V spomin prof. dr. Antonu Ramovšu
Svojo življenjsko pot je zaključil geolog, zaslužni profesor ljubljanske Univerze dr. Anton Ramovš. Rodil se je 17. decembra 1924 v Dolenji vasi v Selški dolini, kjer je v Selcih končal tudi osnovno šolo. Gimnazijo je obiskoval najprej v Šentvidu nad Ljubljano in kasneje v Kranju, kjer je leta 1946 maturiral. Po maturi se je vpisal na takratno Prirodoslovno-matematično fakulteto in si izbral študij geologije in paleontologije, ki ga je zaključil leta 1950.
Po končanem študiju se je zaposlil na Geološko-paleontološkem inštitutu univerze v Ljubljani. Leta 1951 je postal asistent, kmalu za tem, že leta 1956 je tudi doktoriral z nalogo, Razvoj zgornjega perma v Loških in Polhograjskih hribih. Na osnovi habilitacijskega dela, Razvoj mlajših paleozojskih skladov v Vitanjskem nizu je bil leta 1961 izvoljen za docenta za geologijo in paleontologijo in leta 1965 za izrednega profesorja za stratigrafijo paleo-zoika in mezozoika, geologijo Jugoslavije in geološko kartiranje I. Na univerzi je uspešno napredoval do rednega profesorja leta 1970. Njegovo raziskovalno in pedagoško delo je bilo zavzeto in temeljito. Predaval je vrsto predmetov na takrat kadrovsko razmeroma skromno zasedenem Odseku za geologijo. Po upokojitvi prof. Ivana Rakovca se je njegova obremenitev še povečala. Predaval je in deloma vodil vaje iz paleontologije, stratigrafije paleozoika in mezozoika, geologije Jugoslavije, geološkega kartiranja ter osnove geologije geografom na Filozofski fakulteti. Napisal je skripta za paleontologijo, ki je prvo študijsko gradivo za ta predmet v slovenščini (1974) in univerzitetni učbenik iz splošne geologije (1978) za geografe in biologe. Na svojih terenskih obiskih po Sloveniji je zbiral kamninske vzorce in sestavil edinstveno stratigrafsko zbirko, ki je še danes koristen pripomoček študentom geologije. Na ekskurzijah v tujini je nabiral kamninske vzorce in fosile, ki jih je ljubosumno hranil in kazal študentom le na praktičnih vajah iz regionalne geologije. V Loškem muzeju je uredil geološko zbirko. Pred leti je podaril svojo paleontološko zbirko, knjižnico in korespondenco loškim ustanovam.
Od leta 1971 do 1991 je bil predstojnik Katedre za geologijo in paleontologijo. Študentom je skušal dati kar največ, zato so bila njegova predavanja skrbno pripravljena in ilustrirana s številnimi diapozitivi. Posebno je užival na terenskih vajah s študenti, ko jim je podrobno razlagal geološke razvoje na različnih nahajališčih po Sloveniji. Znal je navduševati za posamezne nerešene geološke in paleontološke probleme. Zato je bil mentor kar 42. diplomantom, 11. magistrom in 11. doktorjem geologije.
Veliko navdušenje za geologijo je bilo čutiti tudi pri njegovem raziskovalnem delu. V to ga je sprva pritegnila takrat malo proučevana stratigrafija mlajšega paleozoika, predvsem perma v Loških in Pol-hograjskih hribih. Z veliko zavzetostjo se je lotil problematike karbona in perma. Paleozoik ga je nato spremljal vse raziskovalno obdobje in svoje zanimanje je razširil še na devon na celotnem prostoru Slovenije. Kasneje je sile usmeril tudi v proučevanje triasne periode. Svoje znanje je izpopolnjeval na univerzah v Gradcu pri dr. Karlu Metzu (1954) in v letih 1956 in 1961 na Dunaju pri prof. Oskarju Kuh-nu, v letih 1962-63 je bil kot Humboldtov štipendist na univerzi v Tubingenu pri prof. Ottu Heinrichu Schindewolfu in v Naravoslovnem muzeju v Londonu pri strokovnjakinji za brahiopode dr. Helen Muir Woodovi. Leta 1976, 1980 in 1984 je bil dva meseca v Marburgu na Lahni, tam je raziskoval konodonte. Leta 1988 je tri mesece raziskoval konodonte na inštitutu Senckenberg v Frankfurtu na Maini.
Da bi bolje razumel geologijo Slovenije, se je zanimal tudi za širši evropski prostor in se je zato vseskozi udeleževal strokovnih geoloških srečanj. Na njih je vedno poročal tudi o svojih raziskavah. Predaval je v Sarajevu, Dubrovniku, Budimpešti, Bratislavi, Beogradu, Budvi, na Tari, Ohridu na Dunaju, v Bonnu, Gradcu, Zurichu, Tubingenu, Parizu, Sheffieldu, Birminghamu, Wurzburgu, Oviedu, Moskvi, Krefeldu, Stuttgartu,Gottingenu, Munchnu, Bergamu, Marburgu na Lahni, Frankfurtu na Maini in še marsikje. Z veseljem se je udeleževal ekskurzij v tujini (Nemčiji, Poljski, Češkoslovaški, Madžarski, Italiji, Avstriji) in doma, kjer je tudi večkrat aktivno sodeloval kot organizator ali vodja.
Paleontološko se je posvetil najprej skupini paleozojskih ramenonožcev, na katere je naletel pri izdelavi doktorske naloge. Kasneje pa se je usmeril na zanimivo, takrat še problematično, skupino primitivnih vretenčarjev - konodontov. Z njimi je razrešil marsikateri problem starosti paleozojskih in triasnih plasti. Regionalno je delal predvsem v zahodni Sloveniji, veliko delovnih dni je posvetil stratigrafiji Karavank in Julijskih Alp, včasih pa ga je pot zanesla tudi na Dolenjsko. Njegova velika delavnost se
kaže v obsežnem znanstvenem in strokovnem opusu, ki obsega preko 300 objavljenih del v domači in tuji strokovni periodiki. Na odmevnost njegovih del kažejo številni citati doma in v tujini. Zadnje delo prof. Ramovša je prispevek o devonu, karbonu in zgornjem permu za obsežno monografijo o geologiji Slovenije, ki je pravkar izšla.
Za časa Jugoslavije je bil član državne podkomisije za stratigrafski leksikon in stratigrafsko terminologijo. Bil je član mednarodne komisije za stratigrafijo karbona in perma, član nemškega paleontološkega združenja, v letih 1956 do 1959 je bil predsednik slovenskega geološkega društva, predsednik izdajateljskega sveta publikacij Univerze v Ljubljani. Bil je vodja več projektov UNESCO IGCP za Jugoslavijo v letih 1977 do 1986.
Sodeloval je z različnimi strokovnimi in pedagoškimi organizacijami v Sloveniji. Za Geološki zavod v Ljubljani in za Tehniški muzej železarne Jesenice je raziskoval Karavanke in osnoval muzejsko geološko zbirko. V letih 1957 do 1960 je kartiral mariborski in trboveljski okraj. Izkazal se je tudi kot urednik. Uredil je šest vodnikov po Loškem ozemlju in uredil del geološke zbirke v Loškem muzeju in zbirko kamnin za muzej v Železnikih. Za mestni muzej v Laškem je uredil paleontološko zbirko in določil številne primerke fosilov za šolsko zbirko I. gimnazije v Mariboru. Od leta 1969 do 1975 je uredil sedem letnikov poljudno-znanstvene revije Proteus, uredil je tri zvezke biografij in bibliografij predavateljev in sodelavcev ljubljanske univerze.
Širša javnost pozna prof. Ramovša predvsem po njegovem poljudno-znanstvenem udejstvovanju. Že kot mlad geolog je začel objavljati poljudne članke v reviji Proteus, kateri je ostal zvest vse do svoje smrti. Mnogo je pisal za Loške razglede. Vodil je mladinske raziskovalne tabore v Strunjanu (1973, 1974 in 1975), pripravil je več poljudnih geoloških oddaj na radiu in televiziji, imel je tečaje geologije za srednješolske profesorje. Napisal je vrsto knjig. V šestdesetih letih so pri založbi Mladinska knjiga izdali serijo njegovih knjižic Mladi geolog, kjer so sodelovali tudi nekateri drugi geologi. Znana je njegova knjiga o slovenskih slapovih, ki je izšla pri Slovenski matici. V zadnjem obdobju se je mnogo ukvarjal z uporabo naravnega kamna v arhitekturi in umetnosti, napisal je knjige o podpeškem, lesnobrdskem, hotaveljskem in gliniškem apnencu ter peračiškem tufu. Njegova poljudna publicistika obsega preko dvesto naslovov.
Obsežno delo prof. Ramovša ni bilo prezrto. Leta 1962 je dobil Levstikovo nagrado za poljudno pisanje, skupaj s prof. Vando Kochansky Devide je leta 1966 prejel nagrado sklada Borisa Kidriča. Leta 1975 je bil izvoljen za častnega člana Prirodoslovnega društva Slovenije, leta 1980 je prejel nagrado Borisa Kidriča za življenjsko delo in bil odlikovan z redom dela z zlatim vencem ter dobil priznanje Rudar-sko-geološke fakultete beograjske univerze. Leta 1984 je prejel Grošljevo plaketo, red zaslug za narod s srebrnimi žarki je prejel leta 1989, leta 1994 je postal zaslužni profesor ljubljanske univerze, prejel je plaketo Žige Zoisa (1983) in dobil Jesenkovo priznanje. Leta 2003 je postal častni občan občine Železniki in častni član Muzejskega društva Škofja Loka. Žal kot samotni jezdec kljub vsemu temu ni dosegel vsega, kar si je želel in bi si tudi zaslužil.
Prof. Ramovš je zapustil bogato dediščino v zakladnici slovenskega in mednarodnega geološkega znanja. Bil je brezmejno predan geologiji, ki je ni opustil vse do zadnjega.
Jernej Pavšič
Prof. dr. Anton Ramovš tiskana bibliografija 1953-2009
Pregled bibliografije obsega znanstvene, strokovne članke in samostojne publikacije. Poljudni članki, ki jih je preko 200, so bili večinoma objavljeni v revijah Proteus in Loški razgledi, niso predstavljeni v tem pregledu.
Znanstveni in strokovni članki:
Ramovš, A. 1953: O stratigrafskih in tektonskih razmerah v borovniški dolini in njeni okolici. Geologija, 1: 90-110.
Ramovš, A. 1954, Edmondia permiana bisulcata n.subsp. iz belerofonskih skladov pri Žažarju. Razprave 4. razr. SAZU, 2: 319-328.
Ramovš, A. 1954: Karbonski konglomerati na vzhodnem obrobju Ljubljanskega polja. Geologija, 2: 211-220.
Kochansky-Devide, V. & Ramovš, A. 1954: Palaeo-fusulina nana Licharew iz belerofonskih skladov v Volaki in primerjava z mikrofosili drugih
krajev v Sloveniji. Razprave 4. razr. SAZU, 2: 329-340.
Plenicar, M. & Ramovš, A. 1954: Geološko kartira-nje severovzhodno od Brežic. Geologija, 2: 242233.
Ramovš, A. 1954: Mladopaleozojski skladi na Konjiški gori in južno od Žič. Geologija, 2: 221224.
Ramovš, A. 1954: Geološko kartiranje specialke Ljubljana. Geologija, 2: 269-272.
Ramovš, A. 1955: Die Neoschwagerinenschichten in den Julischen Alpen. Neues Jb. Mh.: 455457.
Ramovš, A. & Kochansky-Devide, v. 1955: Neo-schwagerinski skladi in njih fuzulinidna favna pri Bohinjski Beli in Bledu. Razprave 4. razr. SAZU, 359-424.
Ramovš, A. 1956: Stratigrafski razvoj paleozoika na Slovenskem. Prvi jugoslovanski geološki kongres, 27-34.Zbornik II. Kongresa geol. FNRJ, Sarajevo: 177-184.
Ramovš, A. 1958: Razvoj zgornjega perma v Loških in Polhograjskih hribih. Razprave 4. razr. SAZU, 4: 451-621.
Ramovš, A. 1958: Starost velikotrnskih skladov v okolici Velikega trna. Razprave 4. razr. SAZU, 4: 651-657.
Ramovš, A. 1958: O faciesih v zgornjem wordu in zgornjem permu v Sloveniji. Geologija, 4: 188192.
Ramovš, A. 1958: Starost „krških" skladov v okolici Krškega. Geologija, 4: 149-151.
Ramovš, A. 1958: Stratigrafski slovar Slovenije. Geologija, 4: 250-255.
Ramovš, A. 1961: Karbon und Perm im Vitanje--Gebirge, Ostkarawanken NW Jugoslawien. Teil I. Geologischer Überblick und Faunenangabe. N.Jb. Geol. Paläont. Mh.: 346-353.
Flügel, E. & Ramovš, A. 1961: Fossilinhalt und Mikrofazies des Dachsteinkalkes (Ober-Trias) in Begunjščica-Gebirge, S-Karawanken (NW-Slowenien, Jugoslawien). N.Jb. Geol. Paläont. Mh.: 287-294.
Ramovš, A. 1961: Zgornjepermski skladi jugozahodno od Kranja (Slovenija). Geološki vjesnik, 14: 381-384.
Ramovš, A. 1961: Razvoj mlajših paleozojskih skladov v Vitanjskem nizu. Geologija, 6: 170-234.
Ramovš, A. 1961: Entwicklung der Trias in Slowenien (NW Jugoslawien) nach den neusten Forschungsergebnissen. - Annales Instituti Geol. publ. Hungarici, 49/2: 427-438.
Ramovš, A. 1961, O stratigrafiji trogkofelskih apnencev v Karavankah. III. Kongres geologa Jugoslavije 1, Titograd, 93-104.
Ramovš, A. 1962: Prispevek k stratigrafiji severovzhodnega dela Krškega polja. Geologija, 7: 55-61.
Ramovš, A. 1962: Razvoj mlajšega paleozoika pri Selcih. Geologija, 7: 75-78.
Ramovš, A. 1962: Nekaj problemov o grödenskih skladih na Slovenskem. Geologija, 7: 79-84.
Ramovš, A. 1963: Biostratigraphie der Trogkofel-Stufe in Jugoslawien. N. Jb. Geol. Paläont. Mh., 7: 382-388.
Gauri, L. & Ramovš, A. 1964, Eolyttonia (Brach.) and Brachymetopus (Tril.) from the Upper Carboniferous (Orenburgian) of Karawanken, Yugoslavia. N. Jb. Geol. Paläont. Abh., 119/1, 103112.
Ramovš, A. 1964: Der Jura Jugoslawiens. - v knjigi: Hölder, H., Jura. Handbuch der Stratigraphi-schen Geologie, 4: 468-474.
Ramovš, A. 1964: A new Meekella (Brachiopod) from the Middle Permian of Karawanken. Yugoslavia and its unusual Attachement. N.Jb. Geol. Paläont. Abh., 12/1: 34-40.
Ramovš, A. 1965: New data about the "Hochwipel Strata" in the Sava Folds. Bull. Sci. Cons. Acad. RSF Yugoslavie, A, 10/6: 179.
Ramovš, A. 1965: Meekella - Arten aus dem Perm der Karawanken und ihre Lebensweise. Paläont. Z. 39, 1/2: 99-105.
Ramovš, A. & Kochansky-Devidé, v. 1965: Razvoj mlajšega paleozoika v okolici Ortneka na Dolenjskem. - Razprave 4. razr. SAZU, 8: 319-416.
Ramovš, A. & Mihajlovic, M. 1965: Liadna cefa-lopodna favna na Begunjščici v Karavankah. Razprave 4. razr. SAZU, 8: 417-438.
Gräf, W. & Ramovš, A. 1965: Rugose Korallen aus dem Jungpaläozoikum Sloweniens (NW-Jugoslawien). Geologija, 8: 160-189.
Ramovš, A. 1965: O „hochwipelskih skladih" v posavskih gubah in o „karbonskih plasteh" - v njihovi soseščini. Geološki vjestnik, 18/2: 341345.
Kühn, o. & Ramovš, A. 1965: Zwei neue Trias-Am-monitenfaunen der Umgebung von Novo mesto. Acta geologica, 5: 13-14.
Ramovš, A. 1966: Revision des „Productus elegans" (Brachiopoda) im ostalpinen Jungpaläozoikum. N.Jb. Geol. Paläont. Abh., 125: 118-124.
Kochansky- Devidé, v. & Ramovš, A. 1966: Zgor-njekarbonski mikrofosili in stratigrafski razvoj v zahodnih Karavankah. Razprave 4. razr. SAZU, 9: 299-333.
Ramovš, A. 1967: Ersten Nachweis der Kreide-Schichten im Gebirge Savinjske Alpe, Nordwest-Jugoslawien. Bull.sci. Acad. RSF Yugoslavie A 12: 249-250.
Ramovš, A. & Kristan-Tollmann, E. 1967: Die Lias-Schichten von Stol (Karawanken). Geol. vjesn., 20: 57-62.
Ramovš, A. 1968: Biostratigraphie der klastischen Entwicklung der Trogkofel-Stufe in den Karawanken und Nachbahrgebieten. N.Jb. Geol. Paläont. Abh., 131: 72-77.
Ramovš, A. 1968: Meandrospira iulia (Premoli Silva) (Foraminifera) aus den Untertrias-Schichten in Westslowenien und ihreLebensbedin-gungen. N.Jb. Geol. Paläont. Abh., 131: 78-81.
Ramovš, A. & Sieverts-Doreck, H. 1968, Interessante Mittelperm-Crinoiden in Slowenien, NW- Jugoslavien. Geol. vjesn., 21: 191-206.
Ramovš, A. 1968: Razvoj paleozoika v slovenskem delu Dinaridov. In: Prvi kolokvij o geologiji Di-naridov, 1: 7-13.
Buser, S. & Ramovš, A. 1968, Razvoj triadnih skladov v slovenskih zunanjih Dinaridih. In: Prvi kolokvij o geologiji Dinaridov, 1: 33-42.
Ramovš, A. 1969: Prinopeltis cf, striatus (Tril.) aus dem Görol des Perm-Konglomerates am Ostrand des Ljubljana-Feldes (NW-Jugoslawiens). Bull. Sci. Cons. Acad. RSF Yugoslavie A, 14: 143.
Ramovš, A. 1969: Geologische Forschungen (19591968) im Paläozoikum der Karawanken (Jugoslawischer Anteil). Carinthia II/ 27: 29-34.
Ramovš, A. 1969: Karawankininae, nova poddru-žina produktid (Brachiopoda) iz alpskih zgor-njekarbonskih in permijskih skladov. Jeseniški zbornik Jeklo in ljudje, 2: 233-250.
Ramovš, A. 1970: Permopadina fallax nov. gen. nov. sp., eine mittelpermische Alge aus den östlichen Karawanken. Paläont. Z., 44/ 97-100.
Ramovš, A. 1970: Stratigrafski in tektonski problemi triasa v Sloveniji. Geologija, 13: 159173.
Ramovš, A. & Rebek, R. 1970: Razvoj jurskih skladov med Mežico in Slovenj Gradcem. Geologija, 13: 105-114.
Ramovš, A. 1970: Die Entwicklung der alpinen Jura in Slowenien, NW-Jugoslawien. Ann. Inst. Geol. publ. Hung., 54/ 161-164.
Hann, G., Hann, R. & Ramovš, A. 1970: Perm--Trilobiten aus Slowenien, NW-Jugoslawien. Senckenbergiana lethaea, 51: 311-333.
Flügel, H. & Ramovš, A. 1970: Zur Kenntnis der Amphiclinen-Schichten Sloweniens. Geol. vjesn., 23: 21-37.
Ramovš, A. 1971: Karbonat -Sedimente im Unter-karbon-Flysch in den Südkarawanken (NW Jugoslawien). N. Jb. Geol. Paläont. Abh., 138: 150-156.
Ramovš, A. 1971: Einige neue Feststellungen aus dem Altpaläozoikum und Unterkarbon der Südkarawanken (NW-Jugoslawien). Z. Deutsch. Geol. Ges., 122, 157-160.
Ramovš, A. 1972: Mittelpermische Klastite und deren marine Altersaequivalente in Slowenien, NW-Jugoslawien. Verh. Geol. Bundesanst., 1972, Mitt.. Ges. Geol. Bergbaustud., 20: 35-45.
Ramovš, A. 1972: Mikrofauna der alpinen und voralpinen Trias Sloweniens. Mitt.. Ges. Geol. Bergbaustud., 21: 413-426.
Ramovš, A., Kochansky-Devide, v., Buser, S. & Cajhen, J. 1973: Podroben profil skozi trogko-felske plasti v potoku Košutnik v Karavankah. Razprave 4. razr. SAZU, 16: 171-185.
Ramovš, A. 1973: Biostratigrafske značilnosti tria-sa v Sloveniji. Geologija, 16: 379-388.
Ramovš, A. 1974: Fortschritte in der Untersuchung des Unter- und Mittel-Perms in Slowenie, NW Jugoslawien. Carinthia II, 164/84: 99-103.
Pavlovec, R. & Ramovš, A. 1974,:Oligocenski nu-mulitni apnenec na Gorjuši pri Ljubljani. Geologija, 17:253-260.
Ramovš, A. 1975: Kamenotvorna Glomospira densa (Pantic) v aniziju pri Konjšici. Geologija, 18: 99-104.
Ramovš, A. 1975: Zgornjekarnijski skladi pri Mirni na Dolenjskem. Geologija, 18: 105-106.
Ramovš, A. 1976: Stanje biostratigrafskih raziskav v triasu Slovenije. Rudarsko-metalurški zbornik, 47-51.
Kochansky-Devide, v., Ramovš, A. & Stevanovic, P. 1976: Paläontologie in Jugoslawien bis 1974. - v 8. jugosl. geol. kongr. 2. knj. Paleontologija, se-dimentologija, stratigrafija, 27-44.
Ramovš, A. 1976: Die stratigraphische Stellung der Schichten in der Umgebung von Korensko sedlo (Wurzen-Pass), Westkarawanken. Verh. Geol. Bundesanst., 1976, 183-189.
Cigale, M., Ramovš, A. & vegh-Neubrandt, E. 1976, Triadomegalodon idrianus n.sp. aus dem Oberkarn bei Idrija. Geologija, 19: 29-33.
Ramovš, A. & Jurkovšek, B. 1976: Srednjekarbon-ski prodniki v trogkofelskem konglomeratu pri Podlipoglavu. Geologija, 19: 35-44.
Hahn, G., Hahn, R. & Ramovš, A. 1977: Trilobiten aus dem Oberkarbon (Gshelium) der Karawanken/Slowenien. Geologica et Palaeontologica, 11: 135-160.
Ramovš, A. 1977: Skelettapparat von Pseudofur-nishius murcianus (Conodontophorida) im Mitteltrias Sloweniens (NW Jugoslawien). N. Jb. Geol. Paläont. Abh., 135: 361- 399.
Astafieva-Urbaitis, K. A. & Ramovš, A. 1978, Verh-nekamennougolbniie (gželiskie) dvustvorki iz
Javorniškogo routa (Karavanki, Slovenija). Geologija, 21/1: 5-34.
Flügel, H. & Ramovš, A. 1978: A new species of Acanthochaetetes from the Cenomanien beds of Central Slowenia. Geologija, 21: 35-40.
Ramovš, A. 1978: Zgornjekarnijski in spodnjeno-riški konodonti v okolici Mirne na Dolenjskem. Geologija, 21: 47-60.
Ramovš, A. 1978: Mitteltriassische Conodon-ten-clusters in Slowenien, NW Jugoslawien. Paläont. Z., 52: 129-137.
Ramovš, A. & Kochansky-Devidé, V. 1978: Ladi-nijske konglomeratne breče na Vršiču in njih permijski in triasni mikrofosili. Rudarsko-me-talurški zbornik, 26: 155-156.
Ramovš, A. 1978: Pomen konodontov za stratigraf-ske raziskave v Sloveniji. Rudarsko-metalurški zbornik, 26: 219-225.
Ramovš, A. 1978: Prispevek k poenotenju pisave triasnih geoloških stopenj. Rudarsko-met al urški zbornik, 26: 293-295.
Ramovš, A. 1978: Trias ali triada v slovenski geologiji. Rudarsko-metalurški zbornik, 26: 293-295.
Holzer, H., L. & Ramovš, A. 1979: Neue rugose Korallen aus dem Unterperm der Karawanken. Geologija, 22: 1-20.
Kochansky-Devidé, v. & Ramovš, A. 1979: Paleozoic in Slovenia and Croatia. v Proc. 16th European micropal. coll. 13-16.
Kochansky-Devidé, v. & Ramovš, A. 1979: Carboniferous of NW Yugoslavia. In: Regional Carboniferous biostratigraphy of modern continents. C. R. Huitième Congr. Internat. Strat. Géol. Carbonif.: 17-21.
Ramovš, A. & Kochansky-Devidé, v. 1979: Karbonske in permske plasti v severnih Julijskih Alpah. Geologija, 22: 21-54.
Kullman, J. & Ramovš, A. 1980: Cephalopoden aus dem Oberkarbon (Gzhelium) und Unterperm der Karawanken. Geologica et Palaeontologica, 14: 195-208.
Ramovš, A. & Kochansky-Devidé, v. 1981: Karbonske in permske plasti pri Logu v Julijskih Alpah. Geologija, 24: 91-107.
Hahn, G., Hahn, R. & Ramovš, A. 1981: Neue Tri-lobitenfunde aus dem hohen Ober-Karbon (Gshelium) der Karawanken, Slowenien. Pala-eontographica, A175: 170-178.
Hahn, G., Hahn, R. & Ramovš, A. 1984: A new contribution on the Gzhelian trilobites in the western Karawanke mountains. Geologija, 26: 109-115.
Ramovš, A. 1981: Nova spoznanja o razvoju julijskih in tuvalskih plasti v severnih Julijskih Alpah. Rudarsko-metalurški zbornik, 28: 177181.
Ramovš, A. & Kochansky-Devidé, v. 1981: Permi-an-Triassic boundary at Brušane village in Ve-lebit Mt. Geologija, 24: 227-230.
Ramovš, A. 1981: Ali imamo v zgornjem ladiniju v zahodnih Karavankah in v Julijskih Alpah ugovško brečo? Rudarsko-metalurški zbornik, 28: 365-368.
Turnšek, D., Buser, s. & Ramovš, A. 1982, Triassic reefs in Slovenia. Facies, 6: 15-24.
Ramovš, A. 1982: The Permian-Triassic boundary in Yugoslavia. Rudarsko-metalurški zbornik, 29: 29-31.
Ramovš, A. & Kulenüvic, E. 1982: O novim nalazištima starijeg paleozoika u jugoistočnoj Bosni. Geološki glasnik, 27: 49-62.
Ramovš, A. 1982: Pomen paleozojskih organizmov za stratigrafijo Slovenije. In: Zbornik radova, 1: 209-217.
Ramovš, A. 1982: Unterperm-Conodonten aus den Ostkarawanken (Slowenien), NW Jugoslawien). N. Jb. Geol. Paläont. Abh. 164: 414-427.
Ramovš, A. & Jurkovšek, B. 1983: Razvoj anizijskih plasti pri Tržiču s posebnim ozirom na novo odkrito „ilirsko" podstopnjo. Geol. zb., 4: 3745.
Ramovš, A. & Jurkovšek, B. 1983: Razvoj ladinij-skih plasti nad Šupco južno od Vršiča. Geol. zb., 4: 81-91.
Ramovš, A. 1984: Marko Vincenc Lipold (18161883) prvi slovenski geolog in šolani montanist. Ob 100-letnici smrti. Geologija, 26: 5-21.
Ramovš, A. et al. 1984, Stratigraphic correlation forms (SCF) of the Yugoslav Palaeozoic. In: Newsletter, 6, IGCP 5: 81-109.
Flügel, E., Kochansky-Devide, v. & Ramovš, A. 1984: A Middle Permian calcisponge/algal/ce-ment reef - Straža near Bled, Slovenia. Facies, 10: 179-256.
Ramovš, A. & Turnšek, D. 1984: Lower carnian reef buildups in the northern Julian Alps, (Slovenia, NW Yugoslavia). Razpr. 4. razr. SAZU, 25: 161-200.
Astafjeva-Urbajtis, K., A. & Ramovš, A. 1985: Verhnekamennougol'nye dvustvorki iz novih mestonahoždeniji v Južnih Karavankah. Palae-ont. Jugosl., 33: 1-47.
Ramovš, A. & Kochansky-Devide, v. 1985: Marko Vincenc Lipold (1816-1883) prvi slovenski geolog. Življenje in delo. Zbornik za zgodovino naravoslovja in tehnike, 8: 9-63.
Ramovš, A. 1985: Počastitev Marka Vincenca Li-polda ob stoti obletnici njegove smrti. Zbornik za zgodovino naravoslovja in tehnike, 8: 147152.
Ramovš, A. 1985: Stratigrafska sestava in tektonski položaj Triglava in okolice. Rudarsko--metalurški zbornik, 32: 163-171.
Ramovš, A. 1985: Pseudofurnishius murcianus (Conodonta) v Sloveniji in njegov stratigrafski pomen. In: Grafenauer, S. et al. (ur.): Zbornik Ivana Rakovca, Razprave 4. razr. SAZU, 26: 267-280.
Kochansky-Devide, v. & Ramovš, A. 1986: Razširjenost vrste Tanchintongia ogulineci na Velebitu. Geologija, 28/29, (1985/86): 151-155.
Buser, s., Grad, K., ügorelec, B., Ramovš, A. & Šribar, Lj. 1986: Stratigraphical, paleontolo-gical and sedimentological characteristics of Upper Permian beds in Slovenia, NW Yugoslavia. Mem. Soc. Geol. Ital., 34: 195-210.
Ramovš, A. 1987: The Anisian reef development between Kranjska gora and Mojstrana (Slovenia, NW Yugoslavia). Razprave 4. razr. SAZU, 27: 3-13.
Turnšek, D. & Ramovš, A. 1987: Upper Triassic (Norian-Rhaetian) reef buildups in the northern Julian Alps (NW Yugoslavia). Razpr. 4. razr. SAZU, 28: 27-67.
Jamnik, A., Ramovš, A. & Turnšek, D. 1990: Hetera-stridium conglobatum Reuss, 1865(?hidrozoj) v norijskem apnencu Kamniških Alp. Geologija, 31/32, (1988/89): 199-207.
Ramovš, A. 1990: Stopnje spodnjega devoni-ja v Sloveniji: novi predlog. Geologija, 31/32, (1988/89): 225-231.
Ramovš, A. 1990: Spodnjedevonijski in spodnjekar-bonski konodonti v prodnikih spodnjepermij-skega konglomerata pri Podlipoglavu, vzhodno od Ljubljane. Geologija, 31/32, (1988/89): 233239.
Ramovš, A. 1990: Razvoj ladinijske stopnje v severnih Julijskih Alpah. Geologija, 31/32, (1988/89): 241-266.
Ramovš, A. & Turnšek, D. 1991: The Lower No-rian (Latian) Development with Coral Fauna on Razor and Planja in the Northern Julian Alps (Slovenia). Razprave 4. razr. SAZU, 32: 175213.
Ramovš, A. 1992: Stratigrafski razvoj triasa v severnih Julijskih Alpah in zahodnih Karavankah - korelacija. Rudarsko-metalurški zbornik, 39/3-4: 307-312.
Ramovš, A. & Jamnik, A.1992: The first proof of the deeper marine Norian (Upper Triassic) beds with conodonts and holothurian skeletons in the Kamnik Alps (Slovenia). Rudarsko-metalurški zbornik, 38/3: 365-367.
Jamnik, A. & Ramovš, A. 1992: Holoturijski skleri-ti in konodonti v zgornjekarnijskih (tuvalskih) in norijskih apnencih osrednjih Kamniških Alp. Geologija, 35: 7-63.
Zatler-Zupančič, B., Mladenovič, A., Ramovš, A., vesel, J. & Avguštin, C. 1992: Andesite tuff in Slovenia : part of the cultural heritage of Gorenjska. V: Rodrigues, J. Delgado (ur.). Proceedings of the 7th international congress on deterioration and conservation of stone: Lisbon, Portugal, 15-18 June 1992. Lisbon: Laboratorio Nacional de Engenharia Civil, 1: 99-107.
Ramovš, A. 1993: Stratigrafski razvoj triasa v severnih Julijskih Alpah in zahodnih Karavankah - korelacija. 2. del, Zgornji trias. Rudarsko-me-talurški zbornik, 40/1-2: 103-114.
Ramovš, A. 1993: Hotaveljski apnenec skozi čas. Rudarsko-metalurški zbornik, 40/1-2: 293-300.
Ramovš, A. 1993: Prispevek k reševanju starosti paleozojskih plasti posavskih gub. Rudarsko--metalurški zbornik, 40/1-2: 301-302.
Ramovš, A. 1993: Končnice paleozojskih sistemov in period v slovenski geološki literaturi. Rudar-sko-metalurški zbornik, 40/3-4: 451-454.
Ramovš, A. 1993: Epigondolella abneptis and E. spatulata in the Lower Norian in the central Kamnik Alps, Slovenia. Geologija, 36: 6974.
Flügel, E., Ramovš, A. & Bucur, I.I. 1993: Middle triassic (anisian) limestones from Bled, northwestern Slovenia: makrofacies and microfossils. Geologija, 36:157-181.
Ramovš, A. 1993: Spodnjekarbonski konodonti južno od Pavličevega sedla v Karavankah, Slovenija. Razprave 4. raz. SAZU, 34: 105-115.
Ramovš, A. 1994: Conodonten aus den obersten Amphiclinen-Schichten und die Karn/Nor--Grenze im voralpinen Raum der Julischen Alpen. Razprave 4. razr. SAZU, 35: 102-108.
Ramovš, A. 1994: Mitteltrias (Ladin)-Conodonten von Pečevje, nordöstlich von Ljubljana (Slowenien). Razprave 4. razr. SAZU, 35: 112-115.
Ramovš, A. 1994: Mitteltrias (Longobard)-Kalke mit Budurovignathus mostleri (Conodonta) von Šurkovac bei Ljubija, Nordwestbosnien. Razprave 4. razr. SAZU, 35: 122-126.
Ramovš, A. 1994: Quo vadis, palaeontologia et stratigraphia Slovenica? Rudarsko-metalurški zbornik, 41/1-2: 13-17.
Ramovš, A. 1994: Karnische Conodonten (Obertrias) vom Rjavčev-Graben, Julische Alpen. Die Frage des dortigen Auftretens von Epigondo-lella abneptis. Rudarsko-metalurški zbornik, 41/1-2:19-23.
Ramovš, A. 1994: Die Devon-Vorkommen des „Seeberg-Aufbruchs" in den Südkarawanken, slowenischer Teil, sind Olistholithe. Rudarsko--metalurški zbornik, 41/3-4: 153-160.
Ramovš, A. 1994: Pavličeve stene (Paulitsch-Wand), Veliki und Mali vrh („Seeberg-Aufbruch", Südkarawanken, slowenischer Teil) - sind devonische Olistholithe. Rudarsko-metalurški zbornik, 41/3-4:161-167.
Ramovš, A. 1994: Prispevek k pravilnemu poimenovanju in označevanju sedanjih permokar-bonskih in karbonopermskih plasti. Rudarsko--metalurški zbornik, 41/3-4: 221-224.
Ramovš, A. & Gorican, Š. 1995: Late Anisian -Early Ladinian radiolarians and conodonts from Šmarna gora near Ljubljana, Slovenia. Razprave 4. razr. SAZU, 36: 179-221.
Ramovš, A. & Anicic, B. 1995: Untertrias und Unteranis - Ausbildung im Mišnica-Tal, östlich von Rimske Toplice, Ostslowenien. Rudarsko--metalurški zbornik, 42/3-4: 143-155.
Ramovš, A. 1996: Oberfassanische (mitteltriassische) Conodonten aus Kalken südlich von Slugovo, Südslowenien. Geologija, 37/38 (1994/ /95): 141-151.
Kozur, H.,W., Ramovš, A., Wang, C. & Zakharov, Y. D. 1996: The importance of Hindeodus parvus (Conodonta) for the definition of the Per-mian-Triassic boundary and evaluation of the proposed sections for a globalstratotype section and point (GSSP) for the base of the Triassic. Geologija, 37/38 (1994/95): 173-213.
Dolenec, T. & Ramovš, A. 1996: Carbon and oxi-gen isotope variations in the Permian-Trias-sic boundary carbonate sequence from the Idrijca Valley (W. Slovenia). Permophiles, 29: 4243.
Ramovš, A. 1996: Solenopora ladinica n. sp. und Solenopora suhadolica n. sp. (Rotalgen) und Paragondolella ?trammeri (Kozur, 1972) (Co-nodonta) aus dem Ladin (Mitteltrias) bei Suha-dole, östlich von Ljubljana, Slowenien. Geologija, 39: 79-90.
Ramovš, A. 1998: Epigondolella pseudodiebeli (Kozur, 1972) (Conodonta) aus den oberen Amphiclinen - Schichten oberhalb Poče, Westslowenien. Geologija, 40: 103-107.
Ramovš, A. 1998: Two new petalodont teeth (Chondrichthyes, Upper Carboniferous) from the Karavanke Mountains, Slovenia. Geologija, 40: 109-112.
Ramovš, A. 1998: Conodonten-Stratigraphie der Obertrias von Slowenien: Ergebnisse eigener Untersuchungen. Geologija, 40: 223-232.
Ramovš, A. 1998: Conodonten-Stratigraphie der Mitteltrias von Slowenien: Ergebnisse eigener Untersuchungen. Rudarsko-metalurški zbornik, 45/3-4: 285-294.
Dolenec, T. & Ramovš, A. 1998: Isotopic changes at the Permian-Triasic boundary in the Idrijca Valley (W. Slovenia). Rudarsko-metalurški zbornik, 45/3-4: 405-411.
Ramovš, A. 1999: Novi opisani fosili na slovenskem ozemlju, imenovani po Slovencih in slovenskih krajih. Geologija, 42: 27-39.
Ramovš, A. 1999: Trilobiten aus Slowenien. Razprave 4. razr. SAZU, 40: 77-102.
Ramovš, A. 2000: O Zlatenski plošči sensu Kos-smat, 1913, Slatenskem pokrovu sensu Buser, 1986, Slatenskem narivu sensu Jurkovšek, 1987 in Triglavskem pokrovu sensu Ramovš, 1985. Geologija, 43/1: 109-113.
Ramovš, A. 2000: Štalenskogorska ali Štalenska formacija. Geologija, 43/1: 157.
Dolenec, T., Lojen, S. & Ramovš, A. 2001: The Per-mian-Triassic boundary in Western Slovenia (Idrijca Valley section): magnetostratigraphy, stable isotopes, and elemental variations. Chem. geol.,175: 175-190.
Ramovš, A. 2001: Karbonski konodonti iz apnenčevega prodnika v spodnjepermijskem kreme-novem konglomeratu pri Lenartu nad Lušo. Geologija, 44/2: 227-228.
Ramovš, A. 2001: Prvo najdišče brahiopodov v vrhnjih tuvalskih apnencih (zgornji karnij) se-vernoalpskega hallstattskega razvoja v Julijskih Alpah. Geologija, 44/2: 291-294.
Ramovš, A., Anicic, B. & Dozet, S. 2001: Comparison of Lower Triassic developments in eastern Sava Folds and northern Julian Alps (Slovenia). RMZ-mater. geoenviron., 48/3: 415-432.
Anicic, B., Dozet, S. & Ramovš, A. 2001: Development of the Scythian series in the Orlica anticline area (Sava folds). Acta carsol., 30/1: 85-96.
Ramovš, A. 2001: Lipoldovo geološko raziskovanje in njegove rokopisne karte slovenskega ozemlja. Geologija, 44/1: 7-14.
Ramovš, A. & Buser, S. 2009: Devon in spodnji karbon. In: Plenicar, M., ogorelec, B. & Novak, M. (uredniki): Geologija Slovenije. Geološki zavod Slovenije, 91-98.
Skaberne, D., Ramovš, A. & ogorelec, B. 2009: Srednji in zgornji perm. In: Plenicar, M., ogorelec, B. & Novak, M. (uredniki): Geologija Slovenije. Geološki zavod Slovenije, 137-154.