Slovenci, Slovenke: Osi v nedeljo 26. oetobro nn mlndinsko prireditev
ki bo v Armenski dvorom, ulico Acevedo 1353.
CORREO ARGENTINO TARIFA REDUCIDA Concesión 1551	Periódico de la Colectividad Yugoeslava Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 032878. /	NAROČNINA: Za Ameriko in la celo leto $ arg. 6.—; za pol leta S.50. Za druge dežele 2.50 USA-Dolarjer,
0Esïi6D^zSuaT659 ANO (Leto) XII. BUENOS AIRES, 24 DE OCTUBRE (OKTOBRA) DE 1941 Núm. (štev.) 38		POSAMEZEN IZVOD; 10 ctvs.
Na delo za našo Primorsko!
V vseh večjih prevratih in predvsem pri vseh socialnih bojih so se borile delavske množice v prvih vrstah ter so nemalokrat z občudovanja vredno disciplino dosegle odločilne zmage. Te borbe sicer niso bile vedno v korist preprostemu ljudstvu, ki se je včasih zapeljano borilo za koristi tega ali onega stanu ali tudi samo za ugled kakšne osebe. V večini takšnih slučajev pa je delavstvo navadno kmalu'spoznalo svojo zmoto ter je hitelo popravljati napravljeno pogreško.
Tudi v sedanji vojni je del preprostega delavstva nasedel vabam novodobnega “Mesije” ter njegovega šarlatanskega “evangelija”, podpiranega od najbolj zloglasne policije in krvnikov, kar jih je kdaj poznal svet. Del omamljenega ljudstva se je navduševal za “novi red” in njegove srednjeveške “svoboščine”, združene z najhujšo inkvizicijo, kar jih pozna zgodovina, in z morenjem ter pustošenjem, katerega bi se sramovali Atila, Džingis-kan, Timurlenk in podobni barbarski srednjeveški vojskovodje.
Toda vsi se niso vdajali opojnim frazam. Večina se je takoj od počet-ka zavedala, da tu ne gre za “živ-1 jenski prostor” kakšne države, ampak, da je nacistična vojna roparska vojna, s katero hočejo Nemci zasuž-niti narode, predvsem slovanske.
Treznejši ljudje niso pozabili na razna prejšnja “junaška” dejanja novodobnih “osrečevalcev”, ki se niso sramovali pobiti stotine svojih zvestih privržencev — kaj šele nasprotnikov! •—. in zato niso verjeli hinavskiom besedam, s katerimi so totalitarci zaslepljali in tudi zaslepili del ljudstva. V takratnem splošnem vročičnem delirju je bilo pa vsako opozorilo brezuspešno; za iz-treznjenje je moral priti primeren trenotek.
Ta trenotek je kmalu prišel ter bolj učinkoval kakor mrzli Kneipov poliv na bolnika. Napad na Rusijo je namah spremenil položaj. Sem in tja je mogoče še ostal kdo otopel, toda, kar je glavno, ljudje so se v ogromni večini zavedli ter otresli zmote.
Danes smo toraej tudi med nami že na jasnem glede j dogodkov v svetu. Ni več tiste razdvojenosti, ki je bila v prejšnjih časih. Ostalo je morda še kakšno navskrižje, nesporazum, ali v glavnin- prevladuje danes med nami edinost kot nikoli prej. Nismo pa povsem edini v dejanjih in tudi se ne dovolj zavedamo dolžnosti, ki nam jih narekuje sedanji čas.
