Razne novice. Godovl priliodnjesa tedna. 12. nedelja: 22. po Bokoštih; Maksimilijan, škof in mučenik. 13. pondeljek: Edvard, kralj, Koloman, mučenec. 11. torek: Kalist, papež; Domicijan, ikof. 16. sreda: Terezija, devica; Brunon, škof. 16. četrtek: tial, opat; Maksima, devica. 17. petek: Hedvika, kraljica; Viktor, škof; Marjeta Al. 18. sobota: Luka, evaugelist; Just, mučenec. Iz poštne službe. Iz Judenburga y Maribor je na lastno prošnjo premeščena poštna oficijantinja T» Sladek. Iz učiteljske službe. Na štirirazrednicl v Konjicab, drugi plačilni razred, ie oddati službo učiteljice. Prošnje do 1. novembra na krajni šolski svet v Konjicah. * V knezoškofijsko bogoslovje v Mariboru so sprejeti v prvi letnik sledeči gg. abiturijenti: Amon Leopold s Pilštanja, Aušič Davorin iz Srornelj, Cepin Davorin s Pilštanja, Grobler Franc od Sv. Jurija ob Taboru, Gregorn Anton iz Rečice v Savinjski dolini, Jerebič Franc iz Svetinj pri Ormožu, Jurko Stanislaj z Razbora, Kavčič Ivan iz Velike Nedelje, Kljun Janez iz Ribnice na Kranjskem, Kosi Matija s Kapele pri Radgoni, Krošl Jožef iz Brežic, Mešiček Alojzij od Sv. Eme, Molan Franc iz IDobove pri Brežicah, Munda Vinko od Sv. Tomaža pri Orraožu, Pirš Alojzij iz Laporja, Poznič Blaž iz Smartua pri Gornjem Gradu, Rakun Franc iz Refiice ob Paki, Rančigaj Ivan iz Gomilskega, Stiglic Franc od Sv. Frančiška Ksaverija, Tovornik Janez od Sv. Vida pri Planini, Urlep Franc od Sv. Jurija ob južni železnici in Zaclravec Matija iz Središča. * Slovenski klub štajerskih deželnih poslancev je v svoji zadnji seji na predlog tovariša Terglava sklenil, da celi klub glasuje proti zvišanju davka na pivo, ako pride do deželnozborskega zasedanja. * HI. redna skupščina Slov. Straže se vrši pribodnjo nedeljo, dne 12. oktobra ob 3. uri popoldne na Jesenicali. Naj bi se zbrali ta dan vsi prijatelji /lašlh obmejnih bratov na Jesenicali! — Podružnice Slov. Straže nujno prosimo, da nemudoma dolofiijo svoje zastopnike za III. redno skupščino dne 12. oktobra na Jesenicah in takoj pošljejo njihova imena osredniemu vodstvu v Ljubljani. * Liberalne posojilnice. v Savinjski dolini izgube mnogo tisočakov vsled tega, ker so delnica delniške pivovarne v Žalcu brez vrednosti. Govori se, ua so prizadete liberalne posojilnice v Žalcu, Gotovljah, Vranskem, TVfozirju, Gornjem Gradu, Celja m So cela vrsta drugih in da imajo te liberalne posojilnice delaic za več stotisoč kron,. Vprašamo liberalnega poslanca g. dr. Kukovca, 6e se on kaj zanima za te zadeve in 6e bo kot poslanec trgov delal na to, da budo izgube pri pivovarni pokrili oni liberaloi, ki »c tako vzorno gospodarili in si pustili pla&evati tisočake za svoje ,,delo" tako dolgo, da so podjetje spravili na kant? * Naše učite.ljjstvo se vedno pritožuje zstradi premale pfStf&ffT; čJov-ekoljubja mora golovo vsak pametno misleč človek vsakemu delavcu nje.aov pošten zaslužek privoščiti, koje plačilo pa je tudi oni "dolžan v dobro porabiti, Toda žalibože, da n5 vselej takc, posebno pri nemško, oziroma nemškutarsko mislečeru učiteljstvu ne, kar potrjuje sledeče: Pisec teh vrstio je videl, kalco so učitelji pri davčnem uradu svo]O plačo — proti pobotnici sprejemali, da jim je dotičui uradnik naniesto enega dela gotovine dal potrdilo odtegnjene svote kot mesečni prispevek za nemski 5ulferajn, za Sudmarko itd. Komur se slaba godi, ne trosi denarja za taka brezpotrebna in slovenskemu narodu sovražna društva. Drugo vprašanje, kako pridejo davSni uradi do tega, da igrajo kasirje za neniška napadalna društva. * ^^^'li' tf^lifcito ŽPPtf^^H-^ se v zadnji številki zaletava v dr. Kreka, ter ponavlja in še povečuje napade, ki so jih prinašali pretekle dni liberalni listi. Neosnovanost teh napadov je dokazal dr.Krek sain v deželnem zboru, kakor danes porofiamo v političnem ogledu. Sicer pa ptujski šnopsarji nimajo nobene pravice, iskati na drugih pogreškov, kajti še vedno velja prislovica, da se mora najprej pometaii pred lastnim pragom. Dokler pa bodo štajerčijanski šnopsarji razpolagali s celo galerijo morilcev, ubijalcev, tatov, goljufov, oderuhov, prešestnikov, detomorilk itd., tako dolgo jim pristoja, da svetohlinsko ne išfiejo pregreškov pri druglli. * Kako Ijubijo soc. deraokratje svoje delavske tovariše. Prejšnjo soboto je stal pred zagrebškim sodiščem Josip Magjerič, delavec v zagrebški plinarni, irt 11 njegovib. tovarišev. Obtoženi so bili, da so s silo iztirali iz tovarne sodelavca Valenšaka, in sicer Kamo zato, ker ni hotel pristopiti k socialistifini organizaciji, kjer so bili organizirani drugi delavci. Prifce so obtožbo potrdile in Josip Magjerič je bil obsojen na 14 dni, ostali ,,prijazni" sodrugi pa vsak na 8 dni zapora. * Vesel glas za nadomestne rezerviste. Nadomestni rezervisti, ki so bili ob balkanskih zapletljajih vpoklioani k prezenčni službi, se zdaj odpustijo, in sicer pri infanteriji dne 10. t. m., pri artiljeriji 31. {. m. Nadomestnim rezervistom letnika 1910. se šteje ta doba za 2 vojaški vaji, onim letnika 1911. pa za eno. * ^esj*e&&. Jia voiAškcni strcliMu vsled izgubijenih granat In patron. l/> š(. I'otra na Krasu poročajo: Na tukajšnjem vojaškem strelišču leži vse polno nerazstreljenih granat, tako, da jih pastirji, ki tam okoli pasojo, najdejo in neso domov. Tako je napravil 22. septembra lOletni pastir Penko v Trnju. Ko je prinesel granato domov, jo je rezal z nožem, na kar se je razpo2ila in mu odtrgala na obeh rolcah 7 prstov ter ga ranila na prsih in obrazu, Prepeljali so ga v deželno bolnioo v Ljubljano. Nekaj časa preje se je tudi neki pastir v Kleniku igral, a ne z granato, marveč z najdeno ostro patrono od pušk. Patrona se mu je razpočila in mu predrla nad srcem telo. Cuje se, da imajo ljudje še mnogo takega razstrelivnega materiala doma. Vojaška oblast je pač premalo poskrbela, da bi se po strelišču nakajajoče se nerazstreljene granate In ostre patrone pobrale. * Strah štajerskib Neuncev. Zverina v štajerskem zahodnem gorovju dela Nemcem še vedno sitne preglavice. Živino trga naprej in dela Nemce vedno bolj straliopetne. Po gostilnali se delajo nemški lovci silovito korajžne, ko pa pred njimi v go^či kaj zašumi, si junaki ne upajo streljati ter se korajžno skrijejo. Nemški listi se prepirajo med seboj, kakšna zverina daje. Eni trdijo z vso gotovostjo, da \ravi, da cesar ga je vzel. Jubej! k Oplotnica. Pred.nekaj leti smo imeli v Oplotnici po 2, 3 peke, sedaj pa imamo samo enega. Peče pa tako mali kruh, da ga nekateri trgovci od mas dobivajo iz Konjic. Dobro bi bilo, da bi prišel sem pek, n dobro razume svojo obrt, saj sta tukaj v Oplotnici še dve pekovsM pefii na razpolago. k Konjice. Duhovniki iz konjiške naddekanije zbrani pri mil. g. arbidijakonu so darovali za Slov. Stražo 11 K. k Zref^. V nedeljo, dne 12. oktobra po večeroicah priredi MladeniSko-Dekliška Zveza Koostantinovo slavnost. Na vaporedu je slavnostni govor tujega govornika, petje, igri nKrčmar pri zvitem rogu", uprizorijo mladeniči in ^Sv. Cita", uprizorijo dekleta. Godbo oskrbijo domači tatnburaši. Pnjatelji poštene zabave, prihitite ob tej priliki na izlet v Zreče. k Zreče. Naša podruAnica ,,S1ot. Straže" je odposlala vodstvu v Ljnbljano K 84-46 prispevkov, kar se je bilo nabralo večinoma pri veselih sestankih Spominjajte se torej vselej ob takih prilikah Sl. Stražel Celjski okra}. c Celje. Izobraževalno društvo je prlredilo v nedeljo, dne 5. t. m., spevoigro: ,,Kovajov študent", ki je prav dobro uspela. Igralci so topot pokazali, da zamorejo tudi spevoigre povoljno predstav^ati. V znesenih besedah je pozdravil mnogobrojno udeležence dnuštveni predsednik vlfi. g. dr. Vrabei-, v kralkein razložil vsebino in namen igre ter povdarjal, kako neobhodno potrebno je društveno delovanje, zhisti priporoBal mladini, naj zahaja v naša društva, kjer se goji verska in narodna zavest, Nastopil je tudi prvikrat mešani zbor, kateri se je pred kratkim nstanovil ter zapel nekaj ličnib pesmic. Zelimo, da bi ta prepotrebni pevski zbor dosegel svoj polni cilj, katerega zasleduje, t6r vstrajno nadaljeval svojo težko nalogo. Da zainore biti svoji nalogi kos, je pokazalo burno ploskanje navzočih mnogobrojnih poslušalcev. Upamo, da se prav kmalu zopet vidimo. c CeJJe. Pri nas se je ustanovila Trgovska obrtna zadruga, katera naj bi bil denarni zavo vse Ma-. nice novoustanovljene Marijine družbe pristopile skupno k sv. obhajilu v veliko spodbudo vseh navzočih. Po službi božji je bil na prostem shod dekllških zvez, na katerem je dr. Hohnjec nedosežno govoril o pomenu dekliške organizacije za versko in narodno življenje. Za dr. Hohnjecem so nastopila dekleta iz Marijinib družb iji dekliških zvez sosednjih lar in prinesla pozdrave najmlajši svoji sestri — Marijini družbi in Dekliški zvezi šentpeterski. Vse je občudovalo pogumni nastop in izobraženo zgovornost vrlili mladenk, Antonija Bence (Rajlienburg) pozdravljaMarijinodružbo, ki daje mladini versko in narodno vzgojo. Jože!a Premelfi (Bizeljsko) priporofia v originalnem govoru mladenkam treznost in varčnost, Marija Stritih fPilštanj) pa ponižnost v obleki in noši. Pti6 se pozna po petju, filovek po govorjenju, a tudi po — obleki. Marija Kovačič (Bizeljsko) pozivlja k branju dobrih knjig In k snovanju knjižnic, Radanovifi Barbara (Pišece) govori o pomenu izobrazbe dekleta za doma5o hišo in javno življenje. Nemec 'Marija (Bizeljsko) pozivlja mladenke k Cujefinosti: Matere ne morejo biti vedno za nami, same se čuvajmo! Marija Pribožič (Rajhenburg) stavi za vzgled Devico Orleansko. Po njenera vzgledu pojdimo pogumno v boj za sv. vero in za pravice slovenskega jezika. Valent Roza (Rajhenburg) je dovršeno in krepko prednašala Gregorči5evo obmejno budnico. Za Balon Amalijo (Bizeljsko), ki želi obilnega uspeha Dekliški zvezi, povzame sklepno besedo dr. Holinjec, ki želi, da bi seme, ki se je vsejalo danes, rodilo obilno krasnih in stalnih sadov, v kar pomozi Bog in Marija! Razšli smo se z željo, ki so jo izražale mladenke, da bi se dekl;Ski sbod vršil na Sv. Gorah vsako leto. 1 Ime pridelka Pienica Rz Je&nen Koruza Ajda Seno sladko. . ... „ kislo .... Slama Fizola Grah ....... Lede Krompir Sir Surovo maslo . . . Maslo Speh, svez .... Zelje, kislo .... Repa, kisla .... Mleko Smetana, sladka . . „ kisla . . . Zelje, 100 glav . . Jajce, 1 kom. . ... logram M O »Q jram kilo; .H s • • Gradec j K 11 9 8 9 10 5 5 3 18 — -- - — V 50 50 50 20 |0 30 50 - - — — Maribor 1 K 10 9 9 10 u 10 3 2 - - 1 1 — V 50 50 50 50 50 75 50 60 fiO 08 60 8'i 70 24 20 *>4 96 96 06 Celje I K 11 8 g 11 10 16 11 3 2 2 11 — — — V 60 °0 50 50 80 50 _ - z ... ... p. K 10 8 g 9 10 5 4 3 - - I r 4 T 50 50 60 ._ j 10 8 Q 8 9 Q 10 5 i 18 - T 60 60 S 60 - .... G-rašlro tržriLO poročllo. Sejem z rogato živino dne 3. oktobra 1913. Cena je bila za 100 kg žive teže: klavni voli, tolsti 94—110 kron (izjemoma 118 kron), poltolsti 76—90 kron; suhi od 68—74 kron; voli za pitanje od — do — K; klavne krave, tolste od 68—82, poltolste od 48—66, snhe od 40—46, biki od 66—96, dojne krave do 4. teleta od — do — K, 6ez 4. tele od — do — K: breje krave od — do — K; mlada živina od 68 do 84 kron. Kupčija slaba, cene večinoma nespremenjene. Cena klavne živine za 1 kilogram: teleta od K 1-12, K l'32j teleta Ia (izjemoma cena od K 136 do K l'4O); mlade BTinje od K 156 do K 160; nemške pitanske svinje od K 1*86 do K 1'46; ogrske pitanske svinje Ia od K T36 do K 146; ogrske pitanske svinje Ila od K 1-28 do K 132; mesne svinje od K 1-38 do K 1-46; bosnjaške pitanake Bvinje, od K 130 do K T40; ovce od K —-80 do K — 90; kozliči in jagneta od K —•— do K —•—. Kupčija slaba, cene močno nazadovale.