izdaja zveza geodetov slovenije published by the association of surveyors,slovenia, yugoslavia 4J , letnik 23, ljubljana, 1979 izdaja zveza published surveyors,slovenia, yugoslavia Uredniški odbor: Predsednik uredniškega odbora - Stanko Maj cen, glavni in odgovorni ured- nik - Vlado Kolman, urednik za znanstvene prispevke- dr. Florijan Vodo-- pivec, urednik za strokovne prispevke - Boris Bregant, urednik za splošne prispevke, informacije in zanimivosti - Peter Svetik, član Božo Demšar, tehnični urednik - Marjan Smrekar Izdajateljski svet: - delegati ljubljanskega geodetskega društva: Tomaž Banovec, Teobold Belec, Milan Naprudnik, Janez Obreza delegati mariborskega geodetskega društva: Ahmed Kolač, Zlatko Lavrenčič - delegati celjskega geodetskega društva: Gojmir Mlakar, Srečko Naraks - delegat dolenjskega geodetskega društva: Franc Jenič - delegati uredniškega odbora: Stanko Majcen, Vlado Kolman, Peter Svetik Prevod v angleščino: Jurij Beseničar Lektor: Božo Premrl lzhaj a: 4 številke na I eto Naročnina: letna kolektivna narocnma za prviz izvod je 700 din, za nadaljnie izvode 350 din. letna naročnina za nečlane Zveze geodetov Slovenije je 60 din. Naročnina za člane Zveze geodetov je plačana v članarini. Naročnino lahko poravnate na naš žiro račun št.: 50100-678-000-0045062 - Zveza geodetov Slovenije, Ljubljana Prispevke pošiljajte na naslov glavnega oziroma odgovornega urednika: Geodetska uprava SRS, Cankarjeva 5, 61000 Ljubljana, telefon 23-081 in 23-082. Prispevki naj bodo za- radi I ektori rani a tiskani vsaj s srednjim razmikom vrstic. Tiska Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo FAGG v Ljubljani. Naklada 700 izvodov. Izdajo Geodetskega vestnika sofinancira Raziskovalna skupnost Slovenije, Po mneniu republiškega sekretariata za prosveto in kulturo št. 4210-35/75 z dne 24.1.1975 i e naše glasi I o opravičeno temel in ega davka od prometa proizvodov. VSEBINA Stran - Uredništvo bra I cem 261 - Slavnostni del 12. ;geod.Hskega dne na BI edu 263 - ROTE in EHIŠ iz različnih zornih kotov (Peter Svetik) 271 - Planiranje in uporaba ROTE v planiranju (Tomaž Banovec) 276 - Predpisi o ROTE in EHIŠ (Aleš Seliškar) 280 - Geodetske evidence in statistika (Mimi Žvan) 286 - Uporaba ROTE v kartografiji (Jože Rotar) 291 - Praktični pristop nastavitve ROTE v Logatcu (Vinko Urbas) 295 - Uporaba ROTE v statistični službi (Božena Mauri) 297 - Sočasnost planiranja in ROTE (Franc Jenič) 299 - Načrtovanje in izvajanje obrambnih priprav na osnovi ROTE in EHIŠ (Lado Goričan) 301 - ROTE občine Domžale (Zmago Čermelj) 302 - Prednosti povezave ROTE in EH IŠ z drugimi evidencami, dosedanje izkušnje v občini Maribor in predlogi za nadaljnje sistemske povezave (Janez Kobilica) 304 - Računalniška kartografija (Anton Kralj) 313 - Register teritorialnih enot - možnost vzpostavitve informacijskega sistema (dr .Jure Beseničar) 316 - Možnosti nadgraditve ROTE z novimi prostorskimi podatki na osnovi fotointerpretacije (Andrej Bilc) 324 - Register stavb in stanovanj in ROTE (Boris Bregant) 328 - Ocena možnosti avtomatizacije podatkov ROTE in EH IŠ ter njihove povezave z ostalimi računalniško vodenimi podatkovnimi bankami na ravni občine (Marjan Gubenšek, Vlado Krušič, Srečko Naraks) 329 - Prostorski katastrski operat (PKO) in ROTE (Ivan Gaber, Anton Lesar) 332 - Pregled gradiva, objavljenega v letu 1979 po avtorjih 334 - Izvlečki 337 CONTENT - The editorial board to the readers 261 - Ceremonial past of 12 th geodetic day in Bled 263 - ROTE and EH IŠ from different points of view (Peter Svetik) 271 - Planning and use of ROTE in planning (Tomaž Banovec) 276 - Regulations about ROTE and EHIŠ (Aleš Seliškar) 280 - Geodetic evidences and statistics (Mimi Žvan) 286 - The use of ROTE in cartography (Jože Rotar) 291 - The practical approach to establishment of ROTE in Logatec (Vinko Urbas) 295 - The use of ROTE in statistical service (Božena Mauri) 297 - S imul taneons plann ing and ROTE (Franc Jenič) 299 - Planning and elaborating of defence preparations on the base of ROTE and EH IŠ (Lado Goričan) 301 - ROTE of Community Domžale (Zmago Čermelj) 302 - The advantages of connacting ROTE and EH IŠ with other evidences (experiences in community Maribor and proposals far further system caunectians) (Janez Kobilica) 304 - Computer cartography (Anton Kralj) 313 - Register of teritorial units - the possibility of establishing the information system (Jure Beseničar) 316 - The possibilities of up - brilding ROTE with new spatial dota on the base of photointerpretation (Andrej Bilc) 324 - Register of buildings and residences and ROTE (Boris Bregant) 328 - The possibilities of automation of ROTE and EHIŠ dota and their cannection to the community leved (Marjan Gubenšek, Vlado Krušič, Srečko Naraks) 329 - Spatial cadastral reards (PKO) and ROTE (Ivan Gaber, Anton Lesar) 332 - The overview af materials published in the year 1979 (author's index) 334 - Abstracts 337 1. To številko v celoti posvečamo 12. geodetskemu dnevu, tradicionalnemu strokovnemu in družbene- mu vsakoletnem srečanju slovenskih geodetov. Letošnji geodetski dan (Bled, 12. in 13.10.1979) je bil posvečen problematiki registra območij te- ritorialnih enot' (ROTE) in evidenci hišnih številk (EHIŠ). To sta za širšo družbo dve novi, zelo po- membni evidenci, ki se ju je lotila geodetska upravna služba (občinske geodetske uprave!) in ju uspešno nastavlja kljub velikemu pomanjkanju kadrov. Po intenzivnih pripravah konec leta 1978 se je letos začelo operativno delo, ki bo v prvi fazi zaključeno do 1.7.1980. leta. Vsebino številke tvorita dva samostojna dela: - V prvem objavljamo zapise s slavnostnega dela. To so predvsem pozdravi in nagovori gostov ter seznam vseh, ki so ob tej priložnosti za svoje požrtvovalno delo dobili priznanja·Zveze geode- tov Slovenije, s kratkimi obrazložitvami. - V drugem delu so objavljeni vsi prispevki, ki so bili v skrajšani obliki podani na strokovnem delu geodetskega dne. Obsegajo praktično vso doslej znano problematiko omenjenega registra in evi- dence in nakazujejo tudi nekatere razvojne možnosti. Poudariti je treba, da je problematika os- vetljena iz razi ičnih zornih kotov, od različnih institucij in posameznikov, tako uporabnikov kot izvajalcev. Gradiva se je nabralo za debelo številko, zato smo morali vse druge prispevke izločiti. Že v na- slednji številki pa bomo objavili še prispevke o drugih aktivnostih ob geodetskem dnevu, kot so za- pisnik skupščine, zapisniki o delu sekcij itd. Šele tedaj bo si ika o celotnem poteku geodetskega dne popolna. II . 12. geodetskega dne se je udeležilo približno 250 geodetov in gostov. Tako postajajo geodetski dne- vi pomembna manifestacija geodetske stroke, postajajo delovni praznik slovenskih geodetov, vsako leto posvečen eni od najbolj aktualnih problematik. Med gosti naj omenimo predstavnike Izvršnega sveta Skupščine SRS, republiških sekretariatov in republiskih institucij, predstavnike nekaterih uprav iz drugih republik in Vojaškega geografskega inštituta ter seveda Skupščine občine Radovljica. Kot običajno se je tudi 12. geodetski dan začel s pozdravi in nagovori ter s podelitvijo priznanj najzaslužnejšim delavcem v stroki in izven nje, torej s slavnostnim delom. Po krajšem odmoru je sledil zelo obsežen strokovni del, ki se je nadaljeval še popoldne. Pripravlje- nih in prebranih je bilo kar 17 referatov, ki so iz različnih vidikov osvetlili pomen in vlogo, dose- danje delo in prihodnji razvoj ROTE in EH IŠ. Okrog 16. ure je bila skupščina ljubljanskega geodetskega društva, ob 17,30 pa slovestnost ob 35-letnici geodetske službe v SRS za gorenjsko regijo, ki jo je pripravilo ljubljansko geodetsko društvo. Ob 20. uri je sledilo tovariško srečanje, ki se je ob prijetnem kramljanju zavleklo dolgo v noč. GV 23(1979) 4 261 Naslednji dan (13. 1 O.) i e bi la naj prej redna skupščina Zveze geodetov Slovenije, nato pa sta lo- čeno zasedali dve sekciji zveze, in sicer: - sekcija za zemljiški kataster in - sekcija za kartografijo. Na obeh sekcijah ie bila velika udeležba. V posebnem prostoru pa sta bili oba dneva še dve razstavi, in sicer: - razstava ob 35-letnici geodetske službe v SRS s posebnim poudarkom na gorenjski regiji in - razstava vzorcev dosedanjega dela na ROTE in EHIŠ, ki je vsebinsko dopolnila in obogatila temo 1 etošnj ega geodetskega dneva. 262 GV 23(1979) 4 Urednik za splošne prispevke Peter Svetik - A. Slavnostni del 12. GEODETSKI DAN - BLED 12. in 13. OKTOBRA 1979 Dvanajstemu geodetskemu dnevu, ki se je začel 12. oktobra 1979 na Bledu, je predsedoval Peter Svetik, ostali člani delovnega predsedstva pa so bili še Pavel Grilc, Radko Brinovec, Peter Šivic in Boris Kren . Zbor udeležencev so pozdravili naslednji tovariši: Tov. Pavel Grilc, načelnik Geodetske uprave Radovljica, v imenu gostitelja. Spoštovani gostje, drage kolegice, dragi kolegi! Le prijetna dolžnost mi je, da vas v imenu ljubljanskega društva in v imenu Geodetske uprave občine Radovljica kot gostitelja prisrčno pozdravim. Vaša številna udeležba potrjuje upravičenost takih srečanj. Že dvanajstič se vsako leto zbiramo z namenom, da bi dali poudarek aktualni temi pri na- šem delu in da bi se na tovariškem srečanju pogovorili o drugih, in ne samo o strokovnih problemih. V okviru letošnjega našega dne pa je organizirana tudi proslava 35-letnice geodetske službe v ljub- ljanski in gorenjski regiji,ki bo danes ob pol šestih zvečer prav v teh prostorih. Na proslavo ste vsi prisrčno vabljeni. Naj sklenem z iskreno željo, da bi se čim bolje počutili v tem lepem kraju naše domovine, čeprav nam vreme ni naklonjeno. Hvala lepa. *** Tov. Kapus, predsednik združenega dela, v imenu Skupščine občine Radovljica. Tovariš predsednik, tovarišice in tovariši! Prijetno se počutim, .ko vas slovenske delegate lahko v imenu naših delovnih ljudi, v imenu družbe- nopolitičnih organizacij in v imenu Skupščine občine Radovljica najprisrčneje pozdravim. Veseli nas, da ste se odločili slovesno in delovno proslaviti svoj dvanajsti geodetski dan tu na Bledu, v naši občini. Radovljiška občina je po površini - meri 64 l km 2 - največja na Gorenjskem in na se- dmem mestu v Socialistični republiki Sloveniji. Zanjo je značilna goratost;. gozdovi obsegajo 53 % površin, 32 % je kmetijskih in 15 % nerodovitnih površin. V občini je 95 naselij, med njimi sta mesti Radovljica in Bled. Šteje 31.000 prebivalcev in 20 krajevnih skupnosti. V gospodarstvu ima največji delež industrija, sledijo trgovina, gradbeništvo, turizem, kmetijstvo, vrtnarstvo, gozdar- stvo itd. Zaposlenih je prek 12.000 občanov, in sicer več žena, 52 %. Industrija je pretežno pre- delovalna. Največje organizacije združenega dela so Veriga, Elan, Lin, Almira, Vezenina, Plamen, Tovarna merilnih instrumentov itd. Pomemben delež prispeva tudi turizem, ki ga pogojujeta geo- grafski položaj občine in njena topografija. Razvejenost alpskih dolin pa tudi rasteiešenost naselij sta omogočila, da so se pri nas razvile vse možne oblike turizma. Seveda pa nam te naravne dano- sti povzročajo in nalagajo mnogo skrbi in dela. Zavedamo se, da te lepote niso namenjene samo da- našnjemu rodu. Moramo ph varovati tudi za zanamce. To pa je odgovorna naloga. Živimo v dobi hitrega tehničnega napredka. Razvoj je izredno agresiven in žal prinaša mnogo nevarnosti za eko- loško ravnovesi e. Gradimo in sirimo tovarne, šole, kulturne ustanove, otroške vrtce, športne ob- jekte itd. Vsi težimo k hitrejšemu razvoju materialne osnove in življenjskih pogojev. To pa zahte- va od vas geodetov veliko odgovornost in strokovno znanje .Aktivnost vaših društev in Zveze geo- detov Slovenije zagotavlja nenehno strokovno izpopolnjevanje, izmenjavo izkušenj in novih spo- znanj. Poseg v prostor bo vedno boleč, bolečina pa bo manjša, če 66 delo opravljeno strokovno. Tovarišice in tovariši, vsem nam je jasno, da lahko vsak prostor razvijamo in obenem ohranjamo na- ravne danosti le na podlagi dobro premišljenih programov in načrtov. Zato si zelo prizadevamo pri GV 23 (1979) 4 263 izdelavi srednjeročnega in dolgoročnega programa razvoja občine. Pri tem delu imate geodeti ve- like naloge, saj nam s svojimi načrti in kartami omogočate realno predstavo o prostoru. Tovariš predsednik, tovarišice in tovariši, vsem udeležencem dvanajstega geodetskega dneva želim uspeš- no delo in kar najprijetnejše počutje v naši občini. Hvala lepa. *** Tov. Marenk, član Izvršnega sveta Skupščine SRS in republiški sekretar za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Spoštovano predsedstvo, spoštovane tovarišice in tovariši! Geodet,~ka služba je napravila v povojnem obdobju velik korak v vsebinskem organizacijskem, teh- nološkem in raziskovalno-znanstvenem razvoju. Iz vzdrževalca zemljiškega katastra se v svoji uprav- ni in operativni razvejenosti na občinski in republiški ravni razvija v organiziranega nosilca temelj- nih podatkov o zemljiščih. Njihova uporaba in kvalitetna izraba pa postaja vse bolj pomembna za celotni družbeni razvoj. Z razvojem družbe se namreč vse bolj kopičijo problemi, katerih reševa- nje zahteva načrten, strokoven in organiziran pristop ter uporabo najsodobnejše tehnologije pri zbi- ranju, obdelavi in dajanju informacij. Zaradi njihovega pomena v naši socialistični družbi, v kate- ri se stalno širi krog udeležencev v procesu odločanja, uvaja Ustava Socialistične republike Slove- nije sistem družbenega informiranja, s katerim naj bi se zagotavljali evidentiranje, zbiranje, obde- lava in izkazovanje podatkov, ki so pomembni za spremljanje, planiranje in usmerjanje družbenega razvoja. Zato se mora geodetska služba vključiti v družbeni sistem informiranja ne le z vsebino svo- jih evidenc, temveč tudi kot organizator in koordinator prostorskega dela. Tej vlogi bi morala svoj način in vsebino dela prilagoditi potrebam in interesom vseh uporabnikov ter ju uskladiti z enotni- mi in skupnimi osnovami družbenega sistema informiranja. Eno bistvenih osnov za ta sistem tvori tu- di register območij teritorialnih enot, ki so ga občine že začele izdelovati. Ta dokumentacija je posebno pomembna zato, ker je tudi neposredno namenjena potrebam prostorskega in urban isti čnega planiranja, boljšemu funkcioniranju vseh upravnih služb kot tudi posameznim interesnim skupnostim. Koordinaciji z republiškimi upravnimi organi, še zlasti Zavodu za statistiko, pa bo neposredna os- nova tudi za popis prebivalstva, za pvpis stavb in stanovanj v naslednjih letih. Razumliivo pa je, da bo geodetska služba dobivala vse večji pomen v procesu intenzifikacije prostorskega planiranja, ker na podlagi znanih dejstev in kreativnega dela pri dogovarjanju o optimalizaciji rabe prostora že danes postaja neločljivi sestavni del. Na ta način pa se vključuje - sodobna tehnična sredstva vse bolj omogočajo - tudi v sistem družbenega odločanja o celovitih vprašanjih družbenega razvoja, v katerem sta materialnorazvojna in prostorska kompomenta vse bolj neločliiva dela ene celote. To pa seveda pomeni, da bo treba v prihodnjem obdobju zagotoviti vse večje odpiranje stroke navzvezn, s tem pa podružbljanje programov in dela ter, razumljivo, tudi finansiranja na samoupravni podlagi povsod, kjer je to mogoče. Za tak pristop obstajajo usposobljeni nosilci. Taksna širina dejavnosti geodetske službe, ki se bo s kopičenjem ekoloških problemov, vsakodnevnih prostorskih bilanc, z raz- vojem kmetijstva itd. v sodelovanju z vsemi uporabniki in dejavniki v družbenem sistemu informira- nja samo še večala, je zadostno jamstvo, da je to službo, upoštevaje ustavne temelje, treba razvi- jati dalje kot celovito dejavnost z jasno opredeljeno vlogo aktivnega tvorca v celotnem družbenem razvoju. Zato mi dovolite, da vam ob koncu v imenu Izvršnega sveta Skupščine Socialistične repub- like Slovenije čestitam k veliki udeležbi na vašem že dvanajstem srečanju, kar ispričuje pripravlje- nost še bolj aktivno poseči v tekoče in dolgoročne prostorske probleme Slovenije, in da vam zaželim predvsem uspešno delo na vašem delovnem srečanju. Hvala lepa. *** Tov. Komeli, direktor Zavoda SRS za statistiko. Tovarišice in tovariši! Čast mi je, da vas lahko pozdravim v imenu našega zavoda in v svojem oseb- nem imenu.Dolgoletno sodelovanje, ki ga je Zavod za statistiko socialistične republike Slovenije zelo usp~sno uresničeval z Geodetsko upravo SRS, Geodetskim zavodom SRS in tudi z drugimi organi in 264 GV 23 (1979) 4 organizacijami geodetske službe, je, kot bolj ali manj vsi vemo, pripeljalo do tega, da smo v Ju- goslaviji organizacijsko-tehnično in tudi v praktičnih rešitvah, vštevši zakonsko urejanje, probleme zveze med podatki o zemljišču, ki jih imamo, uspeli pripeljati tako daleč, da bomo lahko te podat- ke povezovali z vsemi ostalimi podatki, ki jih ima na voljo ne samo statistika, temveč tudi drugi organi in organizacije, ki se ukvarjajo s problematiko zbiranja, obdelave in tudi objavljanja po- datkov v naši družbi. Mogoče si v tem trenutku še nismo popolnoma na jasnem, kako veliko in po- membno je dejstvo, da lahko informacije o zemlji in o tem, kar je v zemlji in na zemlji, povežemo z aktivnostjo človeka kot posameznika ali pa človeka v kakršnikoli organizirani obliki, ki deluje v družbi oziroma v prostoru. To so tiste informacije, ki so bile za nas v preteklosti vedno problem, ker nismo vedno zmogli povezati človeške ustvarjalnosti z zemljo in vsemi posledicami, ki ta ustvar- jalnost na zemljo veže. Mislim, da pomeni ta korak naprej, ki smo ga naredili v Sloveniji, za nas - sedaj govorim tistim tovarišem in tovarišicam, ki so izven meja naše republike - zgled, ki bi gabi- lo treba nujno posnemati v ostalih republikah predvsem zaradi tega, ker statistična služba v Jugosla- viji ne more, če hoče izkazovati svoje informacije, ki bodo primerjalne med republikami, organizi- rati samo v enem delu nase države sistema ali pa pristopa, ki je izredno koristen, temveč je to tre- ba urediti na območju celotne Jugoslavije. To pa predvsem zaradi tega, da se bodo informacije lahko primerjale med republikami, med posameznimi občinami, med naselji v Jugoslaviji. Smisel informa- cij ni bil in ne bo samo v tem, da vemo nekaj o sebi, temveč je predvsem v tem, da se lahko pri- merjamo, kje smo v družbi, kje je vsak posameznik v primerih z drugimi. Mislim, da bo to posve- tovanje, ki ima prav za glavno temo problematiko registra območij teritorialnih enot, nadaljnji prispevek k temu, da bodo vse priprave, ki jih je treba opraviti za popis prebivalstva leta 1981, opravljene pravočasno, da bi bili lahko rezultati tega popisa čimprej na voljo naši družbi. Tovariš Marenk je v svojem nagovoru omenil pomembnost družbenega sistema informiranja in vse večjo po- trebo po informacijah. Delež statistike in geodetov pri tem je velik in zato vam želim pri današnjem in jutrišnjem delu obilo uspeha. Pozdravljeni. *** Tov. Naprudnik, direktor Geodetske uprave SRS. Tovarišice in tovariši! Želim spregovoriti v imenu nas vseh, ki smo tukaj zbrani, da bi ocenili današnji trenutek z nekega drugega vidika. Težko bi kaj dodal k družbenim utemeljitvam in strokovnim naglasom, ki sta jih povedala v svojem nagovoru tovariša Marenk in Komelj. Mi se večkrat srečamo in sedaj posebej intenzivno ko pripravljamo novi plan, razgrinjamo naše bilance, ko pripravljamo analize doseda- njega našega razvoja, smo pač obremenjeni z bilancami tega, kaj smo storili do sedaj, kaj smo iz- merili, zanemarjamo pa nekaj drugega. Morda je zdaj priložnost, da to spregovorimo v tem sloves- nem trenutku, ko povezujemo naš dvanajsti zbor s 35-letnico geodetske službe v SRS. Ni naključje, da je danes to skupen strokovni posvet Zavoda za statistiko in naše uprave. Na tako pomembnem področju, ki sta ga oba predgovornika intonirala, ko gre za izgradnjo sistemov in reali- zacijo teh določil ustave, ko gre za informiranje subjektov v planiranju, da bo odločanje resnično prišlo v roke tistih, ki naj odločajo. Ni naključuje, da smo se včeraj sestali na Zavodu za stati- stiko in se po zadolžitvi Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije lotili priprav za predlog izdaje Zakona o registru stavb in stanovanj. Ni naključje, da je Izvršni svet zadolžil Republiški sekre- tariat za provosodj e in organizacijo uprave ter proračun in našo upravo, naj pripravi osnove za boljšo povezanost med zemljiško knjigo in zemljiškim katastrom. Ni naključje, da smo bili v stal- nem strokovnem stiku z republiškim Zavodom za planiranje strokovni nosilci dela gradiva v Novi Gorici, kjer smo sodelovali z zavodom pri demonstraciji osnov, potrebnih za prostorsko planiranje v naši republiki. Reči moramo, da to sodelovanje ni samo več deklarativno, da ni več samo mani- festativno, ampak sega no vso področja, ki nas povezujejo z drugimi organi, na področje zakono- daje, znanstvenega raziskovanja, tehnike in tehnologije pa tudi organizacije. To je bilanca, ki se je moramo zavedati. GV 23(1979) 4 265 Nas čakajo tu se druge naloge pri povezovanju z organi s področja finansiranja oziroma dohodka, ker ostaja še vedno odprto vprašanje sedanje vrednosti katastrskega dohodka pri obdavčevanju zem- ljišč, ostaja še vedno vrsta problemov pri vrednotenju vrednosti zemljišč in sistema materialnega ovrednotenja teh zemljišč z vidika realne vrednosti glede na njeno opremo. Mislim, da smo s tem prispevali in aktivno prispevamo k tem povezavam, da se nismo izolirali. To niso naključja, to je rezultat dolgoletne politike našega odpiranja. S tem se bogatimo in spoznavamo metode in mišlj e- nja drugih. Nasa dolžnost je bila in ostane, da prispevamo k sicer zahtevanemu odpiranju, saj se danes ne moremo v tej družbi izolirati niti kot posamezniki, niti kot delovna organizacija, niti kot stroka. S tem prispevamo tudi pomemben delež k pog!ab I janj u naših družbenoekonomskih odno- sov.Mislim, da danes lahko spregorovimo o tem s ponosom. Teh bilanc ne moremo izraziti s hektarji in grafikoni, gre za družbena merila, in prepričan sem, da bomo vsi danes in jutri v strokovnem merilu tega posvetovanja to potrdili in pogumno prevzeli naloge, ki nas čaka;o v prihodnosti. Hvala lepa. *** Tov. dr. Peterca, načelnik Vojaškega geografskega inštituta. Spoštovano predsedstvo, dragi kolegi, tovariši in tovarišice! V imenu vojaške geodetske službe se zahvaljujem direktorju Geodetske uprave ing. i'-Japrudniku za ljubeznivo vabilo na dvanajsti dan slovenskih geodetov. Pozdravljam vse navzoče z željo, da bi se vaš že tradicionalni sestanek uspešno končal, tako v strokovnem kot tudi v družbenem delu svojega programa. Geodetski dan je nedvomno strokovna in družbena manifestacija. Geodetska stroka in služba Socialistične republike Slovenije je posebno v preteklem desetletju dala izrazit prispevek k družbenopolitičnemu in gospodarskemu razvoju republike in s tem tudi k razvoju celotne slovenske skupnosti. Vezava službe za razvoj družbenega informacijskega sistema je odprla nove vidike stro- kovne dejavnosti. Na ta način se geodezija, od nekdaj pretežno fiskalna disciplina, direktno in- tegrira v družbenopolitični sistem in uveljavlja našo vlogo pri obvladovanju prostora. Vojaška geodetska služba ima podobne naloge. Po zasnovi splošne ljudske obrambe in odpora sploh bi morebitna vojna potekala v našem prostoru, dobro poznavanje tega prostora pa mora biti ena od naših prednosti glede na napadalca. Lahko rečem, da so naše oborožene sile dobro opremljene s celim registrom sodobnih topografskih in tematskih kart. Z vse večjim integriranjem obrambnih na- log v vse strukture naše družbe se postopoma širi krog uporabnikov geodetsko-kartografskih informa-- cij. Naloga vseh nas, tako vojne kot civilno geodetske službe, je, da te informacije pravočasno dajemo in da uporabnike usposobimo za uporabo teh informacij. To pomeni večje podružbljenje ge- odezije in njeno vključevanje v družbeno funkcijo splošnega ljudskega odpora. V tem kontekstu je vojaška geodetska služba zainteresirana za močno in dobro organizirano civilno geodetsko službo, za čim tesnejše medsebojno sodelovanje in usklajevanje naših delovnih programov. Kot veste, je Vojaški geografski institut po naročilu in v sodelovanju z Geodetsko upravo SR Slo- venije izdelal posebno varianto karte v merilu l : 25.000 za vso republiko. Do sedaj je bila taka karta izdelana tudi za republiko Bosno in Hercegovino,letos se končuje za Makedonijo, drugo leto pa bo izdelana za Srbijo, Črno goro in avtonomno pokrajino Kosovo. To je še ena tehnična in kul- turna pridobitev za Socialistično republiko Slovenijo in ostale republike in pokrajini. Obstajajo vse možnosti, da bi se na podoben način dogovorili tudi za izdelavo ostalih topografskih kart, ki bi jih uporabljali za uradne potrebe. Menimo, da zdaj, ko imamo že izdelane topografske karte temeljne- ga registra meril, ne bi bila družbeno upravičena izdelava novih, temveč je nujno treba iskati reši- tev v modernizirani uporabi že obstoječih kart. Menim, da se tovariš ing. Naprudnik strinja z mojo oceno, da je bil naš včerajšnji sestanek, na katerem smo precej kompleksno zarisali vsebino in pota našega prihodnjega sodelovanja, zelo kon- struktiven in v velikem skupnem interesu. To je edina pot, ki vodi k realizaciji naših skupnih ciljev. Hvala lepa. 266 GV 23(1979) 4 -- *** Slovesni otvoritvi in pozdravnim nagovorom je sledila podelitev priznanj Zveze geodetov Slovenije. V uvodnih mislih in kratkih obrazložitvah je predsednik delovnega predsedstva tov. Svetik povedal naslednje: letos slavi geodetska služba v SR Sloveniji svoj jubilej - 35-letnico delovanja. Osrednja proslava je bila v Ljubljani že konec lanskega leta, letos pa slovesnosti potekajo po regijah, kjer izposta- vijo specifičnosti posameznih območij in podeljujejo priznanja naših društev. Geodetska služba je zadnja leta dosegla velik napredek. O tem govore mnoge nove evidence in re- gistri, karte in načrti, sodobna tehnologija, raziskovalni rezultati itd. K takemu razvoju je prispe- vala celotna služba, v njej pa so si še posebej prizadevali nekateri posamezniki. Zato je predsed- stvo ob tem jubileju predlagalo več priznanj tako za častne kot za zaslužne člane ZGS. Pri tem je imelo tudi težave, saj je bilo prizadevnih tovarišev mnogo. Poudariti je treba, da so tako na podro- čju geodezije kot izven nje še drugi tovariši, ki so bili zadnja leta zelo aktivni, ki so se vključili v sodobna hotenja in prizadevanja geodetske si užbe. Zato bo ZGS vodi la skrbno pol iti ko in prizna- nja najbolj zaslužnim podeljevala glede na dejanske rezultate posameznikov vsako leto ob geodet- skih dnevih. Ob letošnjem jubilejnem letu pa je ZGS sklenila podeliti 11 priznanj častnim članom in 22 priznanj zaslužnim članom ZGS. Kratke obrazložitve za tovariše, ki bodo danes postali častni člani ZGS, bom podal posamič. Za vse zaslužne člane ZGS pa bo obrazložitev skupna. Ni treba poudarjati, da kratke obrazložitve težko izrazijo vse tisto prizadevanje in delo posameznika, s katerim si je priznanje zaslužil. *** Za dolgoletno delo v društvu in' Zvezi geodetov Slovenije in zlasti za uspešno pedagoško delo na Gradbeni tehniški šoli podeljuje Zveza naziv častnega člana tovarišu Francu Bratkoviču. Za uspešno sodelovanje Zavoda SRS za statistiko na stičnih področjih geodetske in statistične služ- be, zlasti pri avtomatski obdelavi zemljiškega katastra in skupnem delu pri prostorskih evidencah, podeljuje Zveza geodetov Slovenije naziv častnega člana tovarišu Fronti Komelu. Za izredno uspešen in edinstven prikaz zgodovinskega razvoja zemljemerstva v Sloveniji v knjigi Naš prostor v času in projekciji podeljuje naziv častnega člana tovarišu Branku Korošcu. Za uspešno sodelovanje z Geodetsko službo na vseh njegovih dosedanjih delovnih področjih podelju- je naziv častnega člana tovarišu Dragu Lipiču. Za tesno in uspešno sodelovanje z geodetsko službo, zlasti na stičnih področjih agronomije in geo- dezije ter pri planiranju in izvajanju politike glede komasacije, podeljuje naziv častnega člana tovarišu Ivu Marenku. Za uspešno uveljavljanje geodetske službe v širšem družbenem dogajanju, planiranju in informiranju, za vodenje geodetske službe in za sodelovanje v geodetskih društvin in Zvezi geodetov Slovenije po- deljuje naziv častnega člana tovarišu Milanu Naprudniku. Za uspešno večletno sodelovanje z geodetsko službo, zlasti glede realizacije srednjeročnih progra- mov geodetskih del, podeljuje naziv častnega člana tovarišu Marjanu.Oblaku. GV 23 (1979) 4 267 Za uspešno sodelovanje z geodetsko službo v republiki in občinah, posebno glede pogojev za njeno organizacijo in njeno delovanje, pa podeljuje naziv častnega člana tovarišu Ivanu Rauu. Za izredno plodno sodelovanje pri pripravi vse novejše geodetske zakonodaje in predpisov ter za uspešno vodenje področja zemljiškega katastra podeliuje naziv častnega člana tovarišu Zorku Ukmarju. Za uspešno vodenje geodetske operative v težkih razmerah v povojnem času in prenašanje delovnih izkušenj na mlade strokovnjake podeljuje naziv častnega člana tovarišu Ljubanu Zadniku. In končno, za obsežno in strokovno znanstveno delo, zlasti za uvedbo računalništva v geodetsko stroko na Slovenskem ter za uveljavitev sodobnega sistema avtomatske obdelave zemljiškega kata- stra podeljuje naziv častnega člana tovarišu Karlu Zupanu. Na predlog predsedstva in po sklepu skuppčine Zveze geodetov Slovenije se imenujejo za zaslužne člane Zveze geodetov Slovenije tovariši, ki so delali ali še delajo zavzeto, polni navdušenja, žrtvu- joč tudi svoj prosti čas na področju delovanja geodetskih društev in Zveze geodetov Sloveniie, iz- dajanja Geodetskega vestnika, organiziranja proslav 35-letnice geodetske službe in drugih društve- nih manifestacij, poleg tega pa vestno in uspešno opravljajo svoje delovne naloge na področju geo- detske upravne službe, šolstva, operative in stroke na sploh. Ti tovariši, za katere ne bomo dajali posameznih utemeljitev, ampak velja za vse tale skupna utemeljitev, so: Avbelj Jože, Brinovec Radko, Čermelj Zmago, Gaber Ivan, Jenič Franc, Kalac Ahmed, Kobilica Janez, Kolman Vlado, Kren Boris, Lesar Anton, Mrzlekar Dušah, Naraks Srečko, Pucelj Alojz, Pušnik Vinko, Robinšak Rihard, Samobor Bogdan, Smrekar Marjan, Sraka Rozika, Stres Marjan, Šivic Peter, Vodopivec Florijan in Zupančič Pavel. V nadaljevanju obrazložitve predsedstvo ugotavlja, da je seznanjeno tudi z delom ostalih članov Zveze geodetov Slovenije, ki bi jim pripadalo priznanje zlasti za uspehe na delovnih področjih. Ti uspehi ne morejo in ne smejo ostati neopaženi. Zveza geodetov Slovenije pa bo v skladu s spremem- bami v svojih pravilih poskrbela, da bodo ti tovariši na naslednjih geodetskih dnevih tudi prejeli zasluženo priznanje. Predsedstvo Zveze geodetov Slovenije v imenu vsega članstva čestita imeno- vm im za zaslužne in častne člane in jim želi veliko uspehov še v prihodnje. *** Za prejeta priznanja in imenovanja seje v imenu nagrajencev zahvalil tov. Race, poclsekretar v Republiškem sekretariatu za pravosodje, organizacijo uprave in proračun. Spoštovano predsedstvo, spoštovane tovarišice in tovariši! V imenu vseh nagrajencev, posebno pa še v imenu enajstih novih častnih članov Zveze geodetov Slovenije, se vam iskreno zahvaljujem za to visoko priznanje. Menim, da nas to imenovanje za častnega člana zavezuje, da se bomo tudi v prihodnje trudi I i in pomagali geodetskim organom in organizacijam v njihovih prizadevanjih za čim boljše in čim bolj strokovno delo, ki vas čaka v prihodnosti. V imenu vseh, ki jim i e bil dodeli en ta častni naslov, še enkrat iskrena hvala z ob- 1 j ubo, da se bomo še videvali na takih sestankih in tudi na delovnih mestih,kjer se bo treba zelo zavzeto potruditi, da bomo svoje naloge opravljali uspešno in v zadovoljstvo naše socialistične samoupravne družbe. Hvala lepa. S tem je bil zaključen slavnostni del 12. geodetskega dne. 268 GV 23 (1979) 4 *** Pred začetkom strokovnega dela geodetskega dne pa je z ozirom na pomembnost geodetske službe že pri vzgop mladine in tudi pionirjev prevzel besedo novinar revije "Pionir" tov. Igor Longyka, ki je prisotne pozdravil z naslednjimi besedami. Spoštovane tovarišice in tovariši! Dovolite mi, da vam v imenu revije Pionir zaželim kar najboli plodno delo na vašem dvanajstem de- lovnem srečanju. Danes sem prišel sem, da sem vam prinesel drugo letošnjo številko naše revije, in sicer zato, ker je v njej objavljen prvi prispevek iz serije o kartografiji, ki smo jo začeli objavlja- ti v tem letniku. Morda bi bilo prav, da izkoristim to priložnost in vam v nekaj besedah predstavim osnovne cilje in namen izhajanja naše revije, kateri sodim, da jo tako ali drugače, bolj ali manj, vsi poznate. Bodisi da ste jo brali vi, bodisi da jo berejo vaši sinovi in vnuki. Pionir je poljudno- znanstvena revija za mladino, ki izhaja že 36 let. Začela je izhajati med vojno na partizanskem Rogu in je v začetku šestdesetih let svoj koncept širše literarne revije spremenila v poljudnoznan- stveno vsebino. Njen nameni e posredovati šolski mladini, predvsem na stopnji viši ih razredov os- novne šole, kar najbolj poljudni obliki sodobna spoznanja znanosti in tehnike pa tudi umetnosti in si v tem smislu prizadeva, da bi pridobila čim širši krog sodelavcev strokovnjakov, ki znajo na pre- prost in razumljiv način za raven osnovne šole predstaviti vse te dosežke, o katerih govorim. Vesel sem, da sem take sodelavce našel tudi med vami, in rezultat tega sodelovanja je sedaj pred nami. Ravno včeraj je izšla tale številka, v kateri je prispevek, o katerem govorim. Rad bi še povedal, da v okviru vsebine naše revije z velikimi napori vzpodbujamo raziskovalno dejavnost naših osnov- nošolcev, in sicer z raziskovalnimi nalogami. Te raziskovalne naloge imajo v prvi vrsti namen vzpodbujati in obogatiti krožkarsko dejavnost na osnovnih šolah, ki se je, kot vemo, izredno raz- mahnila. Na večini šol imajo po 30 do 40 najrazličneiših krožkov in z vsebino, ki jo Pionir že desetletja objavlja, skušajo to krožkarskodejavnost kar naibolj popestriti. Osnovni namen teh raziskovalnih nalog je torej zadovoljiti ožje interese osnovnošolcev v okviru šole ali njihove oseb- ne interese s tem, da vzpodbuja raziskovalno žilico posameznikov, hkrati pa si s temi raziskovalni- mi nalogami prizadevamo doseči tudi širši družbeni cilj. Ta cilj nam je v preteklih letih v marsika- terem pogledu uspel o doseči. Lahko vam povem za en zgled. To i e na primer raziskoval na na I oga z naslovom Najdebelejše drevo v domačem kraju oziroma najdebelejša drevesa v domačem kraju. V tej nalogi je -sodelovalo okrog tisoč otrok iz 76 slovenskih šol; popisali so 875 najrazličnejših dreves in s tem prispevali k temu, da bomo lahko ohranili družbi in zanamcem pomemben del naše naravne dediščine. Veliko število takih dreves, ki so jih raziskovalci - pionirji popisali, je nam- reč našlo svoje mesto v seznamih spomeniškovarstvene službe, ki je storila vse potrebne korake, da bodo ta drevesa, ki doslej niso bila zapisana v strokovnih katalogih zaščitili. S takim ciljem smo se lotili v povezavi z vami, z geodeti, tudi naloge, ki jo prav tako objavljamo v tej drugi številki, v kateri začenjamo serijo člankov o kartografiji. Pionir se zaveda pomembnosti te stroke, in ena izmed naših nalog je, kot je že povedal načelnik Vojnogeografskega inštituta, da tudi naša revija nauči uporabljati karte. Upam, da nam bo v nadaljevanjih v celotnem letniku te revije s prispev- kom vaših sodelavcev to uspelo, in upam tudi, da bo raziskovalna naloga z naslovom Osnovne šole v občini, ki je pravzaprav neke vrste demografsko-kartografska naloga in z njo skušamo po- pestriti delo geografskih krožkov, ta kot že druge doslej omogočilo zadovoljstvo ne le v ožjem kro- gu šol in posameznikov, temveč tudi širše v družbi. Zahvaljujem se, da ste me poslušali, vesel sem vašega sodelovanja in vas vabim, da si v odmoru ogledate številko Pionirja, ki sem jo prinesel s seboj. Mislim, da bo dovolj izvodov za vsakega izmed vas. Hvala lepa. GV 23 (1979) 4 269 - 270 GV 23(1979) 4 Peter SVETIK* ROTE IN EHIŠ iz razi ičnih zornih kotov ROTE je že splošno uveljavljena in znana kratica v slovenskem in jugoslovanskem prostoru. Ne gle- de na terminološke dileme pomeni natančen grafičen prikaz a I i kartiranje prostorskih enot raznih velikosti, pomeni torej register območij teritorialnih enot. Z njim je tesno povezana evidenca hiš- nih številk (EH IŠ). ROTE in EH IŠ pa sta brez dvoma najpomembnejši sestavini geodetske prostorske dokumentacije (GPD), vsekakor operativni evidenci izrednega pomena za našo širšo družbo, za vse ravni družbenopolitičnih skupnosti, za procese družbenega planiranja, za informacijske sisteme, za statistično službo ter mnoge službe v občini (SLO, PTT, zdravstvo, milico, inšpekcijske službe ... ), omogoča povezavo z registrom prebivalstva, tvori osnovo registru zgradb in še kaj bi lahko zapisal. Take razsežnosti teh evidenc, njihova prepletenost, interdisciplinarnost in široka uporabnost rezul- tatov pa zahtevajo tudi široke miselne razsežnosti, široko družbeno razgledanost udeležencev v pro- cesu koncipiranja vsebine, metodologije in zakonodaje ter pri operativnem delu. Zahtevajo bolj poglobljeno proučitev sistema in okolja, torej nas samih in naše družbe. Že petintrideseto leto živimo v težko priborjeni svobodi, neštetokrat smo to besedo spregovorili in slišali in zlasti drago ;,am je bila prva leta po vojni. Kot posamezniki pa se le počasi osvobajamo in svobodo zavestno ali podzavestno pravilno razumemo. Svoboda namreč tudi danes ni in ne more biti v poljubni izbiri med poljubnimi motivi, ne pomeni našega poljubnega obnašanja (to pomeni anarhijo), ampak temelji v spoznanju nujnosti, v spoznanju zakonitosti naravnega in družbenega razvoja, kajti le to človeka osvobaja predsodkov, materialne in duhovne ozkosti. Napredek posa- meznika je odvisen predvsem od njega samega, od tega torej, v kolikšni meri zmore praktično spo- znati in obvladati naravne in družbene zakonitosti. Od tega je odvisna njegova svoboda in (zlasti duhovna) rast. Človek preoblikuje svet, naravo in družbo in s tem samega sebe. Razvoj človeka je neprestano gibanje k večji svobodi, k premagovanju ovir zaradi neznanja in nepoznavanja objek- tivne stvarnosti in alienacij. Drugače povedano: visoka stopnja strokovnega znanja še ne pomeni vi- soke stopnje osvobojenosti človeka, saj svoboda zadeva predvsem našo miselnost, našo zavest. Te ugotovitve so morda za marsikoga nenavadne, za marsikoga tudi nerazumljive, za mnoge pa ne- potrebne. Vendar pa praksa nedvoumno dokazuje, da proces osvobajanja še vedno traja. Morda po- teka celo prepočasi in ga bomo morali zavestno in organizirano pospeševati. Osvobajanje v naših vrstah se je pospešeno in vidneje začelo razvijati pred 12 do 14 leti, ko so posamezniki med nami začeli s korenito preobrazbo geodetske službe, ko so spoznali zakonitosti naše družbe ter se tem za- konitostim prilagajali z odločnimi posegi znotraj geodetske službe. V kratkem razvojnem obdobju je geodetska služba napravila pomemben in velik korak: uveljavila se je v široki družbeni delitvi dela, razvila pomembne prostorske evidence, se poveza la z uporabni ki, poveča la kvanti teto izdelkov, razvila raziskovalno dejavnost, se opremila s sodobno tehnologijo itd. Predvsem pa se je zelo pove- čalo število geodetov, ki so zakonitosti svobode zavestno ali podzavestno spoznali. In prav to, me- nim, je med vsemi dosežki največji uspeh. Že Marx in Engels sta ugotovila, da mora v novi družbe- ni ureditvi enostransko specializirano osebnost nadomestiti vsestransko razvita osebnost, ki bo spo- sobna opravljati različne družbene funkcije. Za pogoje sta postavila nove tehnične osnove dela, način izobraževanja in vzgoje in skrajšanje obveznega delovnega časa. Primerov iz naše prakse ni treba posebej iskati, niti utemeljevati. Na današnji stopnji razvoja,ko smo geodetsko službo razvili (vsaj v zasnovi) v temeljnega nosilca prostorskega informacijskega sistema, pa bi morali bistvene zakonitosti svobode spoznati že pra':' vsi. *61000, YU, Ljubljana, Geodetska uprava SRS ing. geod., vodja skupine Prispelo v objavo 1979-11-14. GV 23(1979) 4 271 Nase celotno delovanje, ki mora izhajati iz spoznanih potreb družbe, za katerega se skupno dogo- varjamo in ga utemeljujemo, mora biti celovito tako po kvantiteti kot po kvaliteti. Noben člen v verigi ne sme odpovedati, torej je vsak del pomemben, sicer verige ni ali pa so samonjeni nepove- zani deli, ki pa ne morejo tvoriti sistema. O sistemu in organizaciji sicer vse več govorimo in pišemo, pri tem pa pogosto o sistemu zelo malo vemo, namreč o tistem pravem sistemu iz mnogih delov, ki morajo biti povezani med seboj v dialek- tično celoto. Verjetno se danes že vsi zavedamo, da je geodetska služba izredno pomemben orga- nizacijski sistem. Manj pa se zavedamo, da je to verjetnostni in izredno kompleksen sistem, ki za- hteva stalno krmiljenje, stalno prilagajanje okolju in novim spoznanjem, veliko povezanost (inte- gracijo),torej dobro poznavanje zakonitosti družbe (okolja) in dialektično povezanost njegovih de- lov. Predvsem pa zahteva povezavo teorije in prakse - stalno preverjanje znanstvenih dosežkov v praksi. Pred leti je bila geodetska služba sorazmerno zaprt sistem. Posledica tega je bila kriza, v katero je zašla sredi šestdesetih let. Žal pa to relativno zaprtost tako v nekaterih delih sistema kot pri posa- meznikih še vedno opažamo. Taka zaprtost resda marsikomu omogoča mirno življenje, ostaja pa du- hovno ozek individuum, ki ni vključen v družbeno okolje, ki je zgolj mehaničen delček celote. Taki delčki pa so v sistemu kot tujek v organizmu, ki mu ne more koristiti. Praksa kot osnovni vir spoznanj, iskanj in prilagajanj mora biti v delujočem, z1vem in prožnem si- stemu