Ker je naša slovenska naselbina v Argentini v svoji ogromni večini primorska, bi morala biti naša prva dolžnost, da se v mejah, v kolikor je to nam mogoče, brigamo predvsem za usodo Primorske, naše ožje domovine. Združeni kakor en sam mož, bi morali mi slovenski izseljenci iz Goriške, Tržaške in zasedenega dela Notranjske, skupno z Istrani začeti živahno akcijo za osvoboditev naše ožje domovine izpod italijanskega jarma. Ta naša ožja domovina je naš dom, naša streha. Za njeno usodo se moramo brigati v prvi vrsti, ke le tako bomo mogli
Italijani pobili 50.000 Črnogorcev
Zaradi odpora, na katerega je naletela italijanska vojska v črni gori, kjer so skoro vsi za borbo sposobni moški šli k četnikom, da branijo svojo zemljo in svojo svobodo pred tujim vpadalcem, so fašistične oblasti organizirale strahovito kazensko ekspedicijo. Tanki, letala, artiljerija in pehota so dobili nalog, da mesteca in vasi, ki so dala četnike, zrušijo do tal in da pokončajo vsako živo bitje v njih. Vojska, pod fašistično komando, je ta ukaz izvršila tako temeljito,' da je tekom “kazenske ekspedicije” pokončala 50.000 črnogorskih žena, otrok in starčkov; odraslih moških, ki se skrivajo v gorovju, odkoder vodijo boj proti sovražniku, ni našla. Z vprav totalitarno krvoločnostjo so fašisti poklali nedolžne ljudi, da bi se mašče-
vali nad četniki, katerim ne morejo Tako javlja vest iz Londona, ki do živega.	! zatrjuje, da potrjujejo ta strahoviti
Cetinje, glavno mesto v črni gori
pokolj tudi poročila iz nemških virov. Pravijo namreč, da so Nemci zagrozili srbskim generalom, ki niso hoteli voditi Nedičevih čet v boj proti četnikom, da bodo “v Srbiji naredili prav tako, kakor so storili Italijani v Črni gori”.
Nad zverinskim početjem italijanske. vojske se zgraža ves civilizirani svet. Ti fašistični razbojniki, ki so bili doslej tepeni povsod, kjerkoli so posegli v boj — tako v Španiji kakor v Afriki, tako v Grčiji kakor v bojih s črnogorskimi četniki — postanejo “junaki” samo tedaj, ko gredo nad neoborožene starčke, nad ženske in otroke. Zločin, ki so ga izvršili nad civilnim prebivalstvom Črne gore in s katerim so v krvoločnosti prekosili celo svoje tevtonske pajdaše, vpije do neba.
Rusi zadržali nemški naval proti Moskvi
NEMŠKA OFENZIVA OBTIČALA PRI ORELU, KALININU IN MOŠAJSKU — RUSKA VLADA IN DIPLOMATSKA ZASTOPNIŠTVA SO SE PRESELILI V KUJBIŠEV — POLOŽAJ PRI LENINGRADU NESPREMENJEN — NA JUGU SO NEMCI SPET
PREŠLI V NAPAD PROTI BUDJENJIJEVI V07SKI IN ZASEDLI STALINO
Hitler je bil zbral za ofenzivo proti Moskvi ogromno vojsko in ogromne kupe vojnega materijala ter začel bitko, kakršne doslej še ni poznala zgodovina človeštfa. Pred silnim pritiskom nacistične vojne mašinerije se je začela Timošenko-va armada umikati in nemški generalni štab je že vrgel v svet vest, da je'ruska vojska, ki je inrela braniti Moskvo, popolnoma dezorganizira-ria in izročena na milost in nemilost nemškemu vojnemu stroju. Položaj je bil zares kritičen in v totalitarnem taboru so bili že pijani zmage. Vse je računalo, da bo Moskva padla čez dva, tri dni.'
Ta predvidevanja je potrjevalo tudi dejstvo, da je ruska vlada povabila tuja diplomatska zastopništva, naj se presele v Kujbišev, kamor je tudi sama preselila osrednje državno vodstvo. V Moskvi je bilo proglašeno obsedno stanje in vpeljana smrtna kazen za vohune, saboterje ter razširjevalce vznemirljivih vesti.
Ko je bil položaj najbolj težak ter so tudi ruska poročila priznavala, da se je Nemcem posrečilo zabiti Timošenkova armada, ojačena z re-klin v v obrambni pas Moskve, je zervami, nepričakovano dobro reagirala. Izvršila je celo vrsto protinapadov, ki so nemške divizije zadr-
združiti vse naše izseljenske sile ter s tem obenem na najbolj primeren in najbolj izdaten način podpreti boj ogroženih narodov proti totalitarnim zasužnjevalcem. Vsako drugačno gledanje na sedanje dogodke in na dolžnosti, katere nam ti dogodki nalagajo, ustvarja samo zmešnjavo in škodljivo cepljenje sil.
Naša naselbina je v ogromni večini delavska. Kakor sem že rekel, jo je neizogibni razvoj dogodkov zedinil v pogledih na roparske namene totalitarcev. Zato je čas gotovo primeren, da se takšna primorska akcija začne .
I. P.
žali, na nekaterih mestih pa celo potisnili nazaj. Po strahovitih spopadih, ki so se odigrali pri Kalini-nu, Grelu, Mošajsku, Kalugi in drugod zapadno od Moskve, je nemška ofenziva obtičala. Moskva še ni padla, čeprav so Nemci storili vse, da bi jo zavzeli. Nič niso gledali na žrtve. Hitler je žrtvoval, kakor računajo, vsak dan po eno divizijo z namenom, da stre ruski odpor. Da so se njegovi načrti za sedaj izjalo-va nemška ofenziva se je začela 1. vili, o tem ni nobenega dvoma. No-oktobra. Hitler je dva dni kasneje napovedal v Berlinu “odločilne dogodke” in kakšnih deset dni kasneje je njegov glavni stan že “likvidiral.” ruske divizije. Danes, ko to pišemo, smo že , 23. oktobra in “odločilni dogodki” še niso nastopili”, marveč celo izgleda, da so “likvidirane” Timošenkove divizije likvidirale nemško ofenzivo.
■Seveda pa je še prezgodaj za slavospeve. Nikakor ni verjetno, da bo Hitler pred Moskvo tako brž popustil. On je obljubil, da bo Moskvo zavzel, in storil bo vse, da to obljubo izpolni. Sedaj najbrž v naglici zbira nove moči, ki naj zamašijo občutne vrzeli, katere so v vrstah tevtonske armade naredili ruski topi, tanki, letala in bajonete. Poročila namreč javljajo, da so na mnogih bojiščih tla dobesedno pokrita' s trupli padlih nemških vojakov. Ko bo zbral zadostno moč, bo Hitler spet poskusil srečo. Če mu znova iz-podleti, ne bo nemška vojska prezimovala v Moskvi. Zima je že začela naznanjati svoj prihod.
Občudovanja vredni odpor ruskih čet pred Moskvo je sprožil v angleški javnosti novo ofenzivo za izdatnejšo pomoč Rusiji. Angleško javno mnenje se vprašuje, zakaj Anglija ne ustvari novo fronto na zapadu. Mnogi so prepričani, da bi bilo mogoče izkrcati čete na pr. v Franciji in s tem prisiliti Nemce, da zmanjšajo svoj pritisk proti Rusiji. Nobenega dvoma ni, da se je angleško
vojno vodstvo bavilo s tem vprašanjem in da se z njim bavi še danes, vendar pa izgleda, da sedaj še ni pravi čas za tak poskus. Izkrcanje zadostnih čet bi zahtevalo veliko število ladij, ki bi bile tekom prevažanja vojaštva in materijala izpostavljene ne samo napadom nemškega letalstva, marveč tudi topovom težke, artiljerije,	s katero so Nemci
opremili obrežje Francije in drugih zasedenih dežel, kjer bi Angleži mogli poskusiti invazijo. Razumljivo je, da angleška javnost zahteva od vlade, naj “nekaj” stori, toda razumljivo je tudi, da se odgovorni možje ne morejo izpostaviti kar tako nevarnosti, da se poskus izjalovi, kar bi bilo usoden udarec za zavezniško stvar.
Pri Leningradu se položaj ni spremenil. Izkazalo se je, da so bile nemške vesti, ki so zagotavljale, da .je to mesto v ognju in ruševinah, izmišljene. Leningrad se drži in je doslej s takim uspehom odbijal nemške napade, da je nacistična vojska sedaj tam bolj v defenzivi nego v ofenzivi.
Manj zadovoljiv položaj pa je na jugu, kjer so Nemci spet sprožili napad proti oslabljeni Budjenjijevi armadi. Posrečilo se jim je zasesti Mariupol in tudi važno industrijsko ter prometno središče Stalino.
Dr. Mačeka hočejo “spreobrniti”
Naci-fašistično-vstaška propaganda je sprva lagala Hrvatom in svetu, da je dr. Maček pristal na “svobodno” Hrvaško, na Paveliča in totalitarizem. Iz Goebbelsove skrinjice je celo prišla vest, da je dr. Maček takoj po okupaciji Zagreba po nemških četah imel govor v radiu ter da je Hrvate pozval, naj pristanejo na cesarsko-kraljevega Kvaternika in marsejskega Paveliča. Vse to so bile gole laži. Dr. Maček, vodja hrvaške kmečke stranke in
torej pravi zastopnik' Hrvatov, se ni vklonil totalitarnem. Ker ni mogel slediti jugoslovanski vladi v izgnanstvo, se je umaknil, na svoje posestvo v Kupincu in čakal, kaj bo. Najprej so prišla Paveličeva vabila, naj bi dr. Maček vstopil v vsta-
ško “vlado”. Dr. Maček jih .je odbil. Potem so vabila spet prihajala, spremljana od zmerom hujših groženj. Dr. Maček jih ,je odbijal. Sedaj pa .je končno prišla vstaška banda in na ukaz (lestapo-a odvedla dr. Mačeka neznano kam. Fašistični in nacistični listi poročajo, da je bil dr. Maček v zvezi z osebami, ki imajo opravka “s sovražnim inozemstvom”, in da je bil zato postavljen pod policijsko nadzorstvo, katerega namen je “rešiti ga vpliva državi sovražnih elementov”. Dr. Mačeka hočejo torej “spreobrniti”. Ali uporabljajo tudi proti njemu metodo, ki si jo je izmislila nacistična tajna policija v Schuschniggovem slučaju? Ali igrajo dr. Mačeku noč m dan gramofonsko pločo s tistim Paveličevim govorom, ki ga imajo Zagrebčani že polne želodce?
INTERVENTOR ZA PROVINCO BUENOS AIRES
Interventen-,ji imajo težko stališče. Ugoditi narodu in ugoditi oblastnikom, ki drugače hočejo kakor narod, je pač težko. Zato so pa tudi ostavke interventor jev na dnevnem redu. Prav posebno v tem prednjači največja argentinska provinca, to je buenosaireška. Sedaj je bil namreč imenovan že četrti in sicer v osebi polkovnika Enriqueja Rott-jera.
Bo lii mel ta novi interventor kaj več sreče, se bo že izkazalo. Sicer pa se imajo 7. decembra že vršiti volitve ter bi bila njegova služba kratka.
Rottjer je svoje mesto že nastopil.
Volitve se imajo vršiti tudi v nekaterih. drugih provincah, ki so pod interventorjem, kakor v Catamarki
23.	novembra in v San Juanu 30. novembra.
ARGENTINSKE VESTI
GIBANJE PARNIKOV
SEVERNOAMERIŠKA KOMISIJA V BUENOS AIRESU
V torek je z letali dospela v Argentino ter pristala v Seis de Septiembre severnoameriška državna komisija, ki ima nalog poizvedeti in dognati nedostatke, oziroma nesreče, ki se stalno dogajajo pri letalstvu.
Komisija pa ima najbrže tudi drugo nalogo upoznati se s kraji ter najti primerna mesta, kjer nuj bi se v slučaju potrebe postavila letališča.
Ta severnoameriška komisija ostane do torka v Argentini, nakar poleti in obišče šed ruge ameriške republike, nato se pa vrne domov.
POSLANSTVO KR. JUGOSLAVIJE — BUENOS AIRES
DOMAČE VESTI
ARGENTINSKI PARLAMEN-
TACI V SEVERNI AMERIKI
V Severni Ameriki se mudi sedaj skupina argentinskih poslancev.
Poset obeta roditi dobre uspehe.
Poslanec Rani Damonte Taborda je imel razgovor tudi z angleškim poslanikom lordom Halifaxom.
SPREVOD SKAVTOV V PALERMU
V nedeljo 19. t. m. ob 5 uri popoldne je bila zaključena proslava argentinskih skavtov, katera prosla se je vršila pod imenom “Teden škav-tov”.
Zaključitvena proslava se je vršila na avenidi Sarmiento, med avenido Alvear in Plaza Italia. Ob spomeniku Špancev so bile postavljene tribune raz katerih so predsednik argentinskih škavtov g. Laureano Baudizzone, državne, policijske in druge javne osebnosti motrile sprevod. V lepem redu, pod vodstvom načelnika škavtov g. Nestora Meana je korakalo v sprevodu 46 čet iz mesta in 22 čet iz bližnje okolice, v skupnem številu kakih 8000 dečkov in deklic.
Sprevodu je prisostvovala tudi velika množica občinstva, ki je občudovala vzorni red in lepo korakanje te.Skavtske mladine.
Španski parnik “Monte IGorbes”, ki bi imel dospeti" nekako začetkom novembra sem, se nahaja že več dni v tukajšnjem pristanišču. Prevoznik iste zastave “Cabo de Hornos’’ pa še ni prispel, pač pa ga je pričakovati, kakor smo že javili koncem tega meseca.
Na tem parniku se je nahajal in bil namenjen v Buenos Aires med drugimi tudi Nemec Leon llirsch. Tega možakarja so pred par leti francoske oblasti radi vohunstva v prid Nemčije, obsodile na 16 let ječe. Po okupaciji dela Francoske, so Hirscha Nemci izpustili na svobodo in tako je bil sedaj ta Hitlerjev prijatelj' namenjen špijonirat tudi v Argentino. Angleške oblasti v Tri-nidadu pa so mu te načrte preprečile ter ga zaprle. Pri njem so našli
50.000	dolarjev.
Angleška policija je s tem tudi odvzela mnogo dela tukajšnji preiskovalni komisiji, ki je že začela z delom, da preišče njegovi obisti, kakor tudi policija.
S Hirschem pa je bil tudi še nek drug nemški potnik, za katerega se tukajšnja policija zelo zanima. Gre se baje za nekega deportiranca.
Kar se tiče severnoameriških prevoznikov, prihajajo pogosto, nasprotno, pa je z japonskimi. Dočim je prej priplul skoro vsak teden po eden ali celo več parnikov, so sedaj zelo redki.
Vsi ti parniki vozijo tudi pošto in so prejšnje čase tudi za nas kako pismo pripeljali, sedaj pa nič več, posebno od takrat, ko je sovražnik zasedel našo domovino. Še celo pošte potom zrakoplova ni več, ali pa je prav redki tako srečen, da prejme kako pismo.
Kaj je temu krivo nam ni znano. Mogoče Cenzura pisem ne pripušča in jih sploh ne sprejema ter se tudi g-ovori, da italijansko poštno letalo ne bo več vršilo svoje službe radi pomanjkanja nafte.
Avenida de Mayo 1370/III.
IT. T. 37-4551
Kr. jugoslovansko poslaništvo išče ter poziva, da se mu javijo sledeči izseljenci:
Djurič Dušan iz Javornja, zadnji znan naslov:	a/c Bco. Germánico,
L. N. Alem 150, Cap. V Argentini
nahaja že 13 let.
Frabečič Stjepan iz vasi Gradič hšt. 15, v Argentini se nahaja že kakih 12 let, zadnji znan naslov a/c Banco Boston, Florida 99, Capital.
Vene Matija, zadnji naslov a/c Banco Geimanico, Avda. L. N. Alem 150, Capital.
Z NAŠEGA POTOVANJA V CORDOBO IN ALTO GRA-CIJO
kom prav presrčno zahvalijo. Pray posebno pa še:	družini Zorn in
Alojziju Gregorič v Alta Graciji. V Cordobi pa: Fanici in Andreju Ger-! goric, Pepci in Jočefu Gregorič ter družini Karla Gregorič.
Berto Gregorič
Markov Ljuba iz Petrovgrada. Baje stanuje v Buenos Airesu, ulica Olavarria, hišna številka ni znana. ' Gebel (ali Gobel) Stjepan iz Pu-tinca. Zadnji krat se je oglasil iz Valentin Alsina, calle Curupayti 1140.
Milinovič Blagoje iz Markovca. Prispel je v Argentino 1938 leta s svojim sosedom Savom Milinovič iz vasi Markovae občina Bi jela, srez Daruvar. Iskani se ni nobenemu .javil iz Argentine.
Cotdobo rad marsikdo obišče, če le more ali če mu finančne zadeve to dopuščajo. Tudi naše ljudi vleče tja, saj se jim dozdeva, da so doma. Vse kar smo imeli doma, se najde tudi v Cordobi, poleg bistrih stu-cev in deročih potokov, tudi pašnike na katerih se pasejo ovce in goveda. Pa hribi in gore, ki jih tudi sneg pokrije, kakor pri nas doma. Sploh se res počuti človek tam, kakor doma. In to tembolj, ker je tam mnogo naših ljudi, kar daje vtis našega življenja. Radi tega pa ni noben slučaj, da so se nekateri naši rojaki pred leti tja zatekli in se tam naselili. Največ teh je iz Prvačine na Primorskem. Ti rojaki so dospeli v Argentino povečini pred kakimi 16 leti. Zaposleni so v raznih delih ter so si s pridnim delom toliko opomogli, da imajo skoro vsi že svoj skromen dom.
Mnogo teh naših Prvačkovcev poseti vsako leto naše mesto, da se sestanejo z domačini, ki so v Buenos Airesu. Pa seveda vabijo, da tudi buenosaireški Prvačkovci pridejo kdaj k njim v Cordobo. To željo jim je izpolnila pred kratkim naša rojakinja Berta Gregorič, ko je porabila priliko,- da se sestane z možem Albertom, ki je bil na delu v Tucumanu, pa se je za nekaj dni nastanil v Cordobi.
Zupančič Franc iz Dolskega, srez Ljubljana. