cd nove Narodne skupočine popolno enakopravno-ki jo bo omogočila splošna in enaka aktivna in pasivna volilna pravica. (Živahno odobravanje.) Gospa Cilka Krekova je utemeljevala zahtevo žen po enaki volilni pravici v imenu krščanskoso< ijalnih tena, ki je naglašala, da je imela žena v srednjem veku v javnem življenju odloČilnejšu besedo in da je francoska revolucija ženn na njenih pravicah prikrajšala. 2ene no6ijo sedaj samo težke dolžnosti, nimajo pa ni-kakih političnih pravic. Zakaj -e ne bi ženi zaupala glasovnica ali krogljica? Naša žena bo umeJa vreči svojo krogljico v pravo skrinjico. Ne bo ji potreba avtomobilov, izvošč-čkov in volilnega golaža. Zena ne podpira samo treh voglov pri hiši marveč tudi tri vogle pri cerkvi in tri vogle pri državi. Zahteva k rAČansko-socijalnega ženstva je. da dobi vsaka Žena brez razlike volilno pravico z 21. letom starosti. Gospodična Angela Vodetova je nato uifJ socijalni iu gmotni položaj proletarske žene. pozivala je navzoče zborovalke, da se tesno organizirajo, kajti le s pomočjo dobre organizacije bo ženi omogočeno ustvariti novo družbo in uovega človeka, si priboriti \>».' državljanske pravice, zlasti pa volilno pravico. Treba je današnji družabni iu državu i sistem izpremeniti. Potrebna je v zakono daji zaščita žene. V Delavski ženski av#*i organizirane proletarske žene se neprestano bo re za žensko volilno pravico in bodo tudi v bodoče stale na braniku v borbi za ženske pravice. Gospodična Angela V odeta je tiat • m i splošnim odobiavnjem prečitata kratko re solucijo, ki smo jo objavili že v nedeljsixi številki in ki v polni meri zasluži, da jo merodajni činitelji vpoštevajo. sipnosti, ki je vladala v prvih letih po Vojni, ni več. Vse je že mnogo bolj trezno in tudi obisk prireditev ni več tak, da bi ljudje ne imeii prostora. — Poleg večjih prireditev pa so zopet pričele razne »domače« zabave, in skoraj vsaka gostilna ima ob sobotah svoj »koncert s pečenimi klobasami in piškamu, kakor se često čita med oglasi. Malo zabave mora biti, kadar pa je preveč, pa itak pride policija... —m Gostovanje Dunajčanov v mariborskem gledališču. Dne 24. m 25. tm. nastopi na mariborskem odru skupina dunajskih igralcev, večinoma članov dunajskega »Burrtearra». Gostovanje pa je odvisno od uspeha predprodaje vstopnic, za katere veljajo nekoliko zvišane cene. Martbor prevrše še ni imel prilike slišati dunajskih wn*rnflcov in bo zato gotovo napolnil gledališč«. Saj je znano, da gostovanja v Martoom vedno boljše uspevajo, kakor pa nastopi lastnega ansambla. Male tatvine v Ljubljani Tatovi ne mirujejo. Z dvorišča glavne pošte jt neznan kolesarski tat poštnemu ufttvčfrancii Andreju Bizjanu včeraj dopoj-dn« odpeljal staro, okoli 600 Din vredno kolo namke »Styria«. _ Železniški dc-livac Miha Sorli ie prijavil neko žensko čeJ da is na glavoem kolodvoru kradla iz vagona, ki je bil mmenjen za tovarno klela Koatf je baje ta ženska pozneje proda** a«id prek u pče v alki. Bilo j*4i je 10 kg. Neman tat je Izmaknil služkinj! Marii: Mafl 4va tista uhana tn ogrlico v skupni vredni« »00 Din. Tat je izginil brez Stran 4. -SLOVENSKI NAROD, dne 11. oktobra 1927. -tev 2*0 Močan potres v Srednji Evropi V soboto je čutila vsa srednja Evropa w zaznamovali tudi dr. Belarfevi potresomeif Triglavom. — Panika v Bratislavi Središče Prof. dr. Belar nam poroča, da so potresomerji v observatoriju pod Tri* glavom v soboto ob 20.50 zaznamovali selo točne beležke srednjemočnega bližnjega potresa iz vzhodnoalpskega in periadrijatskega ozemlja v daljavi približno 300 km. Potresomerji so re* gistrirali tudi rahle ponavljajoče se sunke takoj po glavnem sunku. Po mnenju prof. dr. Belarja ta potres go» tovo ni napravil mnogo škode, pač pa so ga čutili splošno v velikem delu vzhodnoalpskega in periadrijatskega ozemlja. Sobotni potres so čutili skoro v vseh krajih Češkoslovaške. Ob % na 21. so čutili v Brnu štiri rahle potresne sunke, ki so se hitro ponavljali. Potres ni napravil nobene škode, pač pa je vzbudil veliko radovednost prebival* jtva, ki si ni bilo na jasnem, da so sun* ki tektoničnega izvora. Sele pozneje so prišli ljudje na to, da je bil potres. Na nekaterih krajih Brna je bil en sunek močnejši. Iz Dolnjih Kovnic na M o* ravskem poročajo, da so Čutili močne potresne sunke in da je pod zemljo močno bobnelo. Na Moravskem je pp* tres zelo redek pojav in zato ni čuda, da se je prebivatsto za potresne sunke tako zanimalo. Tik pred 21. uro so čutili potresne sunke tudi v Pragi, zlasti na levem bregu Vltave. Prvi potresni sunek je trajal približno 10 sekund. Geofizični zavod, v katerem imajo seismografične aparate, je zvečer zaprt, tako da so mogli ugotoviti beležke šele včeraj do* poldne. Zato podrobnih podatkov o potresu v Pragi še ni. Tudi v Bratislavi so čutili v soboto ob 20.51 močan potres, ki je trajal pet do šest sekund. Tresla so se zlasti višja nadstropja. Pohištvo se je premikalo, steklenice in posoda je poskakovala po mizah in v nekaterih hišah so se celo odprlee amare. Mnogi ljudje so mislili, da se vse okrog njih vrti. Nekateri trdijo, da so videli med potresom celo velik meteor, ki se je zasvetil na ve* 5ernem nebosklonu. Potres je vzbudi! med prebivalstvom splošno paniko. — Zlasti močno so ga čutili v porečju Dunava, v Sopronju in Budimpešti pa so bili sunki šibkejši. Zanimivo je, da v Senici in Zidini na Slovaškem po* tresa sploh niso čutili. sanke, Id so jih r observatorija pod potresa na Donnjn« V soboto okoli 20.49 je nastal as Dunaju močan potres, ki je v mestu povzročil pravcato paniko, dočim je materijalna škoda razmeroma nežna t* na. Tri zaporedne potresne sunke, ka» tere je občutilo vse prebivalstvo, je spremljalo močno podzemno bobnenje. Vsi trije sunki so bili tako močni, da so se stavbe močno gugalc, v nekate* rih starejših poslopjih so nastale raz* poke in porušilo se je tudi več dimni* kov. Telefonska zveza v vsem mestu je bila mahoma prekinjena, ustavljen je bil tudi ves tramvajski promet, kaj« ti v nekaterih elektrarnah so nastale eksplozije kotlov. Gasilci so morali opetovano intervenirati ter podpreti nekaj hiš, ki so grozile, da se poru* šijo. Vobče se naglasa, da je potres eden najhujših, kar se jih spominjajo Du* najčani. Neposredno po potresu je za* vladala v mestu strahovita panika. — Ljudje so bežali iz stanovanj, gleda* lišč, kinov in drugih lokalov na ulico, vse je bilo v paničnem strahu, da se potresni sunki ponove. Seveda so se tudi naglo Širile fantastične vesti, ds so se porušili celi deli mesta, da je po* tres zahteval mnogo človeških žrtev itd. Te vesti so silno deprimujoče vpil« vale na zbegano prebivalstvo, ki pa se je. Čim se je polegel prvi strah in čim je bil vzpostavljen tramvajski ter tele* ionski promet, zopet umirilo. Na po* tresni opazovalnici je potres vrgel vse igle iz seizmografov, tako da moči po* tresnih sunkov niso mogli meriti, od* nosno registrirati. Najbolj so občutili potres okraji Hietzing. Wahring, Simmering m Ma* riahilf. V Wahringu so se ustavili celo avtomobili, ker je potres povzročil de* fekte v motorjih. V Hietzingu sta bili precej poškodovani dve vili, s še bolj so potres občutili kraji v bližnji oko* lici Dunaja. Izvedenci so mnenja, da je bil po* tres tektonskega značaja, to je: po« vzročilo ga je trganje nižjih plasti zemlje. Taki tektonski potresi, pa naj« sibodo še tako silni, ne povzročajo ka* tastrof v takem obsegu, kakor vulka« nični. Potres so občutili tudi v Dunaj* skem Novem mestu, v Gradcu, Oeden* burgu. Ponesrečen beg morilca Guyota Svoj čas smo obširno poročali o aretaciji in obsodbi pariškega milijo* nar j a G as tona Guvota, ki je bil radi umora svoje ljubice v Bois de Boulog* nu pred poroto obsojen na smrt. Gu* vot, ki je zaprt v jetnišnici v Melunu, bo justificiran tekom tega meseca. Kakor slovaški bandit Lecian, tako je tudi Guvot poskušal te dni pobeg* niti iz zapora, toda tudi njegov beg ni uspel. O tej zadnji milijonarjev! avan* turi poroča pariško časopisje zanimive podrobnosti. Guvot se je v ječi vedel naravnost vzorno in često ie pripomnil, da se je udal v svojo usodo. Vendar je bil mnenja, da bo izgubil nado, da uide giljo* tini šele takrat, ko stopi na morišče. Vobče je Guvot užival v zaporu pre* cej svobode, smel se je vsak dan briti in preoblačiti kolikor je hotel. Guvot je namreč precej gizdav in svoje navade, da je vedno «šik», tudi v zaporu ni opustil. To dobroto pa je Guvot iz* koristil. Znal je hliniti popolno ravno* dušnost, ves dan je pope val po celici, prebiral pisma, ki so mu jih pisale številne ekscentrične ženske in pisal svoje spomine. Smel je tudi odgovarjati na pisma. Sčasoma si je Guvot pridobil na* klonjenost jetniških paznikov, katere je kraljevsko nagradil za vsako izkazano mu uslugo. Pogovarjal se je s pazniki kot prijatelji in jih popolnoma osvojil s svojo darežljivostjo in do* zdevno flegmo. Pretekli pondeljek se je Guvot ves dan dobro zabaval z nekim paznikom in pregovoril ga je, da vržeta karte. Paznik se je udal in bil je celo tako naiven, da je jetniku odvzel težke oko* ve z rok. Tako sta kvartala dobre tri ure, okoli polnoči pa je Guvot izjavil, da gre spat. Paznik mu je hotel zopet natakniti okove, toda v tem hipu ga je jetnik strahovito udaril po glavi, in ga zrušil na tla. Hip nato je paznika zaklenil v celico in se splazil na hod* nik. Vse to je bilo delo pol minute. Toda Guvot ni imel sreče. Ko je po hodniku dospel na stopnice, mu je prišel nasproti drag paznik, ki je baš nesel čašo kuhanega vina, namenjenega direktorja kaznilnice. Kakor tiger na svojo žrtev, se je Guvot pognal na paznika. Ta je takoj spoznal nevaren položaj in še predno se jc Guvot zave* del, mu je vrgel čašo z vinom v glavo. Guvot je od bolečin zarjul in padel po stopnicah, po katerih se je zavalil nizdol. Seveda je krik in ropot takoj alarmiral vso kaznilnico in tekom par minut je bil Guvot znova vklenjen ter odpeljan v celico, zadobil pa je po obrazu občutne opekline. Vest o nesrečnem Guvotovem begu se je kmalu razširila po Melunu in pred jetnišnico *se je zbralo več sto ljudi, ki so zahtevali, da jim morilca izroče, da ga lin čaj o. Ojačena straža je s te* žavo zadržala množico pred vpadom v jetnišnico. Guvot bo usmrčen najbrž 14. ali 15. t. m. Umetni radij Učenka znane poljsko-francoske uče« njakinje ge Curie*Sklodowske, ki je odkrila radij, dr. Štefanija Marazineau, rodom Rumunka, je šla dosledno po stopinjah svoje velike učiteljice in izumila umetni radij. Tako poročajo ru« m unski listi, ki so zelo ponosni, da je ta važen izum delo Rumunke. Nova izumiteljica deluje kot asistentka v pariškem zavodu za proučavanje radija, ki sta gs odkrila zakonca Curie. Za* konca Curie sta izdelala radij iz smo* lina, toda radij izžareva svetlobo in toploto tako dolgo, da ostane od njega samo še košček svinca, ki ostane nespremenljiv'. — Razpad atomov se ustavi Učena Rumunka je že delj časa de* lala poizkuse, ki so imeli za posledico presenetljiv izum. Posrečilo se ji je namreč potom solnčnih žarkov spraviti svinec v stanje, da je začel izžarevati. Od solnčnih žarkov razgreti svinec izloča žarke, od katerih imajo nekateri čudovito lastnost. Ti žarki gredo skozi neprozorna telesa tako, kakor znani Rdntgenovi ultravijoletni žarki. V nekaterih primerih so celo močnejši. Na ta način prepariran svinec je nazvala učena Rumunka umetni radij. Njen izum bo imel nedogledne posledice. 2e sedaj se lahko reče, da se znanost ni ustavila pri radiju, marveč da stremi na tem polju za novimi važnimi izumu Dnevi groze v Mehiki Mehiko je objel plamen krvave državljanske vojne. Nasproti si stojita dva sovražna tabora, stranka na čelu s prezidentom Callesom, ki je svobo-domislec in zastopa interese indijan* skega in polindijanskega prebivalstva v Mehiki«, in katoliška stranka pod vodstvom duhovščine, ki se drži stare politike in deluje v duhu gospodarskih interesov Zedinjenih držav. Prezide nt Calles je izredno energičen in strog potentat, naklonjen politiki lastnikov premogovnikov, petrolejskih vrelcev in železnic.. Mož stoji-proti konservativni politiku za katero se zavzema tudi ve* , Čina vojske na čelu z generali. Borbo med obema taboroma je smatrati za idejni in gospodarski konflikt, pri ka* terem sta se srečala dva različna svetova, konservativni in napredni. Na čelu protidržavne Callesove po* litike stoji vojaška sila in več generalov, ki jih vodi general Gomez. Oba tabora se borita na življenje in smrt. Calles ima v rokah ves državni aparat in zato ni čuda. da je premoč še vedno na njegovi strani. Po zadnjih vesteh je bil general Serrano s 13 pomočniki ustreljen, takoj za njim je pa dala vlada ustreliti še štiri generale, med njimi Quiana in Pijana. General Pijano je bil eden glavnih voditeljev revolucijonarne armade in osebni prijatelj načelnika Gomeza. Ustrelili so ga opoldne ob navzočnosti zastopnikov javnosti, tiska in državnih uradov. General je šel na morišče popolnoma mirno. Ni se dal zvezati, flegmatično je stopil k steni in smeje je zamahnil z roko proti novinarjem, ki so ga prišli pozdravit pred smrtjo. S prijatelji in znanci se je prisrčno po* slovil. Nato je stopil k steni in zado« nela je salva. General se je zgrudil na tla, toda bil je še živ. Vojaki so streljali slabo. Nobena krogla ni zadela generala v srce. Ko se je zvijal v silnih mukah na tleh, je skočil neki gledalec k njemu in mu prestrelil srce. Žrebanje loterije trgovske akadem ie v Liubl ani nepreklicno 31. oktobra. Srečka Din 10. Dobitkov 885 ud 50 do 100.00*' dinarjev. — Poskusite srečo Naročitt »ako srečke •■■■HUHnNMMIM Gospodarstvo Naš uvoz v juliju Generalna direkcija carin objavlja statistične podatke o našem uvozu v juliju ki je znašal 109.563 ton v vrednosti 537.565.740 Din. Lani v jul idu je znašal uvoz 109.979 ton v vrednosti 629,081.154 Din Uvoz je torej letos nazadoval po teži za 0.38 odst. po vrednosti 14-55 odst V prvih sedmih mesecih letošnjega leta je znašal naš uvoz 672.177 ton v vrednosti 3.913,250.779 Din. V primeri z istim razdobjem lanskega leta srno uvozili letos 31.008 ton manj blaga. Vrednost uvoza se je zmanjšala od tani za 497.924.924 Din. Po teži se je torej naš uvoz od lanskega leta zmanjšal za 4.41. po vrednosti pa za 11.29 odst. KVhub temu da je naš uvoz letos v juliju v primeri z lanslcim letom znatno nazadoval, se je stanje nase trgovinske bilance letos občutno poslabšate. Letos v juLiju ie znašal naš izvoz samo 485.029.688 Din tako. da je trgovinska bilanca zaključila s pasivo v znesku 52,537.052 Din. Tako je pasiva naše trgovinske bilance ki je znašala v prvih šestih mesecih 369,870.692 Din. narastla tekom sedmega meseca na 492,406.744 Din. Kakor vedno, so zavzemale tudi v juliju prvo mesto v našem uvoru rastlinske in živalske snovi za predivo, ki smo jih uvozili sa 16P.646.151 Din, kar znaša 31 odstotkov { celokupne za uvoza. Na drugem mestu so ko-! vine ki izdatki za 67.630.024 Din na trefctm \ stroji, aparati, elektrotehnični predmeta in prevozna sredstva s 65,766 728 Din. na četrtem poljedelski proizvodi s 35.466.430 Din. na petem mkieratna olja s 40.326.942 Din. na Šestem proizvodi i.vinoreje z 39,705.007 Din, na sedmem kemični in lekarmški proizvodi s 26354.195 [)jn itd —g Dohodki od trošarine in takt v a*% gustu. V avgustu so znašali dohodki od državne trošarine 62.401.431.75 Din. V pro* računu je bilo določeno 62,925.833.34 Din, tako da znaša primanjkljaj 514.401-59 Din V prvih petih mesecih proračunskega let« 1927/9 so znašali dohodki od trošarine 275 mdijonov 490.540.61, v proračunu je bik> pa določeno 314.029.166.75 Dm. tako da znai* primanjkljaj 39,136.636 11 Dm ali 12 %. Lani je znašal ta primanjkljaj 16 %• Do* hodki od taks so znašali v avgustu 89 mi* lijonov 823.236.67 Din, v proračunu je b*lo določeno 88.49S.333.33 J>n. tako da znal* prebitek 1.324.90334 Din. lani v avgustu je znašal prebitek 9 J01.423.36 Dm. V prvih petih mesecih tekočega proračunskega leta ?o znašali dohodki od taks 432.978.58332 Din. V proračunu je bilo določeno 444 mu* lijonov 491.666.51 Dm, tako da znaša prv manjkljaj 9,513 083.32 Din. —g Dobava temen tvrdkl v Montrtmiu (Kanada). Neka tvrdka v Montrealu te za* nima za nakup bučnega semena, nadalje solčnic. prosa, konoplje, fižola, graaice in repnega semena Interesentom je naslov dotične tvrdke na razpolago v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in induitrijo v Ljubljani KUUti NAJBOUk, MAJTRHJnoSE Darujte za spomenik kralju Petru Osvoboditelju! Včerajšnji izvrstni obisk predstav je najboljši dokaz, da je velefilm RIVALI OCEANA (MORSKI TIGER) z WILIAM BOYDOM v glavni vlogi. nadkrilil vsa pričakovanja. Predstave danes ob: 4.f pol 6.. pol 8. in 9. ri vseh predstavah kompletni umetniški orkester. Edini kino Matica. - Tel. 2124. SDBSSaSBGlS Sttfnoi patent .Z* Lesna t ajno goreča peč t zračno » urj-v • z 10 kg dtv ogreva sobo Skozi 21 ur ^PHIR': tvor.rcapči. Subotica Zastopstvo v/ L:ubl an : BREZNIK & FR.TSCH it Sezona morskih rib V petek se je začela v restavraciji Ljubljanski dvor sezona morskih rib. Točil bodem najboljša vina, tudi letošnjo pormgalko. Specijaliteta pristni kraškt teran. Vsak večer od pol 8. ure naprei igra salonski orkester. Vstopnine prosta Odprto do L ure po polnočL Z t obilen poset se vljudno priporoča restavrater B. PupOVeK Večji sadovnjak v Sloveniji bi kupil — Po* nudbe z detajlnim opisom in ceno je poslati na naslov: M. Grgm, Ks&telstari, Dalmacija. 2272 Gostilna Anton Maver, Ljubljana, Ahacljeva cesta 5 toči sladki most iz slovenskih goric pri Mariboru. — Vssko soboto m nedeljo fine domače klobase.__2243 Lepo zračno sobo z električno razsvetljavo v Rožni dolini oddam takoj mir* nem u gospodu ali dijaku (vi* sokosolcu) Mesečno z zajtr* kom 300 Din. — Ponudbe pod « Mirno/2243* na upravo «Slov. Nerada*. Zastopnike m zastopnice za prodajo srečk na obroke tiče — Bančna po* alovsinica Bezjak. Maribor. Gosposka ulica 25 77/L L FAUST TAVČAR, trgovski zastopnik CARMEN FANTINI, zasebnica POROČENA LJUBLJANA, 8. oktobra 1927 1 Zanesljiva služkinja pridna in zdrava, katera zna dobro kuhati ter opravljati boljša hišna dela — se sprejme v boljšo hišo takoj. — Na* slov pove uprava »Slovenskega Naroda.. 2271 Hotel, kavarna in restavracija naproaaj radi preselitve z vsemi pritiklinami. trinadstropna hiša i zemlji* ičem 900 m* 50 korakov od morja, blizu Splita. — Natanč* nejša pojasnila pri: Publicttaa d d.. Zagreb Gunduličeva 11, pod «Za—13719» 2363 Zastopnika za Ljub'iaou in okolico »če oajvečje koncesijonirano pod« tet je zs prodajo vrednostnih papirje* oa odplačilo. — «5/* vifa» K D.. Beograd, Kralj t Vifanfi 17 Tvornica likerjev liče spretnega potnika proti proviziji, ki je Se potoval v poslih likerjev m Sganjs in ki so mu msnjii kraji dobro zna* ni. — Cenjene ponudbe pod •Potnik /2261» na upravo «S1. Narodt» ZADRUŽNA HRANILNICA rog. po*. In goap draga z o. z. v LJUBLJANI, Sv. Petra cesta 19 Podeljuje v sako vrtne kredite* cskomttr* menice, taka- Sprejema tiraatlne vloge na knjižice ali v tekočem Kot pooblaščeni prodajalec srečk Državne razredne loteriji sira fakture ter Izvrsufe rasen deviznih in valutnih vse računu ter (Iti obrestuje po dogovoru najugodneje, vodi poseben oddelek za njih prodalo, poleglega prodaj« - v bučno stroko spada toče posle tud« srećke Ratne štete na obroke pod zelo ueodnimi 00*0» Urejuje; Joeto ZupaoM — Za cNarodao 1 Ina — Za naravo Id ratni del liste: Oton ChnstoL - Vzt Ljubljani 528411