prilagojena dogovorjenemu minimumu tako po kvaliteti kot po kvantiteti. Istočasno pa mora biti vir notranjih konstruktivnih nasprotij, ki za dialektični materializem pomenijo gonilno silo raz- voja in napredka. Razumljivo je, da ta nasprotja ne smejo biti osebna, ne smejo imeti za posledico medseboinega sovraštva, ki posameznikom in celoti le škodujeio. Gre za nasprotja strokovnih, kon- ceptualnih, ideoloških mnenj, nasprotia v operativnih pristopih itd., ki omogočajo izbiro najboljših ali optimalnih možnosti. Tudi tu gre za pravilno razumevanje zakonitosti. Tudi v nasi službi se ne moremo izogniti zakonu o prehodu kvantitete v kvaliteto, kar pomeni, da lahko le na podlagi vse večie količine delovnih rezultatov izboljšamo svoje delo, da vsi deli siste- ma odigrajo svojo vlogo, da dajejo dogovoriene rezultate, da so povezani med seboj in z okoliem. Drugače povedano, ne moremo govoriti o sistemu, če odpove samo en njegov del, npr. ena sama občinska geodetska uprava, kajti nimamo več celote. Mar se s temi zakonitostmi v naši stvarnosti ne srečujemo, mar jih nosa praksa ne potrjuje? Vsekakor pa postajajo te zakonitosti tem bolj pomembne, čim bolj dograjujemo prostorski informacij- ski sistem, čim bolj se naša si užba vključuje v družbeno okolje kot nosilka tega sistema in čim boli razjasnjujemo pojme o sistemih, podsistemih itd. informiranja. Še več~ te zakonitosti postajajo od- ločujoče. Zato sem jih navedel s posebnim poudarkom. Dogovorjeni količinski minimum in kvaliteto moramo v taki vlogi geodetske si užbe izpolnjevati prav vsi, in sicer tudi v času kot četrti dimenziji. Vse to so dejstva, ki jih moramo ne samo spoznati, temveč predvsem spoštovati in se jih zavedati, če hočemo obvladovati prostor in družbo ter njune zakonitosti. Spoznati in zavedati se jih moramo najprej sami, da bomo potem lahko vplivali na okolje, na dejavnike, ki teh zakonitosti ne poznajo, ki vloge in pomena geodetske službe - morda prav zaradi nas samih - se niso objektivno ocenili. Vse te trditve sem v eraksi preveril,zato jih še toliko bolj poudarjam. Morda so renesanso doživele prav ob ROTE in EH IS. Spoznavanjem zakonitosti družbe, njenim potrebam in zahtevam ter vlogi in pomenu geodetske pro- storske dokumentacije oziroma njenim sestavinam - ROTE in EHIŠ - pa je namenjen tudi danasnji 12. geodetski dan. Mnogi prispevki, verjetno največ v dosedanji praksi geodetskih dnevov, bodo to problematiko dokaj podrobno obdelali. Opredelili bodo vlogo in namen ROTE in EHIŠ z različ­ nih vidikov. Prispevkov niso pripravili le geodeti, tudi prenekaterega uporabnika smo pritegnili, čeprav še ne dovolj, saj v tem trenutku se nimamo na voljo dovolj neposredno uporabnih rezultatov. Prav gotovo pa bo razprava gradivo dopolnila in ga obogatila. Prispevke smo razvrstili v tri tematske skupine: 272 GV 23(1979) 4 ... --- - nastavitev in vzdrževanje ROTE in EHIŠ, - uporaba ROTE in EH IŠ, - avtomatizacija in razvoj. V prvi skupini bomo poskusali prikazati osnove metodologije, potek dosedanjega dela, predočiti ne- katere težave, seznaniti s predpisi, ki jih pripravljamo o teh evidencah, nakazati poglede na vzdr- ževanje, spregovoriti o tematskih obdelavah itd. Naslednja tematska skupina bo govorila predvsem o uporabi teh evidenc. Spregovorili bodo predvsem uporabniki, čeprav so med njimi tudi geodeti. Najbolj obširna je zadnja skupina, v kateri bo govor o avtomatizaciji teh evidenc in o nadalnjem razvoju. Poleg dosedanjih dosežkov na področju računalniške obdelave se bo obravnavalo razisko- valno delo in povezave z drugimi evidencami v sklopu prostorskega informacijskega sistema. Ideja o nastavitvi ROTE in EH IŠ ni nova, saj sega nekaj let nazaj. Ni toliko pomembno, kdo je dal pobudo in kdo je začel z realizacijo. Veliko bolj pomembno je, da smo se teh evidenc zavestno lotili, da jih operativno izvajamo. Izvajamo pa jih timsko, s tesnim medsebojnim sodelovanjem. Skupno smo se dogovorili o metodoloških, vsebinskih in tehnoloških pristopih, kar je, menim, poseb- na kvalitativna novost v naši dosedanji praksi. Zanje smo se odločili s povprečno visoko stopnjo za- vesti, njihovo uporabnost pa praksa vse pogosteje potri uje. Menim,da ni treba podrobneje navajati kronologije dela pri ROTE v zadnjem letu, ko smo dejavnosti intenzivirali. Ob delu nadaljujemo s stalnim medsebojnim povezovanjem, sproti posredujemo izkušnje iz prakse vsem udeležencem v procesu izdelave teh evidenc, in čeprav smo brez izkušenj, smo se v vseh pogledih dobro pripravili ter prisluhnili vsem konstruktivnim sugestijam. Treba pa je omeniti, da smo se dela lotili, preden smo imeli ustrezne pravne predpise, da smo se o vsebini metodologiji, tehnologiji in mrežnem planu dogovorili, Tudi to je pomembna novost v dosedanji praksi. Poudariti moram tudi, da dela dobro napredujejo kljub naravnost kritičnemu pomanjkanju kadrov. Šele po eno- letnih skupnih izkušnjah in na podlagi dolgotrajnih izkušenj peščice geodetskih uprav, ki so EH IŠ že pred leti prevzele v svojo pristojnost, pa smo začeli pripravljati tudi predpise (zakon, pravilnik, na- vodilo). Vprasanja kadrov v tem prispevku nikakor ne morem in ne smem zaobiti, ne da bi navedel nekaj dej- stev. Priznati moremo in moramo, da smo v preteklosti kadrovski problematiki posvečali premalo po- zornosti, še zlasti kadrom v geodetski upravni službi. Brez močnih, v občini široko uveljavljenih geodetskih uprav, si razvoja geodetske službe ne moremo predstavljati. Do tega spoznanja smo se pozno dokopali, Brez dvoma je bila v preteklosti kadrovska politika GU SRS slaba, prav tako je bila premajhna povezava šolstva z operativo, nezadostno je v tem pogledu sodelovala nasa strokov- na zveza in še katero pomanjkljivost bi lahko naštel, ki pa jo je mogoče izluščiti tudi iz dosedanjih razmišljanj. Z naši i smo se v zelo kritični situaciji. Ne bom se preveč zmotil, če trdim, da smo na- loge geodetske upravne službe v sedemdesetih letih podvojili, kadrovsko pa je nismo povečali niti za 20 %, če v ta odstotek štejemo vse na novo zaposlene s pomožnimi delavci vred. Po poročilih občinskih geodetskih uprav za leto 1978 pa so potrebe po novih strokovnih kadrih zelo velike, po- trebujejo kar 104 delavce, pri tem pa so naloge in opravila v zvezi z ROTE in EH IŠ le deloma upo- števane. To pa pomeni več kot dve kompletni generaciji srednje in visoke šole. Po drugi strani pa beremo, da so se upravne službe v občinah v sedemdesetih letih povečale od 9 .308 kar na 18 .199 delavcev, se pravi, da so se praktično podvojile, in to kljub temu, da so bile iz občinskih služb ob ustanavljanju samoupravnih interesnih skupnosti, vsaj no papirju, nanje prenešena mnoga opravi la. Očitno je, da v geodetski službi nimamo opraviti s Parkinsonovim zakonom, temveč gre za dejansko povečanje obsega in za večjo kvaliteto dela, za kar pa so potrebni novi kadri. V dani situaciji bomo prisiljeni iskati vse možne rešitve, tudi uvajanje kadrov iz sorodnih ~trok, saj že imamo nekaj vzpod- budnih izkušenj. Vsekakor bo kvaliteta dela občinskega upravnega organa trpela vse dotlej, dokler ne bo njen načelnik razbremenjen operntivnih del, dokler se ne bo mogel posvetiti organizaciji de- la, novim tehnologijam, usklajevanju delovanja, snovanju normativnih aktov in najširši povezavi geodetske službe tako z uporabniki kot z družbenopolitičnimi organizacijami, seveda pa tudi vse GV 23(1979) 4 273 doi·lej, dokler ne bo spoznal citiranih zakonitosti in dokler bo njegova obremenjenost temeljila na fizičnem delu v podaljšanem delovnem_ času. Prav tako menim, da bomo morali še temeljito preštudirati in prilagoditi potrebam razvoja organizi- ranost geodetskih občinskih uprav. Jasno je, da je to specifična strokovna služba splošnega družbe- nega pomena, toda z zelo zahtevno in tudi raznolično dejavnostjo, ki v celoti verjetno ne sodi v sestavo občinske uprave. To tezo bi se dalo podkrepiti z več vidikov. Tudi finančno poslovanje in finančni kazalci opozarjajo na to. Za večji obseg dela, za boljšo kvaliteto pa je verjetno potreben tudi prožnejši način stimulacije, nagrajevanja po delu, kar nam tako opisi del kot normativi omogo- čajo. Že danes sta se izoblikovali dve smeri: storitve in drugo, kar je vezano na ekonomsko plat, na plačilo naročnika (občana, tozda itd.), in strokovna dela, ki so dejansko splošnega družbenega pomena in za katera zagotavlja sredstva družba (vzdrževanje in nastavitev registrov, evidenc in dru- gega za širše potrebe). Smo v času intenzivnih priprav za nadaljnji razvoj geodetske službe. Pripravljamo program geodet- skih del za obdobje 1981-1985, o katerem ne manjka dilem, protislovij in problemov. Pri vsem tem pa se mi zdi, da je najbolj pomembno, kaj želimo, za kaj si prizadevamo - to pa je vsestransko usklajen program tako glede na kadrovske, časovne in tehnološke možnosti, se posebej pa glede na zahteve uporabnikov. Dopolniti in dodelati moramo evidence, ki jih že vodimo ali nastavljamo, in začeti z nekaterimi novimi. Cilj je znan: postati nosilec prostorskega informacijskega sistema. Ko- liko se ga zavedamo? Čaka nas tesnejša povezava sistema geodetske službe na znotraj in z zelo za- pletenim družbenim okoljem, izpopolniti bomo morali organizacijske oblike, začrtati iasno razisko- valno in kadrovsko politiko, dopolnjevati tehnološke procese in še kaj. Ob vsem tem pa moramo spoznati najprej sami, da se bomo potem lahko aktivno vključevali v planska prizadevanja našega celotnega samoupravnega sistema. Danes se namreč znotraj geodetske službe že soočamo s protislov- jem: ali stagnacija ali razvoj te službe, kljub velikim uspehom. Razrešiti ga moramo tako med se- boj kot v neposrednem soočenju z uporabniki. Naj se se malo povrnem h geodetskim dnevom. Ko sem proučeval dosedanje zasnove in zasnovo pri- hodnjega srednjeročnega programa geodetskih del ter z njimi povezana finančna sredstva, so se mi nehote vsiljevala vprasanja, zakaj na geodetskih dnevih ne obravnavamo problematike v zvezi s: - temeljnimi topografskimi načrti, - zemljiškim katastrom, - geodetskim (mrežami idr., ki v teh programih zavzemajo večji del finančnih sredstev. Vzrok sem našel v aktualnosti problema- tike, ki ji skušajo geodetski dnevi slediti. Nikakor pa to ni edini vzrok in lahko bi navedel tako objektivne kot tudi subjektivne vzroke. Iz tega pa vsaj lahko sklepamo, da se v geodetski službi zadnja leta dogaja mnogo novega. Radi tudi poudarjamo, da imamo nekatere evidence utečene, za - konodajno in tehnološko obdelane, da z nobeno novo ne zapostavljamo obstoječe itd. Menim, da to ni niti prav niti koristno. Aktivnosti, za katere porabimo tako velika finančna sredstva, bi morali bolj tako ožje strokovno kot širše družbeno oceniti. TTN lahko reambuli~amo zelo natančno in kva- litetno, toda drago ali pa bolj površno in ceneje. Ali je prav, da o tem odloča le strokovni vidik geodetske službe brez uporabnikov? Če te problematike ni mogoče obravnavati na geodetskem dne- vu, bi morali pripraviti poseben strokovni posvet. Metodologije v zvezi z nastavitvijo ROTE in EHIŠ se, žal, v tem sestavku ne morem dotakniti. Me- nim, da je bila to dokaj kvalitetna aplikativna raziskava, ki že daje operativne rezultate v SR Slo- veniji in počasi klije v celotnem jugoslovanskem prostoru. Tudi izdelani mrežni plan aktivnosti na tem področju je bil novost v naši dosedanji praksi in je bil dobrodošlo vodilo pri operativnem delu. Vsaj dotakniti pa se moram sinergijskega učinka, ki se ob omenjenih sodelovanjih že kaže tudi na ravni republike (Zavod za statistiko, Zavod SRS za družbeno planiranje, Geodetska uprava SRS). Sinergijski učinki pa so prav tako izraziti v vseh tistih občinah, v katerih so obravnavane evidence povezali z drugimi evidencami in procesi planiranja. To pa je eden od močnih spodbujevalcev raz- voja in vse večje podpore naše družbe. Omenil pa sem že, in to med drugim potrjuje tudi razstava, 274 GV 23(1979) 4 da se uporabna vrednost ROTE in EH IŠ potrjuje iz tedna v teden. V tem prispevku zavestno nisem obravnaval ROTE in EH IŠ zgolj z ozkega strokovnega vidika, tem- več sem predvsem izpostavil nekatera z geodetsko službo nasploh in z obravnavanimi evidencami še posebno povezana pojmovanja in zakonitosti. Vse drugo bodo dopolnili naslednji referati in razpra- va. Zavedam se, da sem obdelal le drobec vsega, kar mora postati naš vsakdan. Zavedam se tudi, da je razvoj dolgotrajen in naporen proces. Zadovoljen pa sem, ker se geodetska služba čedalje zavestne- je, s čedalje večjim številom posameznikov vključuje v družbene tokove. Vsi pa se moramo zaveda- ti, da stari pregovor "Vslogi je moč" postaja zakonitost. Ob koncu sem dolžan izraziti toplo zahvalo geodetski upravni službi, ki pred našo družbo uspesno opravlja zelo pomemben izpit GV 23(1979) 4 275 Tomaž BANOVEC* PLANIRANJE IN UPORABA ROTE V PLANIRANJU 1. Uvod Register območij teritorialnih enot, ki ga pripravljamo v SR Sloveniji, naj bi omogočil več različ­ nih informacijskih aktivnosti; med drugim naj bi podprl tudi že tekoče in prihodnje procese družbe- nega planiranja. V tem času je večina osnovnih metodo loških nalog v zvezi s planiranjem v Jugo- slaviji in SR Sloveniji končana. Tako že imamo določene minimalne kazalce in pripravljajo se zad- nja navodila (september, oktober). Prav tako poteka ali pa še bo pripravljenih nekaj anket, ki bo- do povzemale kazalce oziroma elemente temeljnih nosilcev planiranja. Pravnih in strokovnih osnov je tako dovolj,opozoriti pa je treba,da smo se v času,ko smo tako eviden- co imenovali Register teritorialnih enot (Podobnikar 1975 PIS 1, II in podobno) predlagali nekatere funkcije in aplikacije te evidence. Pri tem ne bi posebej obravnavali načinov prikazovanja kazal- cev posamezne prostorske enote v obliki enega kazalca ali več kombiniranih podatkov ali arealnega oziroma podobnega grafičnega ali kartografskega prikazovanja(Retrieval). O krizah in omejenih mož- nostih takih postopkov smo že veliko govorili. Ne pomaga dosti, če smo avtomatizirali posamez- ne tematske karte; bistveno je, ali so podatki organizirani in zbrani tako, da lahko ob preslikavi "realnega" razvojnega problema v podatkovni sistem tudi s sodobnimi matematičnimi sredstvi (mo- deli) podpremo reševanje te problematike. ' V zvezi s tem smo na tehnični konferenci v Kranju večji del problematike že obravnavali (tehnična konferenca 77). Skoraj vse izkušnje iz avtomatizacije kartografije pa smo obravnavali tudi na naših in drugih kartografskih srečanjih. 2. Kazalci, organizirani v AOP obliki (matrika) Fbmudil bi se ob problemu, ki je ostal ne glede na vsa prizadevanja še pred nami, (če lahko rečem informatiki), ki hi radi posebej poudarili prostorski vidik družbene reprodukcije ter v tej smeri gra- dili tudi del družbenega sistema informiranja. Potrebe sodobnega planiranja zahtevajo, da se za določene prostorske enote, ki jih skusamo skupaj obravnavati, pridobijo različni indikatorji (podatki), ki so lahko tudi dinamične narave. Te podat- ke ali karakteristike posameznega elementa v formalizirani obliki uredimo v ustrezno matriko, s ka- tero si lahko predstavljamo: a) v začetni koloni: izbrane prostorske enote (teritorialne enote), na primer 1034.krajevnih skupno- sti v SR Sloveniji, b) v ostalih kolonah: formalizirane nize karakteristik z različnimi (znaki) za posamezne elemente, urejene po prostorskih enotah (skica 1). *61000, YU, Ljubljana, Zavod SR Slovenije za družbeno planiranje, Gregorčičeva 25 dipl .ing.geod., namestnik direktorja Prispelo v objavo 1979-11-14. GV 23( 1979) 4 276 KAZALC 1 KAZALC 1 SOC IOEKONOMSKI F IZIČN 1, LOKACIJSKI KS 1 prebiva I ci, površina KS 2 zaposleni zemljiške bilance KS 3 sredstva osnovna strmine (ekspozicije) vrednost neprem. (pozidanost) (Potrebni kazale i, ki jih še ni pri SDK, Statistiki in drugje) KS 1033 KS 1034 Večina planerskih in drugih strokovnih operacij zahteva tak6 organizirano znanje oziroma kazalce na principu banke podatkov. Osnovne matrične operacije omogočajo še veliko raziskav in ekonome- tričnih operacij, med drugim optimalizacije, znane aplikacije vrhunske matematične statistike in podobno (faktorska analiza, analiziranja in podobno). 3. ROTE in matrična organizacija kazalcev za teritorialne enote 3. l. Za večino prostorskih enot šele iščemo konkretno realno(se vedno)grafično opredelitev (izrisan obris). Povezave parcel v statistični okoliš, razen v posebnih primerih, nismo uresničili, če pa jo imamo, je deskriptivna (grafično organizirana) in ne omogoča generiranja kazalcev z AOP sredstvi v zahte- vane matrike. Matematične naloge v zvezi s tem so metodološko bolje rešene. Obstoječi podatki (indikatorji) za večino prostorskih enot so že v taki obliki, da jih je mogoče z AOP sredstvi pove- zovati in oblikovati potrebne kolone v omenjeni matriki (demografija, osnovna sredstva, plačilni promet, zavarovanci in podobno). Drugače je s fizičnimi kazalci. V SRS sicer obdelujemo ves zemljiški kataster z AOP sredstvi, vendar agregatov za statistični okoliš, naselje ali krajevno skupnost ne poznamo, in če je možno agregate kazalcev postaviti za katastrske občine, ne vemo (za večji del SR Slovenije). im, da tega nismo uresničili tudi zaradi napačnega pristopa k problemu. Ločena prizadevanja za avtomatizacijo tematskega kartografskega izrisa ne pomenijo rešitve;. avtomatizirana tematska karta je samo dodatek k splosni redundanci (preobilici podatkov), če vse karte ne prevzamejo v bistvu funkcije karte neke z AOP urejene evidence, kar sicer izkazujemo tudi v obliki tematskih kart. GV 23(1979) 4 277 3.2. Če povzamem to vprašanje: AI i smo geodeti na osnovi ROTE v sorazmerno kratkem času sposobni na- polniti nekatere kolone v zahtevani matriki v formalizirani obliki in v AOP obliki s kazalci iz ge- odetskih evidenc ali celo nekaterih zakonsko sicer določenih, v praksi pa neznanih (fizično stanje)? Pri tem lahko žal ugovotim, da tega nismo sposobni uresničiti tudi v celi Jugoslaviji. Vprašanje je, ali je prirejanje kazalcev ali njihovih agregatov za prostorske enote naloga geodeta. Tega nismo razjasnili, zlasti ob novih pogledih na vlogo geodezije pri tematski kartografiji. Poznamo razmer- i e med koordinatnim katastrom in načrtom, ki je narisan na njegovi csnovi. Med njima i e postav- ljena zveza; načrt je v bistvu skica koordinat mejnih točk. Standardizacija je potrebna najprej tistemu delu, ki še ne pozna kartografskega izraza,, šele na to pa se lahko na to dodaja neke vrste zamenjava podatka z ustrezno grafično predstavo. To konkretno pomeni, da v obstoječem sistemu družbenega sistema informiranja posamezna stroka s svojimi specialisti določi svoje kazalce in stan- darde, ki jih šele kasneje lahko kartografsko oblikujemo in standardiziramo. Tu je lahko vloga ge- odetske službe popolnoma specifična in oblikovanje grafičnih sporočil naloge ne kaže naložiti na sicer šibka geodetska ramena. Tudi v svetu takega bremena niso nikjer naložili geodetski službi. 3.3. Sedaj že lahko gradimo pomembne matrike takega tipa za družbeno planiranje v SR Sloveniji. Naj- večji del kazalcev (expost) oziroma polnitev kolon teh matrik lahko izvedemo iz podatkovne baze Zavoda SRS za statistiko. Karakteristike, ki bi podrobneje opredeljevale fizične lastnosti teh pros- torskih enot, so še nedostopne in neorganizirane. Torej je treba ROTE pospešiti tako, da bomo do skladnosti in obrisov prišli čimprej ter v drugi fazi ali sproti oskrbeli zveze in način oblikovanja registrov. To zahteva točno lokacijo vsaj za obris z digitalizacijo in določitev centroidov prostor- skih enot. Ob povezavi ali celo integraciji EHIŠ pa je nujno pripraviti tudi centroide hiš in v per- spektivi tudi parcel, kot je bilo predlagano v projektu PIS 1, II in drugih nalogah iz zgodnjih sedem- desetih let. Tako naj bi bil podprt in omogoča AOP register o fizičnih lastnostih in tematska karta kot sredstvo ekspresije (izkazovanja) delnih rezultatov, nikakor pa ne v celoti. Delo začnimo z znanim parcialnim pristopom. Uredimo kolono za kolono po najbolj perečih potrebah (DMR, izraba tal in podobno). Skica 2 (shema matrike glede na entitete) PRIMER: Matrika (tabela) kazalcev za merjenje in določanje razvoja prostorskih (teritorialnih) enot. KS l ~ V) ::,.,:: ~ o ~ o u ,&. l Božena MAURI* UPORABA ROTE V STATISTIČNI SLUŽBI Z nastavitvijo registra območij teritorialnih enot bo statistična si užba dobila dobre osnovne doku- mente za izvedbo raznih anket, predvsem pa popisov prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj. Za- to tudi želi aktivno sodelovati pri celi akciji in osvetliti, kaj bo v prihodnje statistika uporabljala iz tega registra za svoje potrebe. Statistična služba mora organizirati zbiranje podatkov tako, da jih lahko opredeli glede na pri- padnost organizacijam, po dejavnostih in teritorialni pripadnosti. Glede na zahtevo, da se podatki razporedijo po teritorialnem načelu, je imela statistika v povoj- nem obdobju velike težave, ker so se uporovno-teritorialne enote zelo hitro menjale, dostikrat hi- treje, kot so bili obdelani podatki posameznih akcij. Zato se je Zvezni zavod za statistiko skupaj z vsemi republiškimi zavodi v letu 1958 odločil, da bo ustvaril svojo mrežo manjših teritorialnih enot s tehnično enoto - statističnim okolišem. Te tehnične enote naj služijo za vsa statistična opa- zovanja in raziskovanja ter se lahko dalje le delijo na manjše enote glede na upravne spremembe, ne morejo pa se spreminjati ali ukinjati. Osnovna enota, ki se je razdelila na statistične okolise, je bila takratna katastrska občina. Kata- strska občina se je razdelila na toliko enot, kot je bilo potrebno glede na število prebivalcev, gostoto naseljenosti in na dostopnost na terenu. Deljenje katastrske občine je potekalo od severa proti jugu v smeri urnega kazalca. Pri tej delitvi pa se je moralo upoštevati še to, da lahko v enem statističnem okolišu leži le eno naselje oziroma da je naselje lahko razdeljeno na enega ali več statističnih okolišev, ne moreta pa biti v enem statističnem okolišu dve naselji ali celo več. Osnovni material za izris statističnih okolišev so bile karte v merilu 1 : 50.000 z vrisanimi kata- strskimi občinami. Na te karte so se glede na gostoto hiš in obl ikovitost zemljišča vrisali statistič­ ni okoliši in to delovno gradivo se je nato povečalo na različna merila. Tako dobljene skice so bi- le poslane občinskim statističnim službam z nalogo, naj vrišejo vse manjkajoče hiše s hišnimi šte- vilkami in ostale objekte prostoročno. Iz tako dobljenih skic so se izdelale matrice za vsak stati- stični okoliš v najbolj primernem merilu. Ta merila so zelo različna in zaradi nestrokovnega dela največkrat netočna. Za območja, predvsem mesta, za katera karte v merilu 1 : 50.000 niso ustrezale ali jih sploh ni bilo, so se uporabljali raz- ni plani mest, zazidalni načrti itd., torej vse, kar je bilo v tedanjem času na voljo. Vsem statističnim okolišem so se v okviru tedanjih občin dodelile šestmestne šifre, ki veljajo še danes. Na zadnjem mestu šifre je nič, kar omogoča, da se statistični okoliš deli, vendar samo enkrat, in takrat lahko na dva do devet delov. Delitev statističnega okoliša je pogojena z uprav- no teritorialno spremembo npr.: sprememba meje občine, spremembe delitve naselij, združitev na- selij, kar vse zahteva zakonsko razglasitev spremembe. Vzporedno z izdelavo skic so se na občinskih statističnih službah izpolnjevali obrazci KSK, na ka- tere so se vpisale vse hišne številke po statističnih okoliših, in so se sestavljali opisi mej okolišev. Ti opisi mej pa so bili velikokrat delani netočno, delali so jih drugi delavci kot skice in največ­ krat kabinetsko, brez poznavanja zemljišča. Čeprav je meja statističnega okoliša potekala po meji katastrske občine, to iz teksta ni razvidno. * 61000, YU, Ljubljana, Zavod SRS za statistiko prof. geografije Prispelo v objavo 1979-11-14. GV 23(1979) 4 297 To gradivo je bilo prvič uporabljeno v popisu prebivalstva in stanovanj v letu 1961. Takrat je bil to dokaj uporaben material, kljub nekaterim pomanjkljivostim, ker je bil ažuren in ni bilo veli- kih sprememb na zemljišču. Po popisu 1961. leta pa se ti dokumenti ni so sproti vzdrževali in ažu- rirali. Tako je bilo treba za popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj v letu 1971 vse doku- mente revidirati in ažurirati. Ta revizija se je začela 1969. leta in je potekala po istem principu kot sama nastavitev statističnega katastra. Občinske službe so na zemljišču preverjale vsebino skic in obrazcev KSK. Tam, kjer so bile velike spremembe, so izdelali nove skice, kjer pa niso bile velike, so skice in opise samo dopolnili. V tej reviziji pa je prišlo tudi do večjih napak: - napačno vrisane nove zgradbe in ostali objekti; - premaknjene in zabrisane meje statističnega okoliša; - napačno vrisane meje tam, kjer se je zaradi upravno-teritorialnih sprememb statistični okoliš delil; - pri identifikaciji mej na zemlj isču so se zamešale strani neba; - prvotni statistični okoliš je bil zaokrožena celota in se je ob reviziji razpotegnil v smeri zidave novih hiš na sosednje nenaseljene statistične okoliše. Po tej reviziji statistični kataster ni bil več ažuriran z novo vsebino, ampak samo z upravno-terito- rialnimi spremembami pri naseljih. Z akcijo nastavitve registra območij teritorialnih enot, v katerem bo ena od vrisanih teritorialnih enot tudi statistični okoliš, bo statistika v SR Sloveniji dobila tudi osnovne dokumente za izvedbo popisa prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj v letu 1981. Potek akcije je do sedaj že dal prve dobre rezultate v nekaterih občinah in predvsem je jasno, da bo to kartografsko gradivo, ki bo skupaj s seznami hiš zadostilo potrebam popisa, in ne bo več treba imeti opisov mej. Poleg tega bo enotno merilo pogoj za razna primerjanja med posameznimi stati- stičnimi okoliši, pa tudi popisovah:i ga bodo laže uporabljali, saj bodo razmerja jasna, vrisani vsi objekti, skratka, to nebo več samo bolj ali manj točna skica, ampak karta, ki jim bo osnova tako pri samem načrtu popisa, predvsem pa odličen pripomoček za orientacijo na zemljisču, da bo res lahko popisal vsak svoj del. Za potrebe popisa bo treba tam, kjer je statistični okolis prevelik, pregosto naseljen ali pa če je razdeljen med dve ali več krajevnih skupnosti, razdeliti na popisne okoliše. Število gospodinjstev se bo seveda ocenilo glede na vrsto gradnje (individualne hise, bloki itd.), kar ne bi smelo pozna- valcu zemljišča, ki je sodeloval pri izdelavi registra območij teritorialnih enot, povzročati večjih težav. Za vris popisnih okol isev bo Zavod SRS za statistiko prosil za strokovno pomoč in sodelova- nje občinske upr ovne organe, pristojne za geodetske zadeve, kot edine kompetente na ravni obči­ ne, da bi to delo strokovno opravili. Tako se ne bodo ponovile napake iz prejšnjih popisov, ko so bili za to zadolženi prek občinskih statističnih služb razni kadri, ki največkrat niso bili strokovno usposob I jeni za to. Seveda pa bo statistika potrebovala dokumente registra območij teritorialnih enot tudi v obdobjih pred popisom in po njem. Tako bo moral biti iz evidenco hiš zagotovljen dotok podatkov o novo podeljenih hišnih številkah z opredelitvijo po teritorialnih enotah, saj so to stalna prebivališča prebivalstva, sedeži gospodarskih organizacij itd. Do sedaj statistika ni mogla točno in ažurno opre- deljavati svojih podatkov po vseh teritorialnih enotah in s tem zagotoviti potrebnih informacij pred- vsem za potrebe krajevnih skupnosti. Prav tako bo potrebo\Cl la statistika dokumente registra območij teritorialnih enot za izvedbo raznih anket. npr. o porabi prebivalstva, anket s področja kmetiiske statistike, poizkusnih popisov prebivalstva, skratka, za vse raziskave, pri katerih i e treba povezati podatke s prostorom. Zato je pomembno, da se bodo dokumenti registra območij teritorialnih enot ažurno vodili in vzdrževali, ker bo drugače hitro postal mrtev register, ki ne bo služil ne potrebam geodetske službe, ne občinskim službam in ne statistiki ter drugim uporabnikom v informacijskem sistemu. Treba je poudariti, da v ostalih republikah tudi v letosnjem letu poteka revizija dokumentov stati- stičnega katastra in bo tudi prihodnje leto,vendar večinoma po metodologiji in na način kot v letu 298 GV 23( 1979) 4 1969, kar bo terjalo velika družbena sredstva, rezultati pa bodo zopet taki kot za popis 1971.leta. To je posledica tega, da v ostalih republikah tako geodetske službe kot tudi statistika niso še uspeli povezati svojih interesov in sodelovati med seboj ter s tem zagotoviti na modernejši in racionalnejši način bolj uporabno dokumentacijo in s tem povezavo v informacijskem sistemu. Franc JENIČ* SOČASNOST PLANIRANJA IN ROTE Dovolite mi, da ponovim že večkrat izrečeno misel, da je največja in najodgovornejša naloga nas vseh načrtovati svojo prihodnost, in zaželim, da bi ta misel prežemala delo 12. geodetskega dneva. Že na 11. geodetskem dnevu v Krškem, ki smo ga posvetili problematiki prostorskega planiranja v občinah, smo sklenili, da je planiranje prostora del našega dela in da želimo pri njem sodelovati. Z veseljem ugotavljam, da na 12. geodetskem dnevu nadaljujemo delo po začrtani poti. Menim, da smo v preteklem obdobju z novo kategorijo našega dela storili korak naprej in našli eno izmed oblik vključevanja v splošna družbena prizadevanja. Obdobje zadnjih dveh let je za nas še posebno pomembno, saj sevključujemo v koncepte planira- nja. Duh nove ustave in težnje celotne družbene skupnosti nam omogočajo ne le sprejemanje, tem- več aktivno in tvorno sodelovanje pri vseh fazah nastajanja planskih dokumentov. V svojem prispevku skušam poudariti in osvetliti nekaj skupnih izhodišč, ki so v občini prisotna in · se nanašajo ne samo na ROTE kot evidenco, temveč tudi na njeno uporabo in planiranje prostora. Omejujem se na izkušnje, ki smo si jih pridobili v občini Krško in so rezultat sočasnega nastajanja temeljne prostorske in urbanistične dokumentacije in nekaterih elementov ROTE. Nekatera izhodi- šča niso vedno samo geodetska, saj so se izoblikovala na različnih ravneh sodelovanja in upam, da bodo nase nadaljnje delo samo. dopolnjevala. V naši občini posvečamo izredno pozornost planiranju, posebno prostorskemu. Razlog za to niso sa- mo predpisi, temveč skupna prizadevanja združenega dela delovnih ljudi in občanov, da bi kar najhitreje dosegli čim boljše delovne in življenjske pogoje. K čim boljšemu gospodarjenju s prosto- rom nas sili tudi dejstvo, da imamo le približno 5000 ha površin, ki so uporabne za vse oblike iz- koriščanja, od intenzivne proizvodnje hrane, razvoja industrije do gradnje stanovanj. Številni absolutni in relativni omejitveni dejavniki na eni strani in hiter družbenoekonomski razvoj na drugi strani so nas privedi i do spoznanja, da moramo na najširši bazi delegatskega odločanja rešiti števil- na vprašanja. Razumljivo je, da smo smernice prostorskega plana občine sprejeli že lani na osnovi pripravljenih strokovnih gradiv in široke javne razprave. V letošnjem letu smo pripravili elemente prostorskega plana in stkali tesne vezi s krajevnimi skupnostmi, interesnimi skupnostmi in delovnimi organiza- cijami. Pri tem sodelovanju pa smo spoznali številna odprta vprašanja, ki smo jih prej obravnavali * 61000, YU, Geodetska uprava Krško ing.geod., načelnik geodetske uprave Prispelo v objavo 1979-11-14. GV 23(1979) 4 299 le enostransko. Pri obravnavanju in načrtovanju razvoja naselij, razporejanju površin industrije, iskanju in obravnavanju srednjeročnih ter dolgoročnih ciljev določene skupnosti smo ponovno zadeli ob meje krajevnih skupnosti. Ugotovili smo, da že prej začrtane meje med krajevnimi skupnostmi ne omogočajo pravilnega delovanja krajevnih skupnosti. Ugotovili smo tudi, da že sama velikost ne omogoča izpolnjevanja zastavljenih nalog. Sočasno smo izpeljali preimenovanje novih krajev- nih skupnosti, korekcijo mej krajevnih skupnosti in izdelali plane prostorskega razvoja do leta 1985 oziroma do leta 2000. Sočasnost nastajanja elementov prostorskega plana in pomembnih elementov ROTE ima po našem mne- nju velike prednosti in pomeni eno izmed oblik podružbljanja geodetske dejavnosti. Že pri nastajanju smo na ta način v obe kategoriji ugradili številne priključke, ki omogočajo stalno povezavo z nje- nimi porabniki tako v krajevnih skupnostih, interesnih skupnostih kot v ozdih. Spoznali smo tudi, da so naša prizadevanja na področju raznih kartnih gradiv dobila svojo pravo vrednost prav v času nastajanja ROTE in prostorskega plana. Srečali smo številne nove uporabnike in na še eni ravni spoznali vse prednosti, ki jih ponuja kartografija. Pokazalo se je tudi, da prav na topografskih načrtih merila 1 : 5000 lahko dovolj pregledno planiramo tudi v krajevnih skupnostih. Karta, oprem- ljena še s hišnimi številkami, pomeni za vse nosilce planiranja neprecenljiv pripomoček pri njiho- vem delu. Ne želim naštevati posameznih opravil, podčrtati želim le dejstvo, da mi nismo dajali posebnega poudarka pomembnosti ROTE, temveč smo ga že v samem začetku oblikovali kot evidenco, ki bo omogočala nam, našemu občanu in delovnemu človeku lažje obvladovanje prostora. Prepričani smo, da bi bilo samo planiranja lažje, če bi ROTE in IEHIŠ že obstajala, sem pa tudi prepričan, da bi bila evidenca odmaknjena od življenja in bi doživljala precejšnje spremembe, saj je tak način de- la načel številna vprašanja, ki smo jih morali sproti reševati. Na primer: zbori občanov odločajo o predlogih o preimenovanju ulic, trgov, z referendumi se odločajo o mejah krajevnih skupnosti in ne nazadnje se je pokazal načrt v merilu 1 : 5000 z vrisanimi hišomi kot dobra in pregledna osnova za reševanje številnih novih nalog. Prepričanju, da pomeni ROTE most med podatki, ki jih je geodetska služba zbirala po starih organi- zacijskih oblikah, in med sodobnimi zahtevami porabnikov mora slediti tudi želja občana, da bi do- bil čim več podatkov na enem mestu. Zbrati čim več podatkov o prostoru, o njegovi rabi in namemb- nosti, kako te podatke vzdrževati in distributirati, kako organizirati sistem vračanja informacij od porabnikov, to so vprašanja, na katera moramo odgovoriti v prihodnosti. Rezultati in izkušnje nam kažejo, da živimo v času, ki vse manj spoštuje debelo narisane mejne črte, da naš človek vse bolj priznava samoupravne sporazume in dogovore in da skupni interesi vse bolj prevladujejo in podirajo mejne črte. Tovariš predsednik! Prepričan sem, da bo delo današnjega dne uspešno, da bomozapuščalita eminentni avditorij s spo- znanjem, da je ROTE nova in prepotrebna kategorija .geodetskega dela, ki pa ni samo geodetska, temveč je naš pomemben prispevek k širokim družbenim prizadevanjem, da bi organizirali dogajanja v prostoru in življenju. 300 GV 23(1979) 4 Lado GORIČAN* NAČRTOVANJE IN IZVAJANJE OBRAMBNIH PRIPRAV NA OSNOVI ROTE IN EHIŠ Dovolite mi, da kot predstojnik upravnega organa za ljudsko obrambo Skupščine občine Domžale spregovorim nekaj besed o naši praktični uporabi Registra območij teritorialnih enot, ki ga je pred nedavnim izdala naša geodetska uprava. Ne nameravam govoriti samo o uporabi na občinski ravni, ampak prav v temeljnih samoupravnih skupnostih in organizacijah, kjer se neposredno uresničuje politika ljudske obrambe in družbene samozaščite. Po Zakonu o ljudski obrambi odbori za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito v krajevnih skup- nostih opravljajo organizacijsko-mobilizacijske naloge za enote JLA in teritorialno obrambo. Na videz enostavna obveznost lahko pomeni v določenem trenutku problem,ki ga je težko rešiti. Pri tem mislim naslednje: Krajevne skupnosti so dolžne s pomočjo občinskega upravnega organa za ljudsko obrambo izdelati celovito kurirsko mrežo za raznašanje vpoklicev v primeru mobilizacije enealiveč enot oborože- nih sil, mobilizirani obvezniki pa prebivajo na različnih koncih območja krajevne skupnosti, tudi na najbolj oddaljeni hribovski kmetiji. Cilj vsakega kurirja je v čim krajšem času vročiti poziv na- slovljencu. To je mogoče enostavno opraviti, če kurir točno pozna območje in ve, kje naslovljenec prebiva. Seveda pa se lahko zgodi nekaj drugega, da kurir, ki je določen za določeno smer in do- bro pozna določeno ozemlje, ne prevzame pozivov za vročanje, ker je odsoten. Tedaj pride do ve- ljave ROTE oziroma tisti del ROTE, na katerem je vrisana točna smer, pot in hiša, v kateri stanuje obveznik. Kurir, ne da bi poznal območje, se bo lahko s tako karto takoj znasel in napotil vročat vpoklice. Zato imamo v občini Domžale za vse kurirske poti vrisane smeri na kartah ROTE. Karto prevzame kurir hkrati ob prevzemu vpoklicev za vročanje. Seveda pa se ROTE ne uporablja samo za vrisovanje smeri, ki služijo kurirjem pri mobilizaciji obo- roženih sil, ampak si užij o tudi kurirjem za pozivanje samoupravnih organov, organov družbenopo- 1 itičn ih organizacij in drugih civilnih struktur ob mobilizaciji teh organov ob različnih vajah, v iz- rednih razmerah, v neposredni vojni nevarnosti in ob drugih priložnostih. Vse to dovolj zgovorno govori o koristnosti in uporabi ROTE v organizacijsko-mobilizacijskih aktiv- i nostih 1tako v temeljnih samoupravnih skupnostih in organizacijah kot na občinski ravni. i Tovarišice in tovariši! ROTE smo v nasem občinskem upravnem organu za ljudsko obrambo uporabili tudi za prikaz posamez- nih mikrolokacij, ki so sestavni deli obrambnih načrtov. Zloženka posameznih kart, ki zajema ob- močje celotne občine, se uporablja za prikazovanje različnih situacij od sistema zvez, baze SLO, za razpored posameznih vojaških enot, prikaz organiziranosti itd., vsako na posebni foliji, ki po- meni posebno tematsko karto. Ocenjujemo, da je ROTE izredno uporaben dokument pri načrtovanju in izvajanju obrambnih priprav, zato priporočam, da naše izkušnje prenesete na upravne organe za ljudsko obrambo vvasih občinah, seveda v prepričanju, da se boste za pripravo ROTE v vaši občini prav tako odločili. * 61000, YU, Sob Domžale načelnik oddelka za ljudsko obrambo Prispelo v objavo 1979-11-14 GV 23(1979) 4 301 Zmago ČERME LJ* "ROTE" OBČINE DOMŽALE ROTE kot prostorska evidenca z vsemi prostorskimi enotami in njihovimi šiframi, z naselji, ulicami in hišnimi številkami je bila v občini Domžale že deloma narejena na pregledni karti občine v meri- lu l : 80.000 leta 1973. Omeniti velja tudi raziskovalno nalogo, ki jo je GZ SRS izdelal že v za- četku sedemdesetih let in kot testni primer v njej obdelal teritorialne enote za občino Domžale. V navedeno karto smo vrisali meje krajevnih skupnosti, katastrskih občin in statističnih okolišev s ši- frami, karta je bila v publikaciji Domžale v prostoru in času. Meje SO so bile vzete iz pregled- ne karte Zavoda za statistiko SRS v merilu 1 : 25 .000. Spodbudo za tematsko karto nam je dal popis prebivalstva iz leta 1971 zato, da se naredi publika- cijska karta, ki bo prikazala meje teritorialnih enot. Na osnovi zbranih podatkov se je izdelala razdelitev teritorialnih enot občine na karto v merilu 1 : 20.000. Tako izdelan pregled teritorialnih enot na karti v merilu l : 20.000 je služil predvsem kot pregled razporeditve krajevne skupnosti, ki se vsak dan uporablja. Po navodilih Geodetske uprave SRS in Zavoda za statistiko SRS konec leta 1978 smo se lotili po- drobnejše obdelave podatkov pod imenom ROTE in EHIŠ. Kot osnovo smo uporabili TTN v merilu 1 : 5000. Najeli smo študente in honorarne delavce za po- pis hisnih številk, ker do tedaj karte, ki bi prikazovale hišne številke, niso obstajale. Obstajali so nevzdrževani posamezni zazidalni načrti Domžal in Mengša, kjer so bile vrisane hišne številke. Pri popisu se je pojavila težava, ker tretjina lastnikov stanovanjskih hiš ni imela tablic z napisano hišno številko, zato je bilo treba tiste lastnike spraševati, kar pa je terjalo dosti časa. Na osnovi dobljenih podatkov o ulicah in hišnih številkah so se izdelale še meje KS in SO na oza- lidne kopije TTN v merilu 1 : 5000. Za izdelavo mej KS in SO smo uporabili opis mej SO Zavoda za statistiko, meje KO, posvetovali smo se s predstavniki KS ter se oprli na katastrske načrte. , Ravno tako so se izračunale približne površine SO in KS, izravnanih na dane površine KO. Ozalid kopije TTN v merilu l : 5000 z mejami KO, KS, SO in hišnimi številkami smo dali v karto- grafsko obdelavo GZ SRS - kartografskemu oddelku. Že ob začetku popisa hišnih števil k smo imeli zamisel, da ROTE tudi publiciramo tako, kot smo do sedaj vse strokovne obdelave posameznih geo- detskih del najprej uredili s strokovnega, nato pa še s publicističnega stališča. Temu primerno smo se lotili kartografske obdelave: večji znaki, številke, debelejše črte, upošteva- joč preglednost fotopomanj šav. Uporabili smo osnove TTN v merilu 1 :5000, ki so se uporabljali za izdelavo karte v merilu l : 20.000, na katerih so bili objekti zapolni eni. Na eno ol eato smo risali meje KO, KS in SO, na drugo ol eato pa hišne številke, to pa predvsem zato, da bi v poznejšem času, ko bodo gotove karte TTN v merilu * 61000, YU, Geodetska uprava Domžale ing .geod., načelnik geodetske uprave Prispelo v objavo 1979-11-14. 302 GV 23( 1979) 4 1 : 5000 s parcelami oleate mej KO, KS in SO uničili ter naredili oleate mej KS in SO po parcelnih mejah, oleata hišnih številk pa bo ostala nespremenjena. Taksen postopek bomo izvajali obenem z iz- delavo par cel na TTN v merilu l : 5000. · Preizkus probnega tiska je pokazal, da je preglednost boljša, če se hišna številka dotika hiše in se ne vpiše v hišo. Po izgotovitvi vsega založniškega materiala smo rastrirali in združili oleate v me- rilu 1 : 5000, da se lahko kopirajo. Pomanjšali smo združene oleate, TTN osnovo v merilo l : 10.000 in uporabili za tisk dve barvi, eno za osnovo, drugo za meje KO, KS, SO in hišne številke, ter vezali v zvezke ali v ovitke. V publikaciji je 55 kart v merilu l : 10.000, to je celotna občina. Shema listov nam omogoča, da hitro najdemo želeni list, seznam krajev po abecednem redu pa, da hitro najdemo, na kateri karti je naselje, v kateri KS in v kateri KO. V publikaciji je podan celo- ten pregled ulic, hišnih številk in teritorialne razdelitve občine. foko smo dobili publikacijo, ki bo lahko koristila: l. Predvsem strokovnim in drugim službam, ki delajo pri prostorskem informacijskem sistemu in pro- storskem planiranju. 2. Drugi največji uporabniki bodo strokovne in druge službe, katerim bo publikacija služila kot pripomoček pri iskanju hišnih številk. Vsak bo lahko opredelil, v katero naselje spada hišna šte- vilka. To je omogočeno s statističnimi okoliši, kjer meja SO loči mejo naselja ali več SO tvori r:aselje. 3. Krajevnim uradom in krajevnim skupnostim bo grafičen prikaz mej KS, hišnih številk, naselij, ki so v tistih KS, glavni pripomoček pri planiranju in obdelavi svojih programov. 4. OZD, ki upravljajo katastar komunalnih napra\? lahko posamezne vode vrišejo v karte in tako imajo celoten pregled posameznega voda teritorija občine v priročnem obsegu. 5. Gasilska društva vrišejo hidrante, ki so jim skupaj s hišno številko kažipot, kam morajo iti ob intervenciji. 6. Komunalno podjetje - inkaso služba - ima celoten pregled hišnih številk, ulic in območij KS. 7. Milici koristi pri iskanju posameznih hišnih števil k, določanju teritorialne razde! itve njihovih sektorjev. 8. Šole jo imajo za evidenco-učencev, kot učni pripomoček, teritorialno razdelitev itd. 9. In končno koristi geodetski službi, ki bo prevzela evidenco in podeljevanje hisnih številk, ker ji omogoča lažjo evidenco novih hiš in ulic, predvsem pri terenskih ogledih. Naštetih je samo nekaj primerov uporabnosti publikacije. Mislim, da je publikacija praktična stvar za razne uporabnike in bi bilo nesmiselno ostati samo pri kartah ROTE v merilu l : 5000. Če zložimo vse karte TTN v merilu 1 : 5000 skupaj, namreč dobimo format, ki se lahko uporablja samo v pisarni. Kakšno uporabnost pričakuje oddelek za ljudsko obrambo od publikacije ROTE, bo podal predstojnik li udske obrambe naše občine. Če bi šli samo strogo uporabiti TTN v merilu 1 : 5000, bi se krog uporabnikov zelo skrčil - ostali bi predvsem strokovni a ki. Misel za konec: Mislim, da geodeti ne sm.emo in tudi ne želimo biti odtujeni od občanov, zato si želimo občanom za katere ob koncu vseh koncev delamo, pribi ižati ne le s problemi s strokovnega področja, pač pa tu- di z dosežki za katere menimo, da jih bodo zanimali in za katere vemo, da jih pri svojem delu in samoupravnem življenju potrebujejo. GV 23(1979)4 303 Janez KOBILICA* PREDNOSTI POVEZAVE ROTE IN EHIŠ Z DRUGIMI EVIDENCAMI DOSEDANJE IZKUŠNJE V OBČINI MARIBOR IN PREDLOGI ZA NADALJNJE SISTEMSKE POVEZAVE 1. Osnovna zamisel in prvi poizkusi - ideje možnih sinergij V obdobju 1965 - 1968 je, Geodetska uprava Maribor organizirala in deloma sama izdelala dve gra- fični evidenci, ki sta zajemali občino v celoti: - katastrsko pregledno karto v merilu 1 : 5000 in - pregledno karto občine v merilu l : 50.000 z vrisanimi vodami, cestami, mejami občine, krajev- nih skupnosti in katastrskih občin ter s skiciranimi naseli i. V tem obdobju so bile to dodatne evidence geodetske službe, zato je prodaja kopij teh evidenc kot lastni dohodek organa omogočala sredstva za nabavo opreme, v začetku pa tudi dopolnilni osebni dohodek. Delavci geodetske uprave so seznanili širok krog uporabnikov z novimi kartami. Prodaja teh kart je presegla vsa pričakovanja. Izkazalo se je, da so potrebe po teh kartah in prikazih mno- go večje od vseh predvidevanj . Katastrska pregledna karta je postala osnovni prikaz prostora za mnoge potrebe. Urbani- stični redi, vodnogospodarske ureditve, sistemi oštevilčb stavb v posameznih naseljih, programski projekti komunalnih naprav, programi odkupov zemljišč za investicije in podobno so bili izdelani na osnovi katastrskih preglednih kart v merilu 1 : 5000. Praksa je pokazala, da gre predvsem za dve vrsti uporabe katastrskih preglednih kart: 1. Katastrska pregledna karta je nenadomestljiva povsod, kjer katastrsko stanje na terenu bistveno vpliva na izvedljivost investicijskih projektov, zlasti če gre za večje območje, ki obsega dele več katastrskih občin. 2. Katastrska pregledna karta je ustvarila sliko terena v okviru občine v celoti, kar je olajšalo ori- entacijo in primerjave med _posameznimi predeli in omogočilo vrsti služb (programerjem, inšpek- torjem, urbanistom, krajevnim skupnostim itd.), da obvladajo prostor primerjalno in da lahko svo- ja predvidevanja in ukrepe spremljajo v prostoru. Katastrska pregledna karta je v vsakodnevni uporabi torej prva opozorila na pomembnost lokacije določenih podatkov, ki so bili do tedaj le statistični ali pa locirani v ožji prostor. Pregledna karta občine v merilu l: 50.000 jekljubomejenivsebinialipadeloma zaradi enostavnosti prikaza postala izredno široko uporabna karta. Na željo različnih uporabnikov je bila tudi kmalu opremljena z dodatnimi tematikami, predvsem: - z asfaltnimi cestami, - s sedeži krajevnih skupnosti in pošt, - s šolami, vrtci in zdravstvenimi postajami - itd. Karta je postala orientacijski pripomoček za razne prikaze v urbanizmu, planiranju in upravnem po- slovanju, istočasno pa je postala tudi potovalna karta za območje občine. * 62000, YU, Maribor, Geodetska uprava Maribor dipl .ing.geod., načelnik geodetske uprave Prispelo v objavo 1979-11-14. 304 GV 23(1979) 4 Analiza dodatnih zahtev uporabnikov je pokazala naslednje: Za katastrsko pregledno karto v merilu 1 : 5000 je največ uporabnikov želelo dodatno: - vi si nsko predstavo terena, - prikaz h isn ih števil k, - meje politično-teritorialnih enot, predvsem meje krajevnih skupnosti, volišč in območij pošt. Pregledno karto v merilu 1 : 50.000 pa so skoraj vsi uporabniki želeli dopolniti s svojo specifično vsebino, kar bi jim omogočilo vsaj grobo locirati v prostoru svoje poda tke in svoje probleme. Pred- vsem bi jim tak prikaz omogočil dvoje: - lažjo orientacijo na terenu (potovalna karta po njihovih problemih), - primerjavo z drugimi službami in enostavno ugotovitev, kam neki njihov problem upravno ali dru- gače spada (definicija lokacije omogoča soglasja, primerjave, predvidevanja sporov in podobno). Poleg tega so uporabniki želeli se prikaz območja prek občinske meje ter pomanjšano karto, ki bi jim omogočila, da bi pomanjšane prikaze tiskali v svojih publikacijah. Analiza zahtev uporabnikov in prvi poizkusi zadovoljiti čim več njihovih potreb so v prvi fazi pripeljali do naslednjih akcij: - pogodbe za izdelavo osnovne državne karte za vse območje občine s širokim sofinanciranjem upo- rabnikov, - izdelave mestnega načrta v merilu 1 : 10.000, - izdelave vrste različnih dokumentacij v merilu 1 : 10.000 za mesto in v merilu l : 50.000 za obči- no deloma kot oleate, deloma kot posebne tematske karte, - obširnejšega raziskovalnega dela, predvsem v povezavi z Institutom za geodezijo in fotogrametrijo pri FAGG v Ljubljani, ki naj bi odgovoril na vprasanje kako iz vse te obširne dokumentacije napraviti čim preglednejši sistem, ne preveč kompliciran za vzdrževanje in dovolj hiter za repro- dukcijo. Tako je bil v letu 1971 izdelan projekt regionalne prostorske dokumentacije občine Maribor, ki je obsegal vrsto različnih dokumentacij v raznih merilih. Objavljen je bil tudi na zveznem geodet- skem posvetovanju leta 1971 v Beogradu. Ena izmed oleat za merilo 1 : 5000 je predvidevala tudi vris hišnih številk, mej krajevnih skupnosti, katastrskih občin, statističnih in popisnih okolišev, krajevnih uradov, volilnih enot in šolskih okolišev. To karto smo takrat imenovali upravna oleata. Problem hišnih številk je še vedno pereč, zato je Geodetska uprava v letih 1972-74 izvedla popis hišnih številk in jih vnesla v kopije osnovne državne karte za območje, kjer je bil TTN v merilu 1 : 5000. Kljub izdelavi TTN, takrat osnovne državne karte, je velik del dokumentacije ostal na katastrskih preglednih kartah, zlasti vsi urbanistični podatki in meje. Katastrski sistem je namreč omogočal, da je bilo prek parcele možno hitro najti prebivalca, česar TTN ni ©mogoča!. Vzpostaviti zvezo med prebivalstvomin lokacijo je postajalo čedalje bolj pogosta zahteva uporab- nikov ne samo geodetskih podatkov, ampak tudi tistih, ki so uporabljali register prebivalstva kot širši informacijski sistem o prebivalstvu. Tega ni več mogla doseči geodetska služba, niti oddelek za notranje zadeve sam, treba je bilo do- seči povezavo in skupen, usklajen način vzdrževanja obeh evidenc. 2. Nastavitev računalniške obdelave EHIŠ,ROTE in registra prebivalstva Po letu 1974 so bile izvedene v upravnih organih občine Maribor nekatere organizacijske spremembe. V letu 1976 je bila ustanovljena skupna služba za avtomatsko obdelavo podatkov vseh upravnih orga- nov. V letu 1977 je služba za imenovanje ulic in dodeljevanje hišnih številk prešla iz oddelka za gradbene zadeve v geodetsko upravo. Prehod evidenc in registrov na AOP je bil torej delo treh služb: službe za AOP, oddelka za notranje zadeve in geodetske uprave. Koordinator dela je postal načelnik geodetske uprave, ker je ravno vloga evidence hišnih številk pomenila najtrši problem. GV 23(1979) 4 305 Osnovna zamisel sistema je vsebovala nastavitev teh registrov: - registra ulic in naselij, - evidenco hišnih številk, - registra prebival stva . Vsak register naj se vzdržuje samostojno, prenos iz enega registra v drugega je avtomatski prek ra- čunalnika, a v dveh fazah; pred končno fazo so bile predvidene kontrole. Register povezuje sistem zvez, ki vsebuje nekatere skupne podatke. Natančnejše delovanje sistema je podano v naslednjem poglavju. Sestavljanje vseh treh registrov je teklo vzporedno. Delo se je začelo v aprilu 1977. Najprej sta bila sestavljena register ulic in naselij ter evidenca hišnih številk. Za sestavo teh registrov so bili uporab- ljeni naslednji podatki: - seznam ulic in naselij (podatki GU Maribor), - seznam hišnih številk po popisu iz leta 1971 (podatki Zavoda za statistiko SRS), - odločbe o dodelitvi hišnih številk po letu 1971 (podatki oddelka za gradbene zadeve SO Maribor). Na osnovi teh podatkov sta bila nastavljena na računalniku Ekonomskega centra Maribor ( IBM 135/370) oba registra. Delo je trajalo 3 mesece, izvajalo ga je občasno do 15 delavcev. Registri- ranih je bilo ca. 50 .000 hišnih številk skupaj z dodatnimi števil komi z registrom prebivalstva. Vsi izpisani podatki so bili prekontrolirani na kartah v merilu 1 : 5000 in dopolnjeni iz kartograf- skih podatkov geodetske uprave. Ob tej pri! iki so bile identificirane in deloma odpravljene tudi dvojne oštevilčbe posameznih zgradb. Končno stanje je pokazalo, da je na območju občine Mari- bor dejansko le nekaj več kot 30.000 hišnih številk. Vzporedno s tem delom je teklo zajemanje podatkov prebivalstva. Zaradi velikega obsega (180.000 prebivalcev) so nastopile težave v inputu, akcijo pa je bilo treba dokončati v roku do volitev v le- tu 1978. Edina razpoložljiva hitra rešitev za input je bilo zajemanje podatkov prek optičnega čital­ ca v delovni organizaciji Mura v Murski Soboti. Register prebivalstva je bil kontroliran s primerja- vo z EHIŠ, izpisane so bile vse prazne hišne številke (brez prebivalstva) iz EHIŠ in vse hišne šte- vilke, ki niso bile v EHIŠ, pa so pomenile naslov bivališča, skupine občanov. Ugotovljene napake sta popravljali obe službi: - geodetska uprava je izdala vrsto novih odločb o hišnih številkah, - oddelek za notranje zadeve je vabil občane in ugotavljal dejansko bivališče ter tako dopolnjeval register prebivalstva. V celotni akciji so sodelovale vse krajevne skupnosti. Izpisani podatki o prebivalstvu po ulicah in hišnih številkah v okviru posameznih volišč so bili poslani na vse krajevne skupnosti, kjer so jih volilne komisije in tajniki dopolnili in opozorili na napake, za nedvoumno nove ali napačne zgrad- be pa poslali točne podatke. Enakosobili dopolnjeni tudi podatki o prebivalstvu s tem, da je bil register prebivalstva spremeni en šele, ko je občan spremenil naslov. Akcija je bila končana do novembra, to je v 8 mesecih, posamezne dopolnitve in redno vzdrževa- nje pa so tekli še do nekaj dni pred volitvami. Izpis volilnih imenikov za volitve 1978 je bil prva velika preizkušnja novega sistema, v katerem so hišne številke definirale volišče in služile kotvo- dilo za izpis volilnih imenikov iz registra prebivalstva. Izvedba volitev je pokazala, da je novi sistem ne samo veliko hitrejši, ampak tudi mnogo natančnejši od prejšnje ročne priprave volilnih imenikov. 3. Sedanja organizacija registra ulic in EHIŠ ter registra prebivalstva Sistem registrov sloni na treh osnovnih registrih, na katere so že vezane nekatere druge evidence, ki naj bi jih bilo v prihodnosti še več. Sestava je najlepše razvidna iz naslednje skice: 306 GV 23(1979) 4 Register ulic in naselij Geodetska uprava 1 ~ifra naselja zveza: 1 Sifra ulice Register rebivalstva Oddelek za notranje zadeve Evidenca hišnih številk:lzy_eza Geodetska uprava 1 hišna številka zveza: šifra ulice Evidenca zgradb v privatni lasti - davčna uprava - Oddelek za gradbene zadeve -- šifra ulice - ......._ krajevna skupnost ........... (v delu) -......... ......... ~,-----------, evidenca stopnje komunalne opremljenosti zveza---------,llll!a-+-.---=-----'---'-------1 hi sne številke davčna uprava oddelek za gradbene fre ulic ši zadeve Na osnovne tri registre je že vezana davčna uprava, in sicer z evidenco privatnih zgradb in evi- denco njihove komunalne opremljenosti. Pripravlja pa se splošna evidenca komunalne opremljenosti, vezana direktno na EH IŠ. Ta evidenca bo pomenila istočasno statistični in popisni del katastra komunalnih naprav ter bo slu- žila tudi v administrativno upravne namene upravnim službam, komunalnim skupnostim in komunal- nim delovnim organizacijam. V zgornji rubriki skice je vpisano ime registra, v spodnji rubriki pa služba, ki podatke vzdržuje in jih upravlja. Posamezni registri imajo naslednjo vsebino: l. Register ulic in naselij: - naziv naselja, - naziv ulice, - šifra naselja, - šifra ulice. 2. Register EH IŠ: - hišna številka, - šifra ulice, - šifra občine, - šifra krajevnega urada, - šifra naselja, - šifra krajevne skupnosti, - šifra vol isča, - številka pošte. V planu je še: - parcelna številka, - koordinate centroida, - številka statističnega okoliša, - številka popisnega okoliša, - potrošniški okoliš. GV 23(1979) 4 307 3. Register prebivalstva: - šifra družinske kartoteke, - priimek in ime, - datum rojstva, - spol, - kraj rojstva, - volilna pravica, - datum prijave, - datum zadnje spremembe, - šifra prebivalca (posebna šifra, uskladitve s statistično še ni!), in še dodatno: - šifra ulice, - hišne številke, - krajevne skupnosti, V planu še: - ime staršev, - dekliški priimek, - uradna šifra prebivalca. 4. Način delovanja registra ulic, EHIŠ in registra prebivalstva Imena novih ulic in naselij predlagajonaosnoviurbanističnedokumentacijealinačrta naselja (pri preoštevilčbi manjših starejših naselij) krajevne skupnosti. Komisija pri skupščini občine in geodetska uprava imena ulic preverita in uskladita, sprejmejo pa jih zbori občinske skupščine. Tako sprejeta imena se vnesejo v register naselij in ulic. Imena se črtajo iz registra le pod pogojem, da ni v ulici v-eč nobene hišne številke. Nove hišne š te vi I ke dodeljuje Geodetska uprava na zahtevo strank pri novih gradnjah ali pa po službeni dolžnosti, ko gre za preimenovanje ulic ali preoštevilčbo hiš. Ob dodelitvi nove hišne številke se preveri, ali je zgradba vrisana v TTN v merilu 1 : 5000 in v zemljiškem katastru. Če zgradba ni vrisana, se šteje vloga za dodelitev hišne številke tudi kot prijava za spremembo kata- strske kulture in se zgradba odmeri in vnese v TTN ter v zemljiški kataster. Za novo številko se zbe- rejo iz ROTE podatki o tem, v katere politično-teritorialne enote, volišče itd. spada, ter se po po- trebi dobijo dodatni podatki od krajevne skupnosti. Nato se vsi podatki vnesejo v register EH IŠ. V register p r e b i v a I s t va vnaša spremembe bival isč občanov oddelek za notranje zadeve. Če novo bivališče ni vnešeno v register hišnih številk,kar preveri računalnik, se ugotovi, ali gre za na- pako v hišni številki. Če gre dejansko za novo zgradbo, napoti oddelek za notranje zadeve stranko na Geodetsko upravo, da vloži prijavo za dodelitev hišne številke, obenem pa oddelek neodvisno od stranke obvesti o tem tudi geodetsko upravo. Podatki iz registrov se dajejo na več načinov. Posamične podatke dajeta oddelek za notra- nje zadeve ali geodetska uprava iz kompleksnih na računalniku iztipkanih evidenc, ki se izpisujejo večkrat na leto. Ob vsakem izpisu seusklajujejotudi morebitna nesoglasja med posameznimi registri, ki jih računalnik vsakokrat izpiše. Ko bo delovala terminalna zveza,bo ta način dela odpadel. Če se zahteva večje število podatkov istočasno, se zahteva izroči AOP službi,ki preskrbi računalniški izpis. Vzporedno delovanje vseh treh registrov omogoča bistveno večjo uporabnost sistema v celoti, večjo ažurnost vsakega sistema posebej in večjo natančnost posameznih podatkov. Medse- bojno delovanje in kvaliteta sistema so doseženi z naslednjimi ukrepi: - z istočasnim delovanjem vseh treh registrov v računalniku, ki ga usmerjajo ustrezni programi; - z logičnimi in formalnimi kontrolami v računalniku in s tem, da se vsaka napaka izpiše, preveri in popravi;. 308 GV 23(1979) 4 - s kompletno primerjavo treh registrov ob vsakem izpisu, nato se spet morebitna nesoglasja popravijo; - z usklajenim medsebojnim delovanje~ služb, ki vodiio posamezen register, usklajenost delovanja pa kontrolirajo računalniški programi; - s širšimi akcijami, v katerih so potrebni podatki sistema v celoti in kjer uporabniki konkretno pre- verjajo kvaliteto podatkov (volitve, fluorografiranje, vpisi v šolo itd.). Sistem torej omogoča izpis naselii, ulic, hišnih številk in prebivalstva za kakršnokoli lokacijo~ Ne- katere lokacije so vnaprej pripravljene, kot na primer KS, volišče, občine, naselje. Druge lokacije se spremintajo ali pa še niso obdelane, na primer šolski okoliš, območje enkratnega fluorografiranja, popisni okolis. Te lokacije se vnesejo v TTN v merilu 1 : 5000 po podatkih uporabnika, nato se pre- čitajo hišne številke, ki spadajo v to območje, se vnesejo v računalnik in dobimo iskane podatke, izpisane za določeno območje. Če je ulica v celoti na iskanem območju, zadošča, da vnesemo ime ulice brez hišnih številk. Možno je dobiti tudi najrail ičnejše statistične podatke o prebivalcih ali hišnih številkah za katero- koli lokacijo, krajevno skupnost ali občino v celoti. 5. Dosedanja uporaba in ocena uporabnosti skupnega sistema registrov ROTE, EH IŠ in prebivalstva Pri oceni dosedanjega dela in uporabe skupnega sistema i e treba upoštevati, da gre za kompleksen in izdelan upravljavski informacijski sistem, ki pa lahko istočasno daje z visoko stopnjonatančnosti ze- lo veliko planskih podatkov. Naj navedemo nekaj večjih uporab sistema v celoti, ki jih na osnovi posamezne evidence ne bi bilo možno izpeljati ali pa bi zahtevale nesorazmerno več časa, delavcev in stroškov. 1. izpisi volilnih imenikov po volisčih in KS za volitve leta 1978, 2. izpisi volilnih imenikov za referendume o delitvi krajevnih skupnosti po spremenjenih voliščih v okviru na novo predlaganih krajevnih skupnosti, 3. izpisi prebivalstva za organizacijo izvedbe fluorografiranja po posameznih mestnih predelih gle- de na kapaciteto ekip„ 4. izpisi prebivalstva za akcije cepljenja po posameznih mestnih predelih glede na kapaciteto ekip, 5. izpisi hišnih številk po krajevnih skupnostih za vse delovne organizacije za potrebe odvajanja pris- pevka za financiranje KS po domicilu zaposlenega, 6. izpisi prebivalstva in hišnih številk za pripravo akcij NNNP, 7. izpis šoloobveznih otrok po selskih okoliših za potrebe vpisa v šolo. ltd. Pri tem je treba upoštevati, da kompatibilnost sistema z evidenco .:zJdravstvenih zavarovancev še ni dosežena, zato zdravstvo uporablja sistem le pri tistih akcijah, ki zajemajo prebivalstvo v celoti ne pa še tam, kjer gre le za določeno kategorijo zavarovancev. Poleg izpisov za upravljavske potrebe so zelo iskani razni statistični podatki za potrebe planiranja. Naj navedem nekaj pogostejsih vrst rabe podatkov: l. stevilo in struktura obstoječega prebivalstva za območja, za katero se izdeluje zazidalni načrt; 2. število in struktura prebivalstva za posamezne KS kot osnovni podatek za planiranje; 3. število hišnih številk in prebivalstva na določenih območjih kot osnova za planiranje (predvsem na območjih izven mesta) delovnim organizacijam pri programiranju novih trgovin ali drugih po- membnejših objektov, pri programiranju večjih infrastrukturnih objektov in podobnem. Pri konkretnih zahtevah uporabnikov se pojavljajo zahteve še zlasti v, zvezi z zaposlenimi zavaro- vanci, obstoječo komunalno opremo po zgradbah in podobnim. Sistem se torej v praksi zelo uporablja, kljub temu, da še ne daje vseh zahtevanih podatkov. Siner- getski pospesevalni moment že teh treh evidenc je torej bistveno razširil uporabo teh podatkov. GV 23(1979) 4 309 Vse to seveda zahteva veliko dela, zlasti službe AOP, ki podatke obdeluje, in geodetske uprave, ki daje definicijo lokacij prek sistema kart TTN službi za AOP in na željo skoraj vseh uporabnikov tudi kopije TTN kot prilogo k računalniskim izpisom. 6. Predlogi za nadaljnji razvoj sistema v smeri izgradnje kompleksnejše- ga komunalnega informacijskega sistema Že pri dosedanji rabi dodatne množične zahteve uporabnikov nakazujejo vrstni red nadaljnjih akcij izpopolnjevanje evidenc v smeri upravljavskega komunalnega informacijskega sistema pa tudi vzpo- rednega kompleksnejsega zbiranja podatkov za potrebe planiranja. Glavne zahteve so naslednje: - lokacije zaposlenih prebivalcev po mestu bivanja in po mestu zaposlitve za različna območja, - lokacije delovnih organizacij na posameznih območjih, - družbeni proizvod na določenih območjih, - komunalna opremljenost posameznih zgradb in določenih območij, - evidenca zgradb, in ne samo hisnih stevilk. Veliko večino teh podatkov je možno zbrati s smotrno povezavo in delnimi dopolnitvami že obstoje- čih evidenc pri posameznih službah, ter s prehodom na računalnisko obdelavo podatkov, kolikor nekatere evidence se niso računalnisko obdelane. Večino zahtev lahko enostavno rešimo z dvema akcijama: 1. Treba je locirati vse pravne osebe, in to ne le po sedežu, ampak tudi posamezne obrate in enote vsaj s hisnimi stevilkami v okviru enotne evidence z izdelanim sistemom vzdrževanja. 2. Vse evidence, ki obravnavajo posamezne kategorije delovnih ljudi in občanov, na primer zdrav- stveni zavarovanci v regiji in upokojenci v okviru republike, delavci brez dela, ki jih registri- rajo zavodi za zaposlovanje, in podobno morajo biti šifrirani z enotno matično številko prebi- valca, ki mora temelj iti na registru prebivalstva. Vse te evidence je treba občasno, a najmanj vsako leto uskladiti z registrom prebivalstva in z medsebojn.im sodelovanjem služb odstraniti ne- soglasje med evidencami. Evidenci pravnih oseb sta trenutno najmanj dve, ena pri republiškem zavodu za statistiko, druga pa pri gosodarskih sodiščih. Obe vsebujeta le sedež pravne osebe, ne pa sedežev obratov. Evidenca pri sodiščih ni niti računalniška. Vzdrževanje obeh evidenc ni najboljše, saj registrirajo selitve tozdov z veliko zamudo ali pa sploh ne, ker sta popolnoma odvisni od prijav. Evidenco delovnih organi- zacij ima tudi SDK, a tudi ta se le slabo ažurira. Vzajemnega delovanja vseh treh evidenc prakti- čno ni. Na dosedanji način lokacija delovne organizacije torej praktično ni možna. Slabost evidenc občanov raznih kategorij najbolje prikaže naslednji primer. V občini Maribor je bila izvršena računalniška primerjava evidence zdravstvenih zavarovancev in registra prebivalstva v občini. Skoraj polovica vseh zdravstvenih zavarovancev s stalnim bivališčem v občini Maribor ni bilo v registru prebivalstva. Analiza je pokazala, da je velika večina teh prebivalcev vpisana v register zavarovancev z napačnim priimkom ali imenom, ali z napačno napisanim naslovom. Le majhen del zavarovancev je bil na dejansko drugem naslovu ali pa je bil v registru prebivalstva vpisan z napačnim priimkom ali imenom. Vzporedno delovanje obeh evidenc bi bistveno izboljšalo obe evidenci, obenem pa bi prek EHIŠ omogočilo lokacijo zaposlenih po mestu bivališča in po mestu zazposlitve. Za vzporedno delovanje obeh evidenc je potrebna le enotna matična števi I ka občanov in občasno usklajevanje evidenc. Naslednji problem nadaljnjega razvoja v smeri komunalnega informacijskega sistema je način loka- cije informacij. Trenutno je lokacija možna le prek lege hisne številke na karti TTN v merilu l : 5000. Predelati srno morali tudi TTN v merilu 1 : 10.000 v merilo 1 : 5000 že takoj po izde- lavi, saj je bila registracija hišnih številk v merilu 1 : 10.000 ponekod skoraj nemogoča. Grafič­ no čitanje vseh hišnih številk in vnašanje v računalnik je za večja območja zelo obsežno delo in 310 GV 23(1979) 4 - pomeni veliko obremenitev geodetske uprave .Zato se bo treba čimprej lotiti matematičnega dolo- čanja območij in registraciji hišnih številk,tako da bo to obširno delo lahko opravil računalnik sam, Zato je treba vnesti koordinate centroidov, zgradb EH IŠ in razviti programe za matematično defi- nicijo območja in za iskanje hišnih številk v tako definiranem območju. Na podlagi tako izvedene analize obstoječih registrov in dodatnih zahtev uporabnikov je predlog, prioritetnih nalog za razvoj v smeri komunalnega informacijskega sistema naslednji: 1. digitali;zirati EHIŠ, to je vnesti koordinate centroidov hišnih številk ter vzporedno digitalizirati podatke ROTE; 2. sodelovati in podpirati akcijo dejanske uvedbe enotne matične številke prebivalstva v SRS niji ali SFRJ v vse evidence, ki vsebujejo prebivalstvo ali del prebivalstva;. 3. prizadevati si za uvedbo evidence delovnih organizacij , ki mora biti povezana z obstoječimi evidencami, vsebovati pa mora tudi vse lokacije delovanja posamezne delovne organizacije. Praksa skupnega delovanja ROTE, EH IŠ .in registra prebivalstva v tipičnem primeru občine Maribor kaže naslednje ugotovitve: l. Vzporedno delovanje (sinergija) več upravnih evidenc daje bistvenonove kvalitete, ki omogoča­ jo boljše in hitrejše ter cenejše delo posameznih občinskih služb, obenem pa daje bistveno več in točnejših podatkov za upravno delo pa tudi za najraznovrstnejše potrebe planiranja in programira- nja. 2. Kompletnejšega komunalnega informacijske ga sistema ni možno izpeljati v okviru posamezne občine. Kompatibilnost podatkov posameznih evidenc, ki je osnova za tak sistem, se lahko do- seže le z republiško ali celo zvezno zakonodajo. Poleg tega so nekatere evidence, ki so bistve- ni element takega sistema, regionalnega (npr. zdravstvo) ali celo republiškega značaja (npr. pokojninsko varstvo). 3. Repuoliški informacijski sistem, bodisi za planiranje ali za upravno poslovanje, ne more biti ažuren, v nekaterih primerih pa sploh ni izvedljiv, če nima baze v komunalnem informacijskem sistemu. Le vsakodnevno soočanje s tekočimi nalogami v bazi, predvsem v občinah, izpopolnjuje tak širši in- formacijski sistem. Obenem pa povezava republiškega in komunalnega informacijskega sistema da- je tudi republiškemu sistemu širšo uporabnost, kar mu omogoča, da razbije okvire ozke foruniske obravnave v repub I iških organih in skupnostih. V okviru širših problemov graditve informacijskega sistema se zastavlja vprašanje, kakšna je vloga geodetske službe v tem procesu. Praksa kaže, da obstajata dve osnovni nalogi geodetske službe pri graditvi družbenih informacijskih sistemov. 1. Zagotovitev prostorske geometrije, ki bo omogočila nedvoumne in racionalne definicije lokacij informacij. V prvi fazi je to lahko sistem kart, ki vsebujejo osnovne podatke, katera dodamo tu- di vsem informacijam, to so hišne številke, statistični okoliši, krajevne skupnosti, občine in po- dobno. Vdrugi fazi bomo morali prirediti prostorsko geometrijo čisti računalniški obdelavi podat- kov, za kar je trenutno naj primernejša definicija lokacije v državnem Gauss-KrUgerjevem koor- dinatnem sistemu. 2. Z aktivnim sodelovanjem pri izdajanju zakonodaje, ki posega v prostor ali oblikuje elemente informacijskega sistema, mora geodetska služba poskrbeti, da bo postala prostorska geometrija obvezen sestavni del vseh evidenc, ki vsebujejo podatke, za katere je lokacija pomemben uprav- ni ali planski element. Te naloge bodo bistveno lažje, če bo geodetska služba aktivno sodelova- la pri planiranju ter rednem delovanju in reševanju problemov vseh organizacij, skupnosti in služb, za katere je prostor ali lega v prostoru pomemben dejavnik. Prednost geodetske službe pri tem delu je njena razvejenost v republiki in občinah, istočasno pa enoten sistem vodenja podatkov. To omogoča najrazličnejšim uporab~ikom, dav različnih predelih SR Slovenije razpolagajo z enakimi ali podobnimi podatki geodetske službe. Njena trenutna slabost pa je v pomanjkanju kadra in še ne dovolj široko razvitih tehnologijah, predvsem pa v dostikrat pre- GV 23(1979) 4 311 majhnem posluhu in prilagodljivosti širokemu krogu uporabnikov njenih podatkov. Da bo geodetska služba kot ena temeljnih služb pri graditvi družbenega informacijskega sistema lahko opravila svoje naloge, bo morala izdelati minimalno prostorsko geometrijo za vso Slovenijo, za intenzivni predel Slovenije pa izdelati že dosti boljši sistem za definicijo lokacije posameznih podatkov. Istočasno bo morala biti geodetska služba aktivno vključena v v~e procese povezave posameznih evidenc, ki bodo omogočile graditev kompleksnejših informacijskih sistemov. Povzetek: V publikaciji so prikazane izkušnje medsebojnega delovanja registra naselij in ulic, evidence hišnih številk in registra prebivalstva v Mariboru v okviru enotne računalniške obdelave in vzporednega de- la služb, ki vodijo in vzdržujejo registre ter iz njih dajejo podatke. Opisani so oblikovanje tega zametka kompleksnega komunalnega informacijskega sistema od prvih zamisli za sinergetsko delo- vanje evidenc o prostoru in evidenc o prebivalstvu do izgradnje računalniške obdelave evidenc in obstoječi načini rabe kompleksnega sistema ter mnenja in zahteve uporabnikov. V zaključu so dani predlogi za dopolnjevanje sistemov, deloma z gradnjo novih evidenc (evidenc lokacij delovanje delovnih organizacij), deloma z dopolnjevanjem raznih obstoječih evidenc (vpe- ljava enotnih ključev za različne evidence). Predlagani so elementi za prihodnjo vlogo geodetske službe v informacijskih sistemih, predvsem obveznost geodetske prostorske geometrije locirati vse informacije, za katere je lega v prostoru pomembna. 312 GV 23(1979) 4 pa Anton KRALJ* RAČUNALNIŠKA KARTOGRAFIJA Razvoj procesiranja informacii v šestdesetih letih je potekal na Hardwvaru, v sedemdesetih letih pa na Softwaru,. Pazvoj v osemdesetih I etih bo usmeri en v podatkovne baze in računa In iško kartografij o kot najmočneje interpretacii sko sredstvo I e-teh. Primer; Določitev področij za izrabo sončne energije, korelacija med geografsko lokacij o in rakom v grlu, raziskava marketinga, število prebivalcev v KS - vse raziskave z različnih področij imajo skup- no to, da so rezultati prikazani na karti. Kaj je računalniška kartografija? Računalniška kartografija je sorazmerno nova tehnika, ki se je razvijala v zadnjih petindvajsetih letih kot učinkovito orodje v procesiranju informacij. Začela se je v urbanizmu, kjer so najprej spoznali, da lahko računalnik nadomesti veliko ročnega dela predvsem pri dinamičnih informacijah. V današnjem času pa računalniška kartografija pomeni analizo in interpretacijo informacij vseh tipov aplikacij. Računalniška kartografija je aplikativni del ogromnih bank podatkov. Primer je rast zaposlenosti v delovnih organizacijah. Imamo veliko banko podat kov o zaposlitvi, ki jo kartograf- sko prikažemo. Tako dobimo vizuelno predstavo o dinamiki zaposlovanja v Sloveniji. Zastavimo si naslednje vprašanje: Zakaj uporabljamo računalnik za produkcijo kart, za katere bi en človek potre- boval ogromno časa? Konvencionalna kartografija je mešanica umetnosti in znanosti, z močnejšim poudarkom na umetnosti. Produkcija takšne karte zahteva veliko časa. Analitično orodje problema, ki ga karta prikazuje, je njegov zaključek, ne pa namen. Te karte so sinteza analitičnega dela, ki ga problem zahteva. To delo se opravlja ročno. V šestdesetih letih se je pojavila potreba po dinamičnih modelih, ki jih prikazujemo na kartah. Z računalnikom generiramo karte, pri tem pa uporabljamo velike banke podatkov na grafičnih di- splayih. Računalniska kartografija je visoko simbolična povezava med človekom in računalnikom. Organizacija podatkov Računalniška kartografija zahteva ogromno podatkov iz različnih podatkovnih baz. A) lokacijska podatkovna baza, ki ie statična in vsebuje več nivojev. B) statistična podatkovna baza (število prebivalcev, gospodinjstev, avtomobilov titd.). Proces nastajanja računalniških kart vsebuje tri bloke: a) zajem podatkov, b) procesiranje podatkov, c) informacijski display ali output. a) Zajem podatkov Za input lokacijskih podatkov je bilo v svetu razvitih veliko hardvarskih naprav. Namen teh naprav je input koordinat iz različnih virov (karte, fotografije). Vhodna naprava za pridobitev koordinatnih podatkov je običajno digit'izer, pri katerem operator premika krusor od *61000, YU, Ljubljana, Zavod SR Slovenije za družbeno planiranje, Gregorčičeva 25 dipl .mat .znan .svet. Prispelo v objavo 1979-11-14. GV 23( 1979) 4 313 točke do točke, cena takšnih naprav je 15000 % . Naprava je v večini primerov povezana z manjšim računalnikom, ki kontrolira in transformira koordinate. Digitalizacija je naporno delo, ki je pove- zano z ročnim delom operaterja. Digitizer smo uporabili pri vnosu mej KS in KO za občini Tolmin in Celje. Pri vnosu mej v podatkovno bazo je bilo najtežje izločiti napake operaterja. Zaradi teh po- manjkljivosti se, vedno bolj uveljavljajo skanerji. Človekovo delo se s to tehniko zmanjša na mini- mum. Ovira za širše uporabo teh naprav je cena (približno 50000,$). Druga pomembna ovira je ogromna količina redundantnih podatkov. Podatek dobimo za vsak kvadratni milimeter, to je ogrom- na količina podatkov, ki jih je treba filtrirati in izločiti redundantne. Na ZDP SRS smo za testni primer izbrali meje KS občine Celje in jih skanirali, kar nam je omogo- čilo ugotoviti prednosti in slabosti takšnega načina. Kreiranje koordinatne baze podatkov ja naj- težji prob I em in je nuj no potrebno sedel ovanj e uporabni kov. b) Procesiranje Glavni problem na tej ravni je konfiguracija računalnika. Imeti mora hiter procesor, učinkovite random datoteke, hitre izhodne enote za off-line risanje, velikoštevilo terminalov za ažuriranje podatkov in hitre povezave med procesorjem in grafičnimi terminali. Lasten računalnik PDP l l-34 v povezavi s cybrom· na RRC okvirno zadošča tem pogojem. c) prikaz outputov V začetnem obdobju računalniške kartografije je bila zelo popularna tehnika symap, pri kateri je bil izhod printer. Estetika pri tej tehniki ne dosega ravni, ki jo pričakujemo od računalniške kartogra- fije. Danes je ta način nadomeščen s tehniko ploterjev in printerjev, ki imajo nastavljivo velikost znakov. Najnovejša pa je uporaba interaktivne kartografije na grafičnih displayih, povezanih z napravo hardkopy. Na zaslonu generiramo karto, jo spreminjamo in dopolnjujemo; ko smo zado- voljni, jo izrišemo na napravi hardkopy. Vzporedno se razvijajo output tehnike na mikrofilm, ki imajo nekatere prednosti pri distribuciji in shranjevanju. Software Pri softwaru je poudarek na editiranju (ažuriranju) koordinatnih baz in kontrolnih programih. Pro- grami morajo delati v interaktivnem modu. Pomemben je software za filtriranje in izločanje redun- dantnih podatkov in generalizacijo podatkov v različna merila. Pri povečanju merila se bližnje točke zlijejo in jih moramo izločiti, ker jih inkrementi output naprav nezaznavajo.S tem pa reduci- ramo tudi potreben računalniški čas za kreiranje karte. S tem problemom smo se srečali pri risanju mej KS v merilu 1 : l 00.000. Če se odločimo za večja merila, moramo imeti dobre interpolacijske programe. V primeru DMR-100, ko rišemo plastnice,kjer potrebujemo nadmorske višine na mreži, ki je gostejša kot 100 m. Grafični programski moduli so bolj ali manj standardni in ne pomenijo večjih problemov. Organizacija koordinatnih baz Pri konstrukciji takšne baze obstajanerešeno vprašanje: ali gridna ali vektorska tehnika? Med njima obstaja neka kompatibilnost, vendar ima vsaka prednosti, pa tudi slabosti. A) Gridni način Pri tem načinu je enostavnejša generacija baze, lažje procesiranje, vendar oblikovno omejen output. Podatki so shranjeni matrično. Vsak podatek je dosegljiv, če navedemo vrstico in kolono v matriki. V celici, elementu matrike, združujemo različne podatke, ki jih združeno ali posamezno prikazujemo na karti. V tej tehniki je zgrajen DMR-100, vsi podatki skanerja in landsat podatki. Pomembno je, da imajo vse parcialne baze isto izhodišče. Lokalna izhodišča povzročijo, da datoteke niso kompa- tibilne. Takšne dadoteke se pogosto pojavijajo v urbanizmu. Če delamo v GK sistemu, lahko zdru- žujemo datoteke vseh uporabnikov,ki delajo v tem sistemu.Druga prednost je v tem, da je datoteka kompatibilna s karto TK l : 25 .000. Časovno se je ta tehnika najprej uveljavila v računalniški kar- tografiji. 314 GV 23(1979) 4 l B) Vektorski način Koordinate prostorskih elementov( centroidi, linije, poligoni, areali) so podane z nizom koordinat, ki ga prostorsko opredeljujejo in to imenujemo vektor. V tej tehniki smo obdelali meje KS za občini Tolmin in Celje. Osnovni problem je v tem, da moramo določiti dolžino najdaljšega vektorja in go- stoto točk na poligonu. Zaprti poligoni se morajo končati z isto točko, kot se začnejo. Orientaci- ja za sklenjene poligone mora biti enaka. Pri digitalizaciji se zgodi, da odsek poligona nastopa dvakrat. Takšne odseke moramo izločiti. Problematično je 3D (tridimenzionalno) prikazovanje na izhodnih kartah. Prednost, ki jo ima ta tehnika, pa je v tem, da lahko v prostor vpeljemo topolo- ške strukt~re (unije, preseke, najmanjše okolice). V svetu ta smer računalniške kartografije izredno napreduje. Nova perspektiva je v teoriji grafov, ki ima močan odmev v računalniški kartografiji (prometne študije). Vektorski način ima prednost pred gridno tehniko v možnosti uporabe zahtevnejših metod pri analizi prostorskega problema. Računalniška kartografija v Sloveniji. Računalniška kartografija zajema vedno širša področja uporabe. Sodoben hardware: grafični displeji, ploterji; Elektrostatični ploterji nam dajejo vse možnosti, da sledimo razvoju v svetu. Računalniška kartografija se sedaj uveljavlja parcialno na različnih ravneh in različnih okoljih. Najmočnejši za- mah je dobila v urbanizmu. Tudi v ZDP SRS - pod vodstvom tov. Banovca - skušamo slediti novim tehnikam, ki so si v svetu že izborile svoje mesto.Koordinatne podatkovne baze so drage in zahtevne datoteke in je nujno sodelovanje med institucijami na tem področju. Predvsem je potrebno sodelova- nje na področju usklajevanja kompatibilnosti datotek. Koordinatne podatkovne baze, ki niso kompa- tibilne z ostalimi, so mrtve, ostaneše problem ažuriranja, ki ga je trebausklladiti med različnimi uporabniki. Da bi se izognili dupliciranju določenih koordinatnih baz, setov. Banovec zavzema za brezplačno in javno uporabo datotek. Razvoj računalniške kartografije v Sloveniji je predvsem v povezovanju uporabnikov. GV 23(1979) 4 315 dr. Jure BESENIČAR* REGISTER TERITORIALNIH ENOT - možnost vzpostavitve informacijskega sistema l.Splosno Hiter razvoj, dinamična rast in v zvezi s tem vedno bolj kompleksni problemi terjajo v nosi samo- upravni socialistični družbi od nosilcev družbenega razvoja hitre in strokovno opredeljene rešitve. Ta težnja je opazna tudi pri tistem delu planiranja družbenega razvoja, ki je usmerjen v prostor in njegove bistvene komponente. Da bi se omogočila hitra • pridobitev natančnih informacij o pro- storu, pa je treba v okviru sirsega družbenega sistema informiranja vzpostaviti sistem prostorskih informacij . Geodetska služba z ozirom na svojo organiziranost in s tem povezano urejenost podatkov v posa- meznih evidencah ter tradicionalnim permanentnim stikom s prostorom lahko v naslednjem obdobju vzpostavi moderen, računalniško podprt informacijski sistem o zemljisčih; taka usmeritev pomeni jamstvo, da se bo geodetska služba preoblikovala iz sedanjega okvira ortodoksne geodezije v mo- derno poslujočo prostorsko dokumentacijsko in informacijsko si užbo. 2. Uvod Institut GZ SRS je v preteklem raziskovalnem letu izdelal, s finančnim sodelovanjem GU SRS, RKDPIS in RSS, raziskovalno nalogo z naslovom Geodetski informacijski podsistem, ki naj bi kot pilotska raziskava osvetlila problematiko nastavitve takega informacijskega sistema za potrebe re- publike in občin z ozirom na obstoječe in predvidene evidence geodetske službe oz. smiselnost njihove avtomatske nastavitve. Raziskava naj bi pri kazala tudi bodočo organizacij o, a I ternativne tehnologije, potrebne kadrovske kapacitete, računalniško hardwarsko in softwarsko opremljenost ter pribi ižne finančne kazalce. ' Ta prispevek je razsirjen izvleček tistega dela raziskoval ne naloge, ki obdeluje register teritori- alnih enot in geodetsko prostorsko dokumentacijo. 3. Geodetski informacijski podsistem Delovanje geodetske službe se lahko v grobem strne na dve osnovni komponenti: - informacijsko (prostorske evidence, katastri, karte itd.) - storitveno. Informacijski del je urejen sistem med seboj povezanih bank osnovnih podatkov; te so z ozirom na svoje specifičnosti in uporabnisko raven lahko avtomatizirane v posameznih časovnih fazah. Osnov- ne banke podatkov se lahko po svoji vsebini oz. kvaliteti informacij prilagajajo tako republiskim kot tudi občinskim zahtevam. V takem smislu je izvedena njihova osnovna nastavitev ter kasnejše procesiranje in vzdrževanje. Osnovne banke podatkov v geodetskem informacijskem podsistemu so torej naslednje: - sistem geodetske prostorske dokumentacije - kartografski sistem - sistem zemljiškega katastra * 61000, YU, Ljubljana, Institut GZ SRS doc .dr .dipl. ing .geod., direktor instituta Prispelo v objavo 1979-11-14. 316 GV 23(1979) 4 - sistem geodetskih točk - s istem registra zgradb - sistem katastra komunalnih naprav. Z ozirom no tematiko letošnjega geodetskega dneva bo v tem prispevku osvetljen predvsem sistem geodetske prostorske dokumentacije v povezavi z registrom območij teritorialnih enot. 4. Sistem geodetske prostorske dokumentacije Sistem GPD obsega poleg avtomatizirane evidence ROTE kot osnovne informacijske prostorske mreže tudi evidenco cikličnega aerosnemanja ter sistema fizičnih prostorskihin statističnih podatkov. V omenjeni raziskwi je obdelan sistem fizičnih prostorskih podatkov v povezavi z registrom območij teritorialnih enot. Na podoben (analogen) način je tehnološko možno izvesti potrebne funkcijske povezave tudi za druge sisteme podatkov (npr. statistične). 4.1. Opis sistema Za izdelavo osnovnih evidenc ter ustreznega računalniškega softwara je bil izbran testni primer kar- te v merilu 1 : 25.000 (Ljubljana-S), na katerem je izdelan register območij teritorialnih enot ter osnovne datoteke reliefa (altimetrična karta, nakloni, osončenje) in fizičnih danosti (pedološka se- stava tal, geološka sestava tal, dejanska izraba površin), ki so bile dobljene s fotointerpretacijo cikličnega aerosnemanja. Zaradi predvidene računalniške obdelave so bile vse osnovne evidence digitalizirane in locirane v ločene podatkovne datoteke. Z ozirom na postavljene zahteve projekcije evidenc na posamezne enote registra območij teritori- alnih enot so bili izdelani ustrezni računalniski programi. Tako lahko npr. "s pritiskom na gumb" ugotovimo pedolosko sestavo posameznega statističnega okoliša oz. katerokoli fizično prostorsko danost poljubnega dela ROTE. Najbrž ni treba omenjati, da je s to metodologijo odprta pot do agregiranja različnih podatkov (statističnih, ekonomskih) na poljubne prostorske mreže (rezervati, režimi, območja idr.). Iz osnovnih evidenc je možno izdelati tudi izvedene evidence, npr. klasifikacijo kmetijskih zem- 1 jisč. Kvalitativnost podatkov lahko variira z ozirom na potrebe oz. na uporabnisko raven (republika, občino). 5. Sklep Na podoben način je možno obdelati vsako osnovno datoteko v geodetskem informacijskem sistemu. Na tak način je dana možnost, da se celotno poslovanje informacijskega dela geodetske službe poenoti in avtomatizira. Vse možnosti so podrobno opisane v omenjeni raziskovalni nalogi.! Upamo, da bo ta prispevek prispeval k še večji vključitvi geodetske službe v družbeni sistem informiranja. GV 23(1979) 4 317 •• llffu'lim. -:i:'.,v'::,,.,,""'''' t KOl,l•"~ s n:v., __ ... ___ ..,..,.., ... _.., ................... ..,..,,,..,_ ............ _ .. ..,..,..,..,.,..,,.,. .. .,..,,._.., .. .,..., ...................................... ..,.,._.,..,,..,:~ I\Ul,111 h ,; l"r.~.,,, 1 III ffffffffJ JJ,hlJJJ.l,IJJ,JJJJJJJ K C HHIIIHI llDlll) ccrcc IIHHHHIIHHIIHHIIHBH'HHHHH DODOODDliOnDD F J JJJJ,J,l,!JJ III nn·•rfr'F JJJ.JJJ,ld,JJJ.JJJJ,JJJJJJ CC HHHIH DUlJO ccccc: illHHHHHHH HHH DDOIJL•OD ,· J.l,J.IJJJJ,I,I,lcl,JJ nTFH"frfF .JJJJ.J,J,JJ,IJ,JJ JJ CC HIIHIIH ()[l[)[J(I rccccccc H BRBR~ HBBllRB ODO f'Ff' ,1 JJJ,1,1.IJJ J,JJ FfrHTF'n·, LL JJJJJJJJJJJJJ CC CC tlHHltHl1~ lJl)l)()l)[J rcc:ccccccrcrc tlOOOi68BBBlll:ll:lllBAIJ8tt ft,',.. I,l, ,J.I.JJcld,l,JJd,IJJ FFfffffff'f 1.1, J,J,JJJJJdJ,JJclJJ CC HHHHIIHHH DDODDIJ CCCCCCCCCCCCCC llllAll88BBRBliBllHBBBHf\EIBB ,•· 1,1, JJJJ,J.1.I,IJ,J J.IJ,I FF'HfH'f,, L f ,JJJJ.l,J,IJ,IJJJ,JJJJJ C IHiftHH~HH llDDl•DI) CCC:CCCCCCCCCC B08tHiltllJBl381lfleBIHi81l f'H" l, f ,I,I,J.i.JJ,I,ld,J.ld,I ~rrr~f~~ f,r~rrrF jj~~~jjjjjjjjjjj 8 ~~n~::~~Hogggg3.cRC§~§§§gggggg ~===i==~BB~BBBBBAA~A== rr:: Ff~~~~~f jJj~~~jjjjJj Fn'FH rTf"ff"l"ff'fF J,JJJJJJJJJJJJJJJJ C HhHhHltllHH OllllDI> I\HH cccccccccc HBBA8StJ AAAAAAAAAAAAAA fn·rF ,,vn·vrF JJJJ,JJ,IJJ JJ J ft"fffU'F'l''ffff ,J.I.J,J.JJJJJJJJJJJ C IIIJIIHtlHHHh DIJlll>Dll ~M~ 2CCCCCCCC 0B8BlB1• AAAUAAAAAAAAA Ff'f'FH'Ffffff JJJ,JJ,l,JJJJ fFffff'FfFFffffff FF JJJJJJJJJJ CC HhHHHHHH IJUUDUOlJ HBb BCCCCCCCC BBllBR08 AAAAAAAAAAAAAA Fflt·tv•F'fffff Ff .JJJJJJJJJ FFfFff FF•t·•n·,r,FF JJJJdJJJJJ f'I' CC HIIHHHHHH IJO()Dl)J)00 ll8Bij cccccc 888~ 3il~ll AAAAAAAAAA~A ffFITff'Frn·,,n·r, J,J,l(IJJJJJJ Ft"H f'Vf'ffrfff'ffff .J JJ ff"F"f CC ll111111IIHlih Df>ilDDD\JlJU HUIIBH cccc flBAIJBR!l!IAII A~AAAAAA rfffn'Fffc•·•nTH' ,J JJ 1 fffffffffFrrrrrrrr, rrr J ,. CCC HHHHHHHH DDUDDDDD 1168BB60 BB86368BIIBIIBIIII f'FFrFFfFFFfFfFrfrfF fFf J ll11f~~r't ,~~~~~r~~r„r~~~,,~ E §E~E ~~~"~~~~ CCCGRC88o°Ctc~g~gt::A:~:c1:11~~tg1=::cnc::1 11,vr~r·~ ,~~~~~r~rr,~r~rr IIJII fl f rrrr fffFfff tf cccc HHHHHHHHH DDDUUDUOO 0068B B~61118~8M6~ttBBBBBHBS [ji F ~ ffff rr,,, 11111 ff 1 ~e: l"f E:!: rrrnn t: ccccc HHH~HHHH DDUDDODOODO 00 !1888 CC Hlll!Bil!ll!08tll!IIBll88 1 1 E:E f'f" f:r; ff l l 1111 f ~r: 1:: f ffffffff E ccrrc llt1IIHHHHJI ODIJDDl)OOODDODD cccc~ 81\BB!lBBIIIHHIEIBllll f;F, f. ;- l l l l l II I iEEEi~~ rrffrfffrrr f ccccc HHrlNHHoNH DDODDDDDODOODDDDDD ccc~c 8BBB8008BBB~BB8 t~EKE~E rr IJIII!ll ~L~EFEEK fFfFfffffFF ccccc·HHHHHHHHHHH.ODOODODDDDDDDDDDD cc~cc 8888ASBBB88 EE~E~~KE llllll II ~E~EtffEEE~ ffffffff•fr CCCCC HHHNHHH~HHHN DDDOODODODDOODODDO c:cc BijBffHBSB ~KtEEEEK~E lllllllll tE!~EE~tL rrrrrrFffFf cccccrc HHHHHHHHHHHH DDDDDODDODDDDDDDOODODD CC 0ijR8S E~EEEEE 111111111 E~E,EE~E fftfff rrrrr C HHNHNHNNHHHHH ODDDODODOODDDOODOOJOODDDD CC ~ lll!Illll EK! FF C F KKKKKK HHHHHHHHHHHHH DDDDDDDDDD DDDDODDODODODDO CC C l l l l l l l l 1111 I !, H: C . F K C HHHHHHHHHHHHHHH OODDODO ODO )DOODOODOOOODD C 11 GGGG lfi!1JJ1 f~~fff~f~~~frr ~~~r~,K cgcH~HH=~=====n====~=HHoogog Kog~ggggggggggggggggo GGG llll!lll ,: rF'f'f'fffffff f ffH'ff ~K CC C HHHHHHHHHHHHHIIHHHH KK DOODDODOllDUDDDDOO GG !llll!IIII f ffffrFFFfF ffFfffff K CCCC HHHHHHHHHHt!HrlHHHHHHHH KKK D)DDODDDDDDDDDD~O G llllllllll FffFF!FFfffff FFFFFFFf C. HHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHH KKK ODDDDDDODDDDDDDOD 1111111111 ffffffffffffFf er ffffffffF KK K HHHHHHHHHHHHHHHHHH~HHHH KK OODODDDDDDDDDDDOO 111111111 f fffffffff C F. ffffFFFF KKKKK HIIHHHHHHHHHHHHHHHHHHHH K DODOODODOOODDDDOO KKK HHHHHHHHHHH HHHHHHHHHHHH~ . H IIHHHIIHHHHHHHHHHHH IIIIKlll E FFFFFFFFf r FFF'FfFFFFff~ KKKKK HHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHH K OODDDDODDDDDDDDD 1111111 EEEE fffffPFff FFfFFFfffffFFfffff HHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHH KK DDDODDDDODDDODO' 111111 EEEEE FFFFfffffffftfffFfffffFff~f IIII HHHHHHHHHHHHHHHH~HHHHHHH KK ODDDDDDDDDDDU 11111 ~EEEEE FFfffffffffffFFfFFFfffFFf 1111111 HHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHH KKK DDDDDDDDODODD 11111 EE!E~E: FFFFfFFFFFfFFFfFFFFFF 111111111 HHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHH KKK ODDOODDDDDDDD Fff IIII HHHHIIHHHHHHHHH~HHHHH ff 1111111 HHHHHHHHHHHHHliHHHHHH l!ll EEEEEEEE FFFffffFFFfffffFF llllllllllll X HHHHHHHHHHHHH HHHHHri KKKK ODDDODDDODDDD 1111 lEEEEEE FFFfffffFFFFFFFFF llllllllllllll• lil HHHHHHHHHHH K HHHH IKKK ODDDDDODODDOO 1111 E~EEEE ffffffFFFFfffFFFFFF IIIIIIII 111 K I HHHHHHHH KKKK KKKKKK DDDODDDDDDDO 11111 t~EEEE ffffffffffffrfffFF KK K KK K HHHHHHHHHH KKKKKKKKK~KKKK DDODDDDDDOOD 11111 ~~EEE fFfffVfffffffffffffF G EE F KK L KKK HHHHHHHHH KKKKKKKKKKKKKKK DDODODDDDDD 11111 EEEE fffFFffFrrrrrrrrrrrr G E EE FFF L KKK H MHHH KKKKKKKKKCKKKKK DDDDDDDODOO llllI ~EE FFFFFFVFFfFFFfffFFF CGG EE: Ffffff L HH KK K KKKKKKKKKKKKKK DDDDDDDDDO 111111 ~EE FFffffffffffffFFfFf GGG ,, EEEE rrrrr LL KKKKKK rr KKKKKKCKKKKKK DDDDODDDOD 111111 EEE fFFFFl'FffFFFFffFfF GGGGG F EE~ FFl'Ff LLL~ KKKKK r KKKKKKKKKKKKK ODDDDDDDDD e:n:. FFFFF'F'Ffffffff'fr, GGGGGGGG rr !:E:E l'fff'f LLL kKKKKK~ K KKKKKKKKKKKKK llDDDDDDDOD FFFfFLLE~~ ~~~~~~r~~~~f'~~r~ggggGggggggGG~f f~~~E ~~~~ ttLKKKK~~~~~ ~~~~~~~~~~~~~ gggggggggg le: ff !:E ffFfFfffffF'fF GGGGG N GG GGGG rr n rrrr LLLLLL KK· KKKKKK~KKKKK DDODDODODO . '''" L FFFffffFfffF GGG ~NN NN rr EEE r LLLLLLL LL KKKKKKCKKK DDDDDDPDODOD 1 rrrr LLL FfffffFfffFf G. L hNNNNNNijNNNNNN FF EEEEE LLLLLLLLLL KKKK ' DODDOQDDDDDQD rr LLLU; ffFffff G~ LI, NNNNNNNIINNIIHH EEEEE!!: LLLLLLLLLL KKK LLLLi !lDOODDODbDOODD rr LL LLLLLL G LL NNNNNNNNNNNNNNNN, EEE LLLLLLLLLLLL KK LLLL DDODDDODDDODDDD FF LLL K LLLLLLL GG NN LL NNNNNNNNNNNNNNN FF LLLLLLLLL LLLLL DODDDODDDDDDDOO LL KKKKK LLLLLL G NNNN LLLL NNNNNNNNNNN N fFFFF ~ LLLLLL IIM LLI, OOODDDODODDDO LI, KKKKKK~· LL K U,L Ll,L,. NNNNIH .1111 1 1 HHHHIIHHHHHHHHHHHHH 11111 . HHHHHHHHtlHHH HHH r: n: 1 Ef: 111 l HHUHIIHHHN K ·H l KKKK Ef:EEE ff l n.EE rfff· I EEE rt'H JI fgE f'f' 11 t.EE F'FftT t· EEE Ffl'fH f GGG G L EEE ffffff fffffr GGGGGG G L EE fffffff ffrrrr ~GGG~ GGGGGG .f EE fFF'ffFffffff~ GGGGG N GG G f' 1, F'fff"ffffl'fH' GGG ~~N NN f LLL FfFFfifffF'ff G L NNN~NNN•N I,LLLL F'ffFf'fF (;~ i,L N~N~NNNN G l..,l, NNN!IJN!vN'l GG hN LL NNNNN NNfltl LLLL ~rH..;NN L LLL NNNNNN LLLl,LLLLNN NNNNN Ll,L L LLLLN ~ N N N N H KKKKKK KKKKKKK KKKKKK KKK K • ••• -· 1111111> O •• DGI • 'lil lllt lit ................... s> ............. llllll!!llfll'Qllll!ll'E'-Cl91DOV8""®•···••ese,ve111111pe-~e••····· ..... ,..,..., t..,"'..,•"" ........ "'..,..,•.,. ...... o..,•"'•..,"".., - •..,.., G>""' • •..,.,""..,""""s..,..,""""•""•"'•..,"" ....... •""""..,""..,""..,""•"" O• 111 "" '"'• """"' • •"" II 1 o III: ' l ' ,11: .. .. P E O O L O š K A LE~ENOAI 08RECNA &UROVA TLA K A R T A ORECNA TLA SLABO RAZVITA, !ENTVID (SEVERNI DELr OBRECNA TLA , RJAVA , ILOVNITD GLIHA5T~ RJAVA TLA NA FLUVIOGLAC!ALN~~ PRODU RENDZI IIA RJAVA PDKARBDNATNA TL~ RJAVA TLA NA ~ENfENSKIH SKLADIH KISLA RJAVA TLA NA Gl,IIJA 0 ro -M • KOL!!f,/\ Srrvo! • .., • ..,.., • .., .. .,...,..,..,..,..,..,..,..,.., ... ,...,,..,..,..,..,.,..., • ..,.,,.,..., • .,...,.., •• .,. ... ..,..,c,..,,..,,.,,.,,,,..,,,..,.c,.,.oee>•oeeeoeee, + 1\(11,f•/.. ,i S f'!•. J": 1 2 1 J 2 <1 < t I J 1 1 ; 5 ', 1 ,, J I l 1 1 1 1 1 1 1 1 7 1 1 8 1 1 1 1 1 1 t t, 1 1 2 1 1 1 1 2 14 7 7 o q 2 2 l 1 2 1 1 1 2 7 t, ! 2 ! ! ?. 1 1 l 51 2 2 2 2 i 3 9 1 1 , 1 1 1 1 i 1 1 44 1 <11 1 9 J l 1 1 1 1 1 l / 1 ·"' / "'", 1 1 1 l 1 4 9 9 '< 1 1 1 2 o g l J 9 2 1 1 1 b 21 1 l I l H 815 1 5 1 1 1 1 1 4 6 1 2 2 21 1 2 ?.I 1 14 I 2 I 3 6 1 J 1 55 JI 1 713l2'i.11, <;; 2 l U J / I 1 1 1 J 1 < 'i 1 5 1 1 1 ~" ",, 1 1 , <, 1 1 % ',! l 1 I 1 1 1 11 1 1 1 1 1 '/ 1 92 1 n ll 1 , 1 1 1 1 1 1 7. 1 / 72 7 1 7.7 q 9 H g 9 % 1 1 I 5 6 9 5 91 7 37 13!9 1l9J 11~'>11'.il 111111, 11"'1»11 l'"'H'll2bt<41111 l 11111 >•71,,t \ i 142111722b7~I 171 ii:11a111r:t~fli!~l7l~Yt144~?ll~li11r11:=~l?l!lit::11irt11ll1li lllll)qJI 11112d~l?11~/'I/I/IYoJI 1,1111 tl?l~l44J/919Jfi991~1111 1112211)2bl 111161>5&666111116 )4911 1 191 1 1 t ~U.I 4 1 5 /. 1 1 1 o 1 1 ~q I l I l'> 7'/ 1 1 J 1 1 1 1 1 t'J 1 ~I• 1? 1 31 2 H7i? 1 561 1 1 11 71 1 6111111~51 5111 11116 1 2 1 2 9?. 1 1 'J 1 'l. 'l l l ;, 1 1 ~ ~ I I I > • 1 1 'I 1 1 11 1 1 1 ~? 1 ~ 1 ? ~ ', 1 1 / 1 > l l I l ~ 1 H J t, M i 1 2 5 9 4 q 1 1 1 5 6?. 1 1 1 1 I I I ~ 51 51 I I I I 1 1 1 1 iI i 1, ·~ 1 ~: -~ ! l / t !, : !.!. : \ l 'it l ~ / : : I l : !, : ·: r 1 \ ~ ~ ~ ~; \ ~ ~ \ t 11 f 1 \ 1 l ~ l l i ~ ~i l l i ~~ 1 ~ l l 1 l l ~ 1 ~ l : lt l l l 1 ~ t l I l I i 1 2 I I ~ b 7 i I ·1 1 l '-1 1 '.> l I '> 1 I 1 1 J 1 2 h 1 '< 1 7 21. 1 J 'It• 1 ~ 1 1 7 4t, 1 l t 1 • 1 4 1 1 4 1 ! '/ 1 ~ 1 4 1 1 1 h ~ % 1 1 ~ 1 1 1 ~ h h 1 1 1 I I i I i I i 1 '117 9 2 h 4 l ! 1 1 J 1 1 1 H ! ~ 1 q •\, 1 o 1 4 1 '-1 t'i'1 1 1 > 1 h 1 1 9 'II 2 1 l I 1 It ''I I b 1 'I l h 1 1 1 1 ~ l I hi 9 6 51 1 1 1 I 1 1 21 1 11 11 i i I 1 1 44fl14f,lll\~l~llt~:i~ll~7lt~~lfJ1:~ll1Illffllltiltt:~:~:t\lfl!lI11Ylllllllllflf&llllll?l l l 2 ! 1I142 i I I 7 I '/ I l l ~ <~ I I l 1 l R I I I 11 ! '11 1 1 no ~n 77 1 t, I h I I I ·11412 4H7b 1 11 1173\ 41 I f> I I 41616119111 1141 12141 1 4 1 < 1 ·, j l, 1 1 •, 4 1 1 ', 1 / 1 1 1 , 1 1 ., 7). 'I o 1 1 ). l l 1 1 1 ~, 1 ~ f, 1 f. 1 1 t 4 ·1, 1 1 l 1 'J 11 1 4 l 1 1 11 o 1 1 1 1 & 1121 l 1 1 J .11 I 2 J 1 4 1 l 1 9~ 1 1 •J 7 l l o 1 7 1 1 1 :> ,, 1 , l l l l ', / I ,. 1 ;• 1 '· l < 1 1 /, 1 ·1 '2 t l 'i 1 1 4 1 1 1 7 ~ 1 1 1 ~ 4 l 4 '/. 1 o 1 31 l 1 1 124 1 1 8 9 2123 J 9174 1 1 1 1 1 I 121 I 2 1 1 S q 1 191 1 l " / I ;-, ,,,, 1 1 1 h lJ 1 1 l 4 1 1 '/ 1 1 '17 1 1 'Vi S 1 1 1 1 1 4 l ~ 1 1 l n 171 1 l 1 7 2] I 6 211 1 5 8 9 7 511 92 291 I 91 3 12211 l 5 2 I 1 1 J f, 1 1 7 ·1 ·1 l I s," 1 l 4 '/ 1 '/ 1 1 1 1 1 l J 1 7 ~ J l <, 1 1 11 1 1 1 1·7'/77 1 2 3 1 1 1 1 11 l 9 911 4 1 1 1 2 91 1 1 J 7 2 2 3 'J !> H 21 1 1 121 Jq J, 1 S l. 1 1 n 1 JU"" 1 ·, 1 , l 1 1 1 1 ½ 1 ,, 7 l 1 1 s,; 1 H l 1 t, •l 1 11,141 141 ?'/ 1 1 1726~194791 39!> I 1 151 (, 5595 %bb 1 91 9!1147l2JJ;/~l 12/Ll 1/1101~411111/Hl~lll 122hH211lJ211112!17112191325t4642111illlllllll 1111 82Zl72h~IYII 1~17"11 l1•~/'>112JJIY11IYl4}2lbll7171217ib111 llll25fi1RqtJl324111tllllllllt1111 4 41 3 11 2 b. 1 i1 2 2 1 1 9 1 , 1 1 ;, s 1 1 '> 1 /l JI l 14 1 ", 1 1 1 1 1 1 1 2 ~ 1 1 1 1 1 t ~ 1 ?7 7 1 1 1(,31 1 1 1 1~'Ih68 17216 1 1 1 1 5611 1 1 1 1 1 1 1 211626211211lll 1/lll 1/hlbl I l•••q1l 11111111 II lhll/l'l14l21991411162HIJll751177775999bllllll 2 1 4 7 I 91 9 I l 1 '/ t, 1 2 1 U I l ·1 2 2 1 o 1 1 1 I 1 1 ! 7 1 2 2 1 l 1 'l. 1 1 l 1 1 1 2 2 1 1 1 'l l, 1 1 1 1 4 1 7 1 5 H I I 1 7 1 1 4 2 1 4 1 1 t l I I 1 1 I I I I I I 1 I 1 23 2 51 1 1 1 1 1 ~ 1 1 1 2 11 1 1 1 ~ 1 1 1 1 ·1 Y 1 2 1 W2 1 1 3 1 '1 1 '' 1 1 1 1 b 1 1 2 f1 1 1 11 4 R 1 1 1 4 221 ? t 1 1 1 1 1 1 R 1 1 4 2 1 1 JI 1 1 1 1 I 1 1 1 1 91111131]261711~921llll2JIU~Hl65I1111 IJ71JHb)l'>1~2JH)5Y11~5111115~8129H! 1~111111411111111 I 4 J 4 I 2 2 1 11 9 7 5· 1 7 1 I l 8 J l J 1 I I l 9 H 2 1 2 3 1 1 1 t b I t 4 1 1 Y 1 21 l 1 1 S I t, 9 i 91 1 5 5 1 1 1 2 ij 2 1- 2 1 1 1 91 1 4 4 .! J 2 9 5 5 5 61 I I 1 1 1 7111~1171511211 II 1~1 l 4 1111/81~421hl 11111 II 111 IIHl7141118915412l691J22?JJ24222923?292291ll 11495117 24 11 11 9,t I P 1117 '/1'11 i H 1191 .11 1 1 ~ 1 1 111217?212<11 929i11}J161111622151 11 H H2B29?.995 II 11111291Jl21dll2lb4~JI 1111 lll;29121 II:,, 1 1 l 21 111 '> H 1 1 '15'> 1 11 2 t 11 2 l~ .111251 1 tt 11 1 1 J22Jfi 1 11 129n'l'I H99966969h9t,6~66 111461 i 1 ,5 51, I 1 1 to 1 7 1 b'l5 I l2 t 4 1 1 1 1 h I 1 1•;41 4 I 2 5 2 I 2 / 1 'I I l 6 1 1 41 1 6 I 7B I 7 9b I 3 6 99 99 ~ 5 q 9 ~ 9 59 9Y gq % bb 5 7244125155~1,9I I Jih/] 1111'>111 I 17l~l~5~112h71~11111174]1~1225!159~9955999Vb99!6bYb9969bh5h I I 4 2 4 ~ 5 l '> 1 I ', d 'J 1 !f• 1 J 1 •I ',", l l H 1 2 1 5 '11 ,/, 1 l 1 I 9 I 9 J1 I I I 1 1 1 H 1 1 3 b I l 1 I 1 49 2 S 9 9 9 9 9 ~ 9 9 9 'i 6 9 9 5 6 & 9h 9 9 I q 1 5 ~ I llt5,5l1!2l1~91b999lbll11ll9~J~~tl211l~lti3725191M,lbl i,99122l169ff99819991&9969999Y95hll51 91554 ~ 42 1 l l l ~ f, 9h 6" ~ ', 1 ~ I I I 7 I h? h ~ '> 1 ~ 2 'II 'I 2 J 7f, 7 1 9 11 1 I 1 t; H 9 HI l 2 l '17 3 1 ', Y 6 99 9 ~ 9 g,, > 5 9 Q 51 11 99 96 5 91 I 1 9119bt,3i 1112n l 15 l ~"' 1 l l Yo 1 1 ?1151 ,J7 l ~ J 121 il h 1111Hl21 71211951221995999699%91)911 bf>996666bl> 1 94952117~12111111111111141112119!51l2llll1231!hjh91~1~11194!219Qlllllg995qt,99959951h9~161 5 !> 1 4 'J. 1 l l 11 l 1 1 1 t I l 1 J / l i 'J l. H 9f, 11 l '., 1 L ~ ~ l 1 li ll 1 1 I 7 1 1 6 1 lb 11 J 11111121 '>t, 111 '.> 1 ltll ,'\lll'>H'lll:/~'i71'>l~B 5tt l J t I l l l l l 'i'19 I J l 14~ 1 11 '> '/.2hl255l5ll l'>H9bll'l.'II 19b5 <, 1 1 1 ', 51 I '> 1 1 1 1 1 1 1 'J. I 11, •I h 1 1 1 7? "'l 1 !.> 1 b 1 'J;, 2 1 ?. 1 l I H l 2 CJ 1 1 1 1 1 ', lh9]41111 ll 186711111227~0I ~l~I i'J.lh~6/blY~I 1111 I !Y61'/.4 HI JI, 1 1 i 11 l l 2 I JI 1 1 '/ 1 1 ll 1 1 o l 7'J. 119113!>1 lblllbi)llbllJllll9 1 b l q 7 2 1 l 1 1 fl 1 'i I l t 7 4 1 l 1 5 t 1 '/ )lllll l,,IJllll'I ,,; ') J; J t ,J 1 'J l • 1 11 11 '/ 1 ·,J 1 1 t l It'/.~ III lillll'ltt'illll'i:l~,171 4 11,9/21~151.lllh /l11117~~1 i J,4111!"111 7.r, J 15~ l 1,IJ J \ 1 •\ 12 ~ 1 '> 1 1 ., 1 IJlll< 1111125&789 111 1116]1111189& llHI 17 21472199141416281 Ul'/1114nlt1%111141715Rll1211 41 i Y 1 1 1 i & 1 1771 1 1 1 1 4 H 1 1 14221 21 1 1 1 1117138 7 1 8)5Y715511l1158H11 1 51 l 12'>1 ~ll? 1 91 niirnHmB 1 i 6111162 10411 !>>! 1 l 5 3Y~l212ll q~tl51Hlllb 4; 11112121 1:l141ttlll212 25 ,n~u1212111 1111s1 9 1 1 1 1 J >,t 11 1 2 •I :U 1 1 1 '! <, 1 HI t, llld2J\'l1Ytl1 l'Jfll121Jl4Hlll2ull7 1 71 1 1 t 1 12191 n 41" 11 1 , 1 1 1 , 1 2 n 1 1 1 9 351t4bH2YlllJ,,i,IJ l)ll I l~Hll ~'>'>1 It 1!1555hl l12ul21L9~1J21~1 lll1\ll54 251!,55129llllol.llll,'>111117l418C, 1 '.>ili.J~ 1l'l.31~•1/15912111 1 ii / / ttJ ·; I ~ I.J J "-i ~ l 1 2 1 1 ~ 1 J J '/ J 1,?t1'>S 1'l'l'-11 •"hll'~l1~1H71!>:l II~< 1 i;I 141'>122 11 112211 211 j 11 12 961224 til ] t••·•---••••oeese-oPO-pwD•c--G••••-•--•-••o-oo~-----------------------------------------••t••-•eo•--------~---•-----~-----------•~--~•-•----------------=--••=•------•-• K A R T A O S O N C E N J A 1~ 1-; (; •: ' U A 1 2 ) 1 <; b 1 ~ - :.ifJJNA Lf:t:A ( 1\ = 2!A SIJ>JN,A 11 ( JU • 111l) &llf:1>1,,JE Sl.lt.l"NA 1 '411 = 50%1 ~Rr:usJE Slllil"''" 11 (~l'I. = hOi) liA JI 171\ • ffOI) t•li!SIJJ"A (Hnl< = IUO\) K A R'T A OSOIIIČE:l~,1E s1ir.cr,• 1 (4 ti - ~o, 1 s1,~;;)~iJI-, S(1N("t-.~A Jl (ijt\f(. ... fJO\l lit111kli. ,S(li\Č:1\A 1 (hl'a "" "/0\) l·IIHHA SIJtJ/:i,A II (711 = MOi) > ~ISIJ,hA (bU = 1001) . 0-, C") -s:!' -R: 0-, -.__, C") N > C., . >'! S½~,~iKc}.,i,,.'[[Ss,----------11--, ¼,\0$1h,M,N,,,, • 1'-.!11,l, .,, .... - - _ ... C, - - - - .. -- .... - ... -- ---- ...... _.,,. ..,.., "'---=-"' ---="" .,._.., __ .., .. "" ...... .., ______ .,,, __ -- .. + Ktll ,11,J ti, S ri-. V ... 7 7 L Ol 1, 11'! ') C, , ) 1 1 1 / j } 'i ·l '· ~ • -1 t r. t: •1 r, '1 l \ 1 l 1 1 1 1 1 1 1 •; 1 II~ ,,q ~ l/ qu 14 ~ l.i '• 1-- 7 ~..., h hb f. h htJ 5 'i '"> 'l 1 "l i! 1 :4 3 "l 3 1hh54 3 J 3 :l 2 2 l l 2 J .3 41 '.l ', h 1, 6 h 7 7 / 7 7 ~, ·t t,., ·_. i i l i t. j J 'I 'J 'Jt: L lll • o 1 l. 1 1 •,. t 2 1 1 L / J / 't \ Š ', tJ -t J "i :> 3 i 'l '/?"l..~) l. '1 ~ ) 3 j') 4 4 rl ~ S h h ~ 4 4 4 1 .H 4 l 'l 36 4 4 4 .J j i 3 7 :i! 2 1 '2 j j 4 i:, 5li f)I) til) t- 2 11 4 4 .l '> h s 1 „ 1 l ; f, ,, ~ 1 U L D J2 d ~ t,? 1 1 l 'J 1 1 I.H • 1 11 '>'l 'd •1 •l l n 1, / 1:/ d l L H •ll H 4 • 5 5 4 4 4 4 H 4 l3 H; 1 I 2 H 3] ll 4 b 6 ,! t, 2:, 2 l2 l2 3 ~ b l l 1 H 7 6 7 h 7 J 1 > i I '> '> 11 ·, ; J l J 1 l 1 ½ ', •, 1 1 1 1 1 1 1 1 l 1 1 ·1 s'," J 1 • 1 l .l l l 1 / '/ 1 / 1 J 1114 '> J 11 ½ •; ½ ~ 14 4 4 l 4 4 3 l J l l 1 1 I 1 1 1 J / 1 2 3; 6 21 l / J] .l j J l 5 ', 4 4 1 1 474o77l..,~bJ••I 11111ll/~5J44111141lll•~•bho44Ji4lll IJ3Lo/224'>h23lJI 134444144311?211\111 J?I 5Gl44llll 111125'>l,1111 ! &9877 ~ l 5 '>t>< 1 l 11 1 1 111 1 L ',t, l 1 t 1 1 1 1 1 ) J ; "1 ',t.,, !'> ',', 11 '> J .l I J n '.i 121 11 f, "7 l J 271 V 11 1 1 1 21 1 1 2?1111 1 1J71 25bb 41 31 11 1 1111250 31 21 1 1 7 5 H Ho• H J n ,. •;,;, t 1 1 1 1 1 II· ·11, J 4 J 1 1 1 1 l i l I l.' O 4 J 5 5 'i ! lf, n l 13 31 ½ t \ J 4 b 7 7 l 2 n J 2 ?! 11 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 3, 2 4 44 3 b & ; 42 1 1 1 1 1 1 4 ~ 7 o H J I l 1 4 31 61 '·' h t, 1 'i 1 > II 1 1 22 l 3b H '' ', l '1 4 J 1 14 J l s J 7 t, 73 h H l J b '3 J l J J, t· , 77 ·I b 72 U 2 2 l 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 7 2 1 1 1 1 1 1 1 2 2 2 b b b H 4 ', 4 I 1 1 2 2 1J o 3<1 h ', J 4 4 J 1 n6 l 117 fl '> J ,1 H J 1 11 n l "..i J,I 7 j',f ½ ·15 4 1 44 l Ji,t,?', 1,J,iJ.l•53 ! l J .l J„ 3 L 3 4 1 ~27 n 211 1 1 11 1 11 1 11111 111 11 222 477 37 5 JIH 31 H 32 344 H 2 J ',&', 414 2 37 hi• 11 i 1 7 ·• 2 1 J J n J/ l~b', 4 ,,,, 1 ,, ,, ', ',', )J'>l·h 1 ·11, 1 H '.,', l l I J lo I ll • 7 H rn 22 1111 11 l t 1 ! 1 1 l 11 1 1 1 l 1122 2 31b641 ~ 7 H H J H 332 3~b~46~ 2 7 4 5 7 7 31, o~ 1 l t, '> 11 1 s I •, ) J I l ~"" o '11 7 ~ ; t, t, 1 J 5 7 ~ 1415 oh', 3 l ! l l l 4 h l l l •• U ~,? :n :12 1 I 1 1 1 1 1 1 1 I 1 1 I I I 1 t I l I 2 3 4 5 7 7 3 f, ~ 5 O 6 5 1 4 H 2 41 J 13 5 6 5 h 4 275b4777 112'.45>4 •15 l J.l .1 .<1,ho. 5<, l'., 7 3hh'> l J5'/h4J414444 J32:1 lJ544 HH 9702'211111 1111111111 t 11111) 75647777) i445>415JJ43 Jo6656 l 574h77h473141',~1J4½h~•c7J14&J•l4bl4114741)'>~553'>)1117]4444]HH4qNHH77hb5412111111111111112 716776473144554)45654674746 7745~~t1ibllloo! 1J'>71tl~l111'>~7~bl2l247455445b64J4223314412Ql]1ll3JJl333l2111111111111!12 7458b675677J66J4J577675J7,7 76AM,,~74/jl9'>~olSJ1lhbcZ4b•~•hb5~1~4)27~~hJ44444JJJJ33J31Jl9Jl13JJ314441211111111jlll1112 688b~747979556Z4Jl2bb~24b4~ 15b5~8bh4H~~Sl/lljl14~l/hhb4J•5hSG5~)27h44441414734lJJllJl4~777711554321111111lli11111ill 56550bbYHb06774JJ21487Zbt,6 78b777Jt• 4 bo7H76/lct,1';JL 1,,H977 7 H s o 1 ,, 1 , l '> l 1 5 s 1 1 l ~ A 5 54 3 J 1 1 t · h 4 5 4 n 34 ~ 14 • 4 3 6 ~ 3 l 4 37 4 4 f> 33 1 ! 1 1 2 2 2 7.2 21 1 1 1 1 1 1 1 2 1 1 1 1 9 77 7 B 8 ij 7 9 7 2 bb bb 7b 1", s 'I h,, • 7 •H 1 ·• 1, 5 5n 5 l 2 1h~77t, 4 J3 1 l 4 6 '> 4 2 1 12J544 5 ~ J h; 3 14 4 & 14 7 3 l l 1 1 11 7.2 l 271 1 1 1 1 1 111 2 l 1 1 2 9 8 99 0 7 9 g 7 B 6i65hl,7(, 7 0•,,1qq9H'll<>ll,hhnbhhP9l',7h 1? 3211 J4~; H,77 44 345546142445447 l? l 1 l l 122nH 3221Ii1111111 9999909 - 6764bt,bo;7','>l•./4H7hohln'i5t.!2 ll7422371 l l',oF,bh>74.l3•1~,454S44444'>n2t l l 1-t 11 U2?27J2221 l l l 111 76777&b~lo~94YYbobh1b~~,,S4433J7bl)97S424llnHY~;JIJ4~44J21]4145R22222111122222223]]]]22221 1177h~447Ji•ij/io7'>/7hH7hJJ34l]44~hlo77hlb12111111?34ll131]1)4~712JJJ)l13ll]]]JJJJ]3JJlJ22 0977', 1 t,777" 777 l li<~ 77 b /1 (,,, HS JJ'l l'-6bJ7 l7 ·14S J l 111 1111 .l3 HI I l324'>74 J )3455544444HHl11 !32227 79H777HN4/177hY~~••17~hHb]44JJ22~&~h1•7~152]1JJ47hH7~5bl641255h514445~',414441Jl]JJJ]22)22 357~7q~777•~lbll7J7~lo44J]q4]2l!Jb744o74'>~145554hb)~Nlh~77bl'i6h7776S~55411444J)Jl3JJJJJ22 11g,::iz~,~~:~i:~~!~!1~::~:1ii~t~1=~13~Q~:~:::~;~~~;~iz~z~~~=::t::i:ti1~1rr1:1r~tti1111:f 6fihb6l247Jt 451 66bo5677,olll bbb5&1 45666hbh564b642IJ 67b6bh7bS&i•i•nlij~d~94H7J~443JhbbS4J2l~73l4J411;nbb',bHZ4bb'>~1457l2J66b4)11?11111111111111 R77&D5fi7HY½Y9q71,h1,o•JJJ?2J~4J7Hbb~~54h741l4~45'>h5n77h1~hbhb32473125fib44Jlll1111111!11111 0 7 77 6 3 H > o d 7 o Y ~ t, '/ 7 i, v t, H '> 5 4 l ~ 4 l 77 ,, b "5 oh h 7 h 4 2 4 6 1 5 b h '> b (· '> J H, r, h '> 6 77 '> h J I I J S b ~ 4 1 1 22 I I I I 1 1 I I I j I I 1 b78~7'>Jb~Y7997'1477F/71,06ho~2Jl7 1l6 l'><>h4./oh'J4b(,h'Jb'/4\51,61>bbh'Jb4hh~li l5hbh~2212l211111111 ! 11 li77H76Blb'>b~bb6h5677i,77bhfi51JHY422J4h7hhh767h7hSbbob76h55'>5lJ?12244blb5ll2?2?122111211!Z 76647B995b777715544b87•17/b77hR8447h,,7.4bh44~5222JJ45hh5]1J4)1J4JJ1~47i4?222J322221121111 045~bh99ll&b54lo4u7•1H•77154',57hbbbH7blJJ4bb5653477lbl~4l11J4444h777H8541?11?2222'l222111 l b76b67b767b5bfib67665~55132J2244 6ll4661455222JJ4~6b5JIJ4JJJ4])35 856 7B997 bbhh55 7 Je b5bt, 7 ()t, 7 7 t>h>,.lo 7 i> b ,-, Hbl,b 7 '/6hhh 7 n ,.~hh 4 4 3 311 ~· 4 ~4hfiHb54 .1n2222 ! 11 111 221 1 1 16bJtl~q~lb!,~4lb/hh5~lJ~l~l7L6767bl3ah•47hbl)ol'l7727hb7J3l2lh4b44~47)22JlZ?2??722222221121 57]Jh99Rb6hb42J5~15~11J7)t,JJln7bl1J7Hh"HlH7lb~7',~q7no4437]J6J4lJJ5J221??}22222222222111!2 467579Y9',b!, 1<144H l'>',41 ~n 11 o5~4 l l.bhc •1';77 67 lf,S4661,7bt 1,, .• 1 b',bh l~ l 1443 l 3317 12 22 n22222222222 H87hnq7 lb'>44 H < •l l 1~432222 fo,1~15 l'I /n44H1h 707~3?41,t, 34hhnhh5b4'>414 J4 l J 1222 i 2222211111111111 3 5 7 b 6 3 '' ~ '> b ', 1, l 3 l 11 1 2 1, J2 :n 1 5 '.> h l ', ·1 1 l h 7 4 ~ 1 'I 11 5 h b 5 4 l H 4 4 4 l 4 H 5 J l l4 4 °, l H? 2? 7 1 I 2 1 1 i 1 I 1 1 1 t 1 1 l 1 1 1 665bbl9H~7•7JI l112J4t,~7Zl3411244111ttH777b77bh1JJ4JJJJ]4JllJ2Jl744211217122111111111111111 764671,9Y >b si: 1 1 2 H ', 4 J~1, H 4 l 5~ fo'., J l 1 < H 97 t,t, '"h'>h 3 l H 2 722 2 H 3 3 32 1o 11 b 2?. 71 11 t 11 1 I 1 1 111 ! 1111111 00A91>1.Yoboh•tih,lhb'>~;1,lJ.iJ1,a,,w,•.H/ho57c1,01,•,51,_1nBJl14JJ22l233'ih52l l l 1111111111t11,1111111 )2 H 74 ~Q, o 1 ,; 7 h ,,,_,b 1 ,1, '.••~ .. 7 94,,9 'IY 3 21 2 l4 J l4 ~ 7 l.2 7.2 1112 2 21 11 7.) 1 1 I 11 11111 111 111 ! 1 771b8b7Y 7 uoYU /7b75',1,1,t, lh 1.l4M~'/7hi,%~1l -14'/Y lb 17 J12222 l 372 J3 lJ2? l l272n27221 II! 1111 I 111111111 087677 J4e 1 I• /76 ll,00~1,1,-,•1•.•~5/Y41)lt :- d s 11 7n M,, '141 '> t, 1 '> 1 ,. 7 ', 1 t, '> •I h 1,451 4 J.I ~ 3 H 1 7 2 2 J J 3 l lJ 2117 3 '2 71. 1 1 1 1 t 11 1 1 I I 11 I I I I I 1 1 I 70 7bo~ 41 ,o'" ~4•,04i 3 4 33 2 J 5 J ~ 4 1 1 ~ 4 H • 4 31~3371 t 1 1 l 1 1 1 1 t 1 1 I 1 1 1 1 1 1 I I I 1 1 l 1 6 7 ~ ~ 7 4 l 1 1 1 1 i Inn •1'l«'•h r 7 U 44 h HI, b ~ Jl 13 l l'J 27 2'>45 4 2 l ,o~ 4 H 4 72 3 H 1 1 \ 1 1 1111 111 1 1 t 1111 111 1 i \ 1 B ~ 7 41 l 1 ! 1 1 ., 1 1 1 1 t 1 ~ 7 'J ·, 7 s t, 7 h 4 3 12 1 5 H, s·•, 4 3-1 1 l7 n t ,, b 7 ', J l3 J lJ H 21 3 11 l 1 2 71 ! 1 1 1 l'l 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 ttllll~~!Z:~!llll l t?~J~J)~::{tl~~~1::;{111111i,~~lttllit11~111ll l lllllllllllllllllllll!ll 1:,~:t:illt!lllllltiJJ;;t~lt:~1:ttiJf~~~l~~~lfl;~~:~i~i:::11~~llllllllllllllltlllllllllll 76JJJl6 b l 761541113414467178 H66b1 fi41Jlll~44~4b677 9 &9Y 7999 6897 JJJ21b4644542l 6 343335)2 b977654 H 6 %5b6bll2 bl9857673I I 769%09011 869866887654 &~ 719Y&67~7666& gyq9q9 H b79768987767 h67H99~577b69 4 7398878176766 5b6999Hb74Y]3799622 8579999BR88BH76889975b797o75l6546 8lli6791999999999gy51,~Jthb66476H7 73l111679999999977674~4J44b56h3l2 4111l12J7999999ijb77744J4J3636~Jl 1 457997bb7b4]l1153644l ~775J575l)ll435JA 57H776444114,4214 4'.,65'\H2 l •1454 J l 12113H2 l4414H 5334433) )4]43132 ~31222 211 2 tsG$®@G~Ccocccc=c•o•••••c•ceoc@oce••••-•••• .••••••••••••••••••mececc@cccoccec@acceee-•ee•t••••--••••••=•••-•••--••••=-•••••••==••••••••a--••••-••••m•m•ococcccacoeccecce KAR'rA NAKLONO 1, E c; E: A 1) A 1 2 ! 4 5 b 7 ~ 9 TERErlA Sf.NTV lil( SEVf:HH Or:1,l HftV~N T~NfU ( U • 2\) ,UAG~JfN Jf:RfN J ( l • '\ll •AG~J~• r~•l• II I b • 10\l Zf:I.U NAGN,lf'.N l (\1 • l~\I z~:1,0 111\G~,J~.N 11 C l (\ .... 20\) .STR•, n:wr:,, l 1 'll • 11)\ l STkM H.Nf'N 11 (JI • 4tl\) 7.U,tJ STf<~ [ (41 • 501.J zt:1, l') o N C") • KOLIINA 5.UV,: -----· ----------------·············•--oo••······----------• KOLOMA ~TEV,I ees@eeeeeeeoom=ecm-sseesoeemeeeeceeoomeeeoememsememeem~m==@ ,,rr DDDJDJDCCCCCC AAAA AAA ctccccc AAAAAG~GG SOHA AAA GGGGG~G~GGGGGGG;GGGGGARBRB ccccc •••••• FH f>Pl•UDD CCC AA11A C A CC AAAA GGGG 11/lflllh AA uA i.GGGGGGG GGGR CCC IAAA C 1 F IJIJl•UDDCJ')U c:AAAAAI ccccc 01 AAAAA c;c;r.r.G SHHHHR AA HB BH GG RfB6H AAAA DO. c:liAAAAI ccccc 1 O[llJ[,/Jl>UlJUuO AAAA CCCCCC AAAAAAAAAA GGGGGG !JHbliilll AAAA B~BBllHBH ttBBdSllHBtlAAAAA 1)!)0 11111 CCCCCC A DDDDD0DD)PJDAAAAA ccrrrcc AAAAAAAAAA GGGGGG RHhAhH AAAAAHBAB •• ,eses ••••• DDDDI~•·· ccccccc ••• ()LJ[lDlll/>[IDUIJ H.AA ccrccc,cc AA AAAAAAA CGGGGG HHHH/lll AAAAA AAIOAAI BBt!B AAAIAA DDODD AIAA ccccccccc III OOUUD/JDllDU I A CCCCCCCCCCC IAAAAA GGGGGGG UDUAHU AAAAI AAIAAAIAAAII BB AAAAIAA ,!)DDOD I A CCCCCCCCCCC ODDD/JllDIIDO/\ no ccccccccccc DD/1 A A (;Gr.GGGGG BflAflf\H IAAAAAAAAAAAAAAAAI AAAAAAIA l)ODllDO Oll ccccccccccc OD OUOll/>l>/l[l)l/)0) A ccccrccrc /l01,ou •• AGGl:GG~GGG RIH<~HA AAAAAA4AAAIAIAAAAIAAAIAAAAAAA DDODDDOOIJO I ccccccccc DO DDl•!ll.•l>l>/ll)DUO Ah CCCCCC /,/lll/,lll>I• AA AG1;r.GGGGGG HM~Bf\AHAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAllAAAAAAA l)ObDODDDD AA CCCCCC 000D OD 0/H>DDJOJ AAA CCCC IHlO/lDIJ~clQil A AGGGGGGGGG l:lflBf\t!l:ltlAAAAAAAAAAAAAAAAAAUAAAAAAAAA 00.bDOODO AU CCCC DODOODD llUlll•l>lllll>Ull A CC lll>Olll•l>Ull/ll>llO A hGGt:GGGGGG flHf\RORU AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA DDD!iODDDDD A CC 00/JOlJUOOD DDul>l,OuDOJD A O/l/JlJ/>ll/)ll01>Dl,Dll A 41;(;(,GGGG:;c; IJIH\l\f\R~BAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA• l>DDOODODOOO A DDOODODDDD f ODl>llOllDDUDU llDfllJDl>l>lli!l>lJlllll>D11/l A AGGGGGGGGG fll:lBt!AhlHl AAAAAAA AAA A AAAA A ~ AAAA AA A A A. DODDDOODOOO ODODIJDDDDDLJOD ,r Ol•l>D/l],J)d lll!ullUOUl>l,l>/,OlJD1lD,l[,I) A A GGGGGGa t;BDrlBHUHOll AA AAAAAAAAAA AAAAIAAAAAA lf' DODDODDOO DDDOOODOOODD/lDO n·,· 11L1/IOUUU/JDUUl1/JO[l/l/)LJ/1/,/>/ll.'""'''' A GAA GGGGGGG AHllHRHllllJDDDD Hfff Oll)f1)[)ll1JUDlllJ/l/Jl'i>IJ/lOl'DvU1Jll[) A GAA GGL;GGGG~ llRIJKllh/lfl~BBHM\flH AAAAA A~UAAAAAAAi''lf'f DDDDOOODDDDDDOOOODDO f'l'f'IT DDD1)lllJC,OODIHJlllJ/l/ll>/>1,[1UL>llDDD A G A GGGGGGGGGHIHl)Dll/lt:lll>OUD~DGlllJ A l. A GGGGGGGGG hllOl\f\HMBllBH1HRBOllBB AAAA~~AAAAAAAA• · OODDDOUUDDD rn-rn· /JfJ/l!JIJUIJ[,uUUlll>ll[J/Jlll)IJl/1)0/J A G A r.GGGGGGGGG Btlt\tllJBBllOtlBRHBflllB AAAAOAAAAAAAA DDOODODDOD vrr,r,r )oJ)lJOil/)l)DOO!ll>IJlJl•Dl•OllOf10D A G A GGGGGGG::;G,GG flHBMBllBBaBBHBBBtiR AAAAAOAAAAA DDDODDDDODD l'fffH'f' [)[)llll01JIJll/1()/JIJl'IJ/>l>L,/•lJ/l/llHllJ AA AAACr.GGGGGGG(;GG kHt!BHHMbHIIMOIIBtl8BR~ AAAAAAA DODDODDDOIJ ft'fn f'fl' D)l))OlJ\)L)l•Dlll.'ll/>1,01,ouDlll> AAAAA A GGGGGG,GGGG BH,H1Jll~HH11Hll8BHHHH i~BI\ AAA' OOOllDDD wrn-rn·.- DUl!/llli)00[j()lll>UIJ/) A A G GGGGGGGGC.GGGG HHlrnl3Ktl8ijOHBBtlHHABBeRBllB!! rrn I H't' D01>[)001)/,[, 41 AAAA AA OD A GG::;G::;c:;Gr.GGGGC. ROt\lJAE\BRIJBH f\ABf\ ~s ~8 ~HHBBBfl f'fl'rn f F'Vffff J/)1,ell[l!;[ll,[l A DiJ/,t) r' GGGGGGG(;t;t;r;(:GGGG HH8ttHHBRAhB3Bf\B~HHllHBB ff}'ff, i;>ilODD,>llUlJ[;OlJD/JUll ODDIJIJ ft'A G:;G:;G:;GGGGGGGGGGGGG · 'BBHBABRU Hlan3Btl~8Hll ~Etl~EfffFfV llDDOODD/llllJ/1 DDUDll A GGGGGGGGGGr.GGGGGGGGGG BBOAR~HR0MBHBMRBRH EEEE ~'F'ffFffOOOn1)001J00llllaAAAAAA UUl)O~O ~ ~G~GGGGGGGGGGGG(;~c:c ~~ri~0 • 83BABH&B l:E~ f'l'n fff' ll/l00l>Ul>ll/lDAI> A ()ol[)/HJUO t'A AA GGGt;GGGGGGGGGGGGGGGGGGGGH~H08llllBBllHt\Hll n·rn-n,, OOUl>DOOl>DDUD()D AA DUDO/lD t' G AAG:iGGGGGGGGGGGGG:;GGG:;GGGG AO H!BbBBHBtlHB l"fU'l'H'fVff DDOuOllUUllllll/l/l/lllllAAAA UOlllllJI> f GG AGGGt;GGGGr.GGGGGGr.GGr.Gr.r,r,r,r, A~BAH8AUHHflH ,,nrvn·r, )vfl0[li)[lU/J/Jll/) l,AA UDUIJU/J Ff :; AG:.GGGGGGGGGGGGGGG:;G:.GGGGG(; 1tHti3Ht;UDB8 ~~~rrrf~rggcggggc3gE~R AAA: G/, ~gg8geccrr :.GGGGGtggsgsgggggsgggggggggggc,~==~~=:~e= GGGGGGGGGGG G GGGGGGGGGGGG~· •-rn.f.rr ll/Jl)[,OlJUD11lJOUl1/,/l/)/;/, (;!, DuDUOL• f n· H f GGGGL;c;Gl;GGGr.GGGGGr.GGGGGG BA&lltldBRR8 rrrrrr D)U)vUDD/l/JlJOOUDvll/l~ UG~OVDll tttfffffVFV GGGGGGG:;GGG:.G~G:;GGGGGGG &88iHHDHUU l'ff GGfffgGgggggggggggggggggG rrrrrrrrl"ff GGGGGGGGGGGGGGGGGGG Fffff DDDlll1llflDOODDDDl,DPl1l>l1 /Jll/lu0 fffrTHffffr'ff GGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGG BBt\llllBRllBH l"FfH' OlJ)li)l,PIJDUDLlD11DllDo,/l1JDllllP/J ff,'ffH'fr'Ffffffff GGGGG~GG<.Gr. Gc.GGGG d~il3t11lMllHA rrn·r Dl,O/JIJDUUDlJLllJl>ll/lOIJL•{JIJ()Lnll•ll r.-v.-.-r.-n·n fr't'H n f'GGGGGGGGGG AAAA GGGGG~ BBl>bbBiHlB Ffi"ff Ol>)lJDl>DDDDOUOD/Jl)OL1Dl>Oi1ullll ffr' fffffl'ffF'fGGGGGGGGG:;G AA \/ 3RB8RHRMR ft'f'l'f' C,llD!JUi)[)DUOJ/lOIJLl/l»IJl·,uut>lllJU ll/l[,/)/)f) fF r't' GGGGGGGGGGGG AAAAAAAA AtlbtiHnBK fl"fff 0[1)0)il)DDDfJIJD/J/lU[iP[1111J[)IJl)ll f; llut,lll•DDDOD/l A GGGGc.GGl,:;,;~ AAAAAAAU HdlHH>HlH l'fffn'llllOIJUD/lDOUODOUDIJDIJO/IOUfJIJO ,;,: ll1llJDIJUUlll>LJllODAAA GGG GG AAAAAAAAAA BBtJAllnlln f'l"ffl'f ll)D)OJODODUDIJUl>ll/>lJDullDIJ f:f:r. lllllll>0/J11DDl>Dll AAA G BBHA R AAUAAU B8bBtlRBR rrntT lH)lJuD[)(JDIJODD/!l,Utll>ll[l()/1/,l)U:E~f; Pi"lll>l>U(Jllll/>11Ul>/J AAA lllll1hlJRl\[\I)/) AAAAAAAA llf\l\HBo\F\11 f'F'ffff DOll)D)DOODODU/lODllO/lDUDDEr:EEEr: l•DUD/lDl!JDllllDAAAB8BBBb9f\• DDDAAAAAA AA BBtl~bHdll U/lllDDDDUOD·oooo1>r,r1[:f1 ,, o:e:EF:Et:F (\ O/l/)l)/)1)('/)I)/) A Ht\HtlBRHH AAAAAO Bl:IHHBHBH !)ODDl!IJAADD )1) )1lOlllllYOIJ/JDOl,/JJ> C: DF-f.t:,'.lct:t:H:t. DI, D!JJ!,Ol;/1[, A A MAH dll 3tHIR A AA AA U A llil 'lrlBUl:l DDl>Dl•IJ A Oi.,DO/l/;/lOUlJll/1lllJ/l(J f:E,Jt.~ ,:u ,:FU.E!: f>llllr•llG/l!lil AAAt!lltlilB~Bb0 AAAAAAO HBHUtDOllD AA 3HRAB UAA A'A A Sh~BABA ODD/l(l/>D A /\ /l/lDOODIJDl1(1llllf:U;f; r. GGC.r. lJGG llll/JDIJ1>l)/1lJll A AAA !lAI\BH UUAAA t A AA ADl,JDOViJOll/JDIJ!1Et. Al, G ~1;Gt;Gl,GGG~G iJD/JllL'llDDllDlJ AOA kOH\lB UAA \~A BUHHlclfltl ODOU[;[; AAAU DilDODu ~ G AA G ~GGGG<,G\>GG A llO[illDODOfl AAAAA HBH AAAAUA ttSHBHHB DDD A A AAA n:E: ~G A G ~GGr.r.c;,;:;GG • /Jf,Dt.>O/;{I UUAAA BOB AAAA \AA EIBAHHhll AAA 1) iJ[)O AAAAA Ef'.EtJt,;(;t;G AA r; .:;t;(;vGGGL;c; AA. G our:(itJUIJ &, AAA ri+\f:l AAAAl),,~AA Ht1Bl:ll:.H1 1101 QO~v)O UIAI , G\>~ AA 1; uGt;(;c;(:l,GG AAG~G Ol>IJUUI, HB AAA HH8 AAAA\A~A HRIH>rlH IID l!UUUDDODGG AIA IAA GGG AAGG GGGGG\>GGG AIGGGG !JDO/llllJttAMIAI RRB AAAAIIIIA rlHHBd •• UDll/l[l~o) ~G AAG AAAA • Gli Gc;1;;;,;(;t;~GAAA :;r.:;r.c oJUDH~ll AA Htrn IAAA UUIAHBBaH D!/lllJUDU GG 0 N M • ~ 01 1 .~. 11 :i r1 v 9 : -~------~--~---==----=--~---~--~--=~--=~-~------- , CTC Ct"C'l.'t..: :cc·~· cc 111,1~, 1',1 ·l ·1 cc:·c (,' lljjlll\lif·,t,1,!·, 11 .. \ :c:c 111\t,/'.l\l•;\1 ~1lf1 i'i1 (CC(''~ ,1;1,,1-,(~ lli', 1 '11,·l•HI} (IH) ::-1.: :c !' ·1 h/lJ\i1 •\l\•j1, HI ll C d ('C f1 111-\loH 1 1\1\ f ~ 1\ 1 l '_1 j 11 l\ l \ :_" : f 'l 1 \ \1 ! 1,, 1 l 1 1. !I hi 11· 1,·11i" 1•;'-1 CCC h .rl, r.r, lltll'H 111 J1',h<1!1 rc t~"(_' hf3 flhf,11! Hl,kl\11 dl ((l"('('('('(.'Ct'(' flllfttll•IHI 1ll1 ;-s C.TC'r'Cl'Cl'ITCCCCC l\HUl·I l·.Hhl,!.,1 CCCt.'l'.l' C:C CCCC: f'l·Hl!\f•t:,.--,·1-1~,•·. (" ['!'(' il fl ( Bt.i,111-1-.1,'1•· 1 L 1 .t-\ ccc c ,. c r Hl:,P,11r-t•1 -11-"i· -\••li rccc r11 c: HIH-1 ld.it 1111111H·\llli CC nhhU C (' II P 1- ·\II 1!' ,i P,1\1\11 1.~,, ..... 1111;• lil"' •~• -4•H\·\UhuH ht, 111i!_l"'l,1t',llhh :H1j.l1i\'lli'U-\r--l htiih1 1;hb llSBllB008BSB AHR SHRBUBRBAHRHB HHl\9llH hfi~.rttJ :)h II~ l' t·H>1i,1-1htHiK l',t\f,f\l,:\ 1<•\t\·\ IHl!11JnhfHiH h l•fit1!1l\•3!\.'.\f1 f-lh II 1-',i·, Jl, 1,t-\11!1/i hl--\'lt'>Htt h 11rqt,1•Hl\:1·d f-\tlfHill 11 J-.\i• H t1MtJ[)~H\HHUilB tll1H1d\lJ crcr HHBHBlJB H 1 ·W,j•l,\i\t1lll\r-H\.IHH\I) crcc: fll11SI\Hll \; C C UH 1.,\!1;~l\1H1Hnt.1 CCCL'C llt\!31\UbB CC:C:C ll•llHl\iilUKI\I\ CCCR "ll'llllllll\ rrccccccc H J1\ri.,,,,1.,H1\ ccc"noo"-\nuf4n C ~•1~ld_\ Cl/\!-\Ht:Of.\Hl~H C l\111\hP CC t1R~I-\U n ('CC (H\!H\IIH IIH (Cl'(' HHIIB!\~t; cccc~ ~RBOt1Ht, ccccccČ' 1Jtt•1H1,u llfl C A s cc: cccc c:c C t•••••m•~•m•••••••••=••••-•••••-•••••-•=••••••••••••=••••••••••••••••••••• K A R r A I' tl \1 I{ S N S K !,. ! Z II A R t: f A l. S 1-'. N T n 1:;t:v1::R~l l>El.J LEGEPJDA: A R C UHHANA lZRARA TAL ('flGUZllt:NI:: POVRS! ~E i'A~l'1K , TRAVNIK , 111101::LANE ~UVRSl~E • Kr11,(le,,1 sn:v., cccccrcccccccccccccccc 1111f<1iBn1rn11A111JH er annHHA A A crcrc HHHBRRIJHflRBRB' A :ccccc CC c::cccccc l•1<1Si,[\l·,PloKLllllll\i, r.r W~hb AAA ccccc Bf.13HHUBn1i AA ::ccc fl bldll\ C CCCCCCCCCCCCC: AAA AAAA.\ CCCC ABhlll'[,HB C IJ CC ll 111\l\f;i; h[iH C Hl\llHUl\1\1\ll C cc,ccccccccccc AAAAAAAAA cere BAHHAKPP~ 1B3!1 CC l1[\llllf.Bt1 f\Bhfl[l CCC RlrnnK~1HB C cccccccccc :c: cccc HtlliUl\[,hl\MIIKhRB CCC ltl'ill\ l'l•LI C C HUl•[IMM[1Mt\ C cu:rn:ccc CCC AAAA r::cccc Bi18fll_\f,[11\%fo1BII CC CCC l,rlh CC (" llt', C ,rccccc:ccc A c: AAA cccc f\BBHl·HDOUllHf\Bll cccccn:cccc CC H RI\Ollf,IJ{\1\110 crcccccccc CC ~AAAAAAA CCC BRRHRHPOJA,113 ccccccnrrrcccc c a c r.1111~00,1s11 A A rccrcccc:c:r: . AAAAU ccc ==t~~ttn;~~:3, Ec~~~c~~ruc~cc = ~ 3 8 :gtG~R~:B: : ~~E~§~~~~~§~~~cc AIAII C~f llAl'l\111'.l\[\dl;\Jl;lll:l .,;rc: ( II C C oj ,C IJ C lllil\l\Uf\Ht• AAAAA crcc~cc~rcrci;; IAAAAI ;cccr ~RHKhCHl-~i\ • •,~OH cen· "" CCL' b C uH C llf1%~H'I ••· ccrccrcc:c~c- IIIAA ",CCCC Rl'Hil\1\1.Hh. n[ltlUUL\,J!III CC llt>l\H C l;t, C UP. C 1-(\tl~f\l>IHI • cccccccq;c cci;; • c:;;§c1.c l'IBBl:llill·Hfl111~8'16~dli tll\HIIH~ C B CC ~1:1 HHl!M8l\~1' 1 CCCC'CCCCCC ,A _ CCCCC ~ C.C SfH".t\f-.l·HH!i0'1~'\l·H~1JIJrt Hbtllll1ht1fH-I H 11U t'llll·H1'1bbtH} CCCCCC'CCCC AI\ " cccc~c CCC RkHHHhhl\ .lh ~wlRH11tll!HfiU1,1JlflflD1\HfiRHllnflt•f>flfl>ll1!1llHhbl\t, C C tHlHl18HtlflflBRK A CCCCCCC OUU CCc::CCCC C l[\l,liH1.;t,Mt1,\i,IIU1>t,1•~IIIIHBHHL,tl CCCCC BK~l.l • bllll,t1Ull bt,h ccccc C fl(ltll\t.\hl,HHH r.ccc C AAAAAAUO :ccccc C i\Ht,~nJ· 961rn11rtHtttltBHSHOBl\t! BB CC A UAAAAUAAA :t:CCCC C BtllL\l\t,~K!}U!h1UtHil,hkhBKHdHt1hi3H::HIAI\HB AA.A\ l\"R:A CCCCl' (' l\113113:1 i•JHKill'MlltHkll~h 111,a ll•IBKHlHlc,llf:lh 9e KIJBl>tllHl~hllRIJBllttO -!K ~I_IRAB Uri B BOUt, LHUJl\ dU t'll\ BH~11 A. A A C BAOHrHB"3A311UBHc1UKHAl1ftAAHhBH8PUH08Aunh~b8AB11BkhlJHhRBHAORARMHiD]HHll0AijHR -~ 1 C AMhHhl ,tih 1) HI\ LI ,\l\t1 t{n hH L1Gli1_1r• t,\f1 f-1 l"'bl 1 i"H11H)II t\Uhh t1 l;G Hl;OHO IHlAI· hf{ lih BP BOH f'\Hl"\R t)fj f}A llRHH C CC 8BB"bu~MiUj~R~OnBuHullnHhKnBuSdHhS~KMD11hn8~dH~bebRnHbKMBHHbMd.B • bBdSKU ' C l\ljt\llf• ilhbBH Hli u!Ji>llilltllllkHllt\lJl\fll\P,HIJ[\ llU HBilht, fl Hl181lll f\t,UbllOH,HlilH Rlli\lJH 1111n nfl II - C ·-• f\ l1 t\(•t·3,U-lo1Ul·L,LW.UUIIKh1q'\I\Bl\fH·,f·Hl!hlHtlnHI t,ljl\f-\Ha t1h11 hhBlH~t\U!ill':ill-\ C AAA C ~A CCC l\l,Hl-'.\Ol•HJf\Onl\l,UbUh!:Hh-HlllBl•qq,ttl'.!1U1Jn1,h1i.hHlHit1G C H f\Mt-\HHl1fH.'i CCC c:: IHld\ ccccc U119tl3tl3HHMHHRUuhhHhHB~bbbKHnOHUHl•hOH3bSb CC I CC BH8~BH~ ccccccc::~ ~- cccc f1AHHDfHlllHBkA[1ur;HH\1Hl1tlOl,b[lllf181lHHh[lt,lllil\AIIRBH C A C CCCCCCCC C 11 ·cc u~•11:HJ3t.1~t,\t\ql-,hKl.\l\Hl--hHttq1,,n11HI\Mi\ljHt\l\HhDl\8H8hi3 A C 4'A4AAAl\A c:cc CC 1\ AA Sil fl UHll.ltG~llHHHf\Ulti,HUl\UIIUllttl>Ul\HBHLIHHl1Li~tlHHHt1t; A AA AA CCC ·A AAAA AAA flF\MP.B ()3il3~'1P,b'l< l1%3iHf1HHtlllbl>1111<11•,f\ CCCr UHtlt\KI 1\l,l•Hf;6hrlh~nll1tlbH A •• C l\BLI CCC CC :c: ••• • •••••••-•••••••••••-••••--•-••••••-=•••••••••eooam-•~••••••••••••••••-••••••• K A R r " 1' ti V H s l N S K t l 2, ll A II t: T A 1, S f: N T v 1 n 1 i;t:VERS 1 01::1,) L E G E IJ ll A: h G lll t'.) N N CV) ❖ KOLONA srEv.: •••-•-•~-.•••••=••••••••••••=@=••••••=••eeeme=•-•=••••••••••••=••••••••-••••••••••=•=-•~=••m~-~-t UAAUAAAAAAA IIHH'HHHlfflHII IIIJ.IIJ IJYI • A A A A A A A A A A A A A A A A A 11 H H H H H H H H H II l l II 1 ! l I 1 1 1 ! AAAAAAAAAAAAAAAAAAA HHHHIIHH II II !11!!11 lil AIAAAAAAAAAAAAAAAAAA HHHHHH IIIl!lllllll11lll AAAAAAAAAAAAAAAAAIAAAAA HHHH llll!IJIIIIIIJIIIIII AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA HHHHH lllllllllllllllllll .UAUAAAAAAAAIAAAAAAAAAAA HHHHH l I,I u I u n In u AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA HHHHH GGG 11111 11 AAAAA~AAAAAAAAAAAAAAAAAAAA HHHHH GGGG I ,GGGGG IlI .H:::~::::~::::::::::::::: 11c H~ ggggG"Gggg8~ggGgc 1 AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA CC~ H GGGGGGGGGGGGGg AAAAAAA,AAAAAAAAAAAAAAAAAAA CCCCC GGGGGGGGGGGGGGG AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA CCCCCCC GGGGGGGGGGGGGG AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA CCCCCCC GGGCG~G~G"GGGGG AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA CCCCCCCCC GGGGGGCGČGGGGG AAA A,AAAAAAAAAAAAAAAAAA CCCCCCCCC GGGGGGGG~GGG FF A 86 AAAAAAAAAAAAAAA cccccccccc GGGGGGGGCCG rrrr- 1'181H AOOAAAAAA CCCCCCCCCCCCC GGGG~G~G~GG H'FFF 8BBA AAAAAAAAAA ccccccccccccccccc GGGGGGGG rrrrr,, 06~ AAAAAAAAAAA CCCCCCCCCCCCCCCC GGGG~G~G~ FFFFFFF Rbue AAAAAAAAAA ccccccccrcccccc GG c rrrrrrrr 86~8R~ IAAAAAA cccccc:cccccccc rrrr ,,,,,,,, ~~ttA~BB ccccccccccccccc rrrrrrrrrrrtrrrrrrr 8RBBBHaHHR0BB CCCCCCCCCC:CCCCC FFfffffFfFFFFFFFFFFFF 88DbHHHBB~HSHBB CCCCCCCCCCCCCCC FFfffffFffffffffffFff IIIIB!10BB!l388BR8BB cccccc:cccccc n·vff,F'FFHHH'ffF'ff IIBBBBRAORBBB888RBBBn ccccccccccc FffffffffrFffffffffF BBB~B88B3HHdDtlB~BH8HRD cc:ccrcccc fffffffffl"fffffftft Bf\BBRUR~ !JO r,HB~UHMIWIIIIUl' cccccccrcc n ,.-,·,·,rr,·n t' F ft'f' 8BBBBBBB.HBBR6 BflBBRRR ccc:ccccr FfffflffFFFFFFfFFF DBBBHROHOBHBB C ARU n rcrccrrcc ffFiFrffflfF rr 00BR81JBl,lltH) CCC, CC cccccrccc ffffffffff, ff KKKKKKKKK~K BBDBRHBBRBU ccccccccccccccccccrc ffff~Fff K•• KKKKKKKKKKKKK 8 BBHHftHR ccccccrccrcrcccccc ~ K(K(KK KKKKKKKKKK~KCKKKK .· BORBBdK CCCCCCCCCCCCCCCCCC ~EEE KKkKKKK•K•K•K•KhKKKKKKKKKKKKKKK b8RbBH CCCCCCCCCCCCCCCCC ~~E KK•KKKKK~K<•KKK•KKKKKKKKKKCKKKKK R~B~BRA cccccccccrccc r~~~ ••••••• • • KKKKKKKKKKKKKKKKIK hBKHtiddB ccccccr<·cccc FE~Ei~ •~••• •~ ~ -~~ ••••••••••c•~• 1,1, cc:crcc\'C·cc i-:,nF:,:,:,:n: ,1 J.J ,,,.~~'""~'' JJJJ 111111111 . D DlltllluUl./lJO CCCCCCCCCCC t:t.E:F'.t;~U:1•.r: JJJJ,JJJ.Jl-1 M>.M•MM JJJJJ KKKKKK ()l>lJODIJU[J[)(Hl CCCCCC('CCC ,:n.f:,;;;c;gu:,;,: l,J JJJJ,JJ.1 MMMM. JJJJ JJ KKK 1.11•D1,onpnoo ccc:cccccr.:c r i::F.e:~c:,.u:r. JJJJJJ,IJ,1 •1••• ,JJ.JJJ • DODPDl>DD)DDD ccccccrcc DU ~€E~ ~~~ JJJJJJJJJ JJJJJ IJODl•ODllll!JIJODD CC Ol'llll[U.l f D n: JJJJJJJJ,IJ,IJJJJ [l0(JlJl)llulJt)01)(/ : l11lOlll1f•lJIJCl•OlJI) 1) ·u :'.E: JJJJJ,IJJJ,),IJJ (l[11)1J{)()n{i{)ll!"iDII 01,1,1,111q,,·11)r,[)!)fJ,)r)l)IH.1fl t:t,~:F: JJJJJJ,J,ldJ DOllDD'DDUD1JD[>llDiJlli)Oll%lllJfiOIJUDvllUDO ,:f.E ,r: JJJJJJJJ J 1100ll1)(1l)OIJUIJulll>[l[;t)(11)111)1)[11\ll!JO iillOOIJll t•:F:f;En: J JJJ,JJ,IJJ ,1 (JO(.,JiJOD )l)U0[1(1U1l[J1.'l•I-O,,ODDllDODuUl1(JD ,.n:u:u; J ,) DlllllllJIHJHODDDUnl!lJUl•Pt>UUlillOlll1DOUUl1 1::1::E.U'.t'.t:I:: LLLL l,LLLL U lJU~1Jllvllllt,C,llul1,,1>D!iOD11D I H.~1:n;~ 1-l,Ll,Ll,1,l,1,Ll,l,1,Ll, UlJIJOI.Jl•IJlJIIIJlil>llDDQI) n.u:.:,:,;,:i:: Ll,LLl,1,Li,l,LLl,Ll,l, lJ.>tJl)(Ji)l/t:r11t)(lt}Jl)!jl) nE,:f:l::r: LI.LLLLl,LLLl,l,LLl,1, 1Jl11•l•Ot 1vllllllllOIJIJ(1 u;u;c: 1,LLLLLLLL;LLLl,LLLl,L 11111,1,Plli•lJIJIJill'J01l D u: L Ll, Ll.LLl,L l,l,L L L !,LI, LI, 1,f, Ol•UIJUl>nOlll1DlllllJ LLl,l,Ll,LLl,1.,1.,Ll,LL L 1,1,LLLL ' . • •••P••-•••••••••••=•••••••-••••••••=-•=•-•-•••-••••-•••••••••••••••••••sooeeaeemoseeameaa ·••••••••••••••••••e•eeQeooeeat ·" E G I s r f, H n:IHTll~iALNIH FNOT SEN TV I U (S~V~NHI DELI L F: 1; ;; N D ~ srar1sr1tNIH UKOLIIKv: A • 556410 B • 556320 C• 55bOIO f> • 5 ]H 4 7 O i: • 553501> r • s;1s<11 G • 553581 H • 5~6020 1 • 5~3620 J • 55H7v K • 55341>0 L • !>5)4QO ~ • 5540lU C") N C") "'1' g: 0-- .__, C") N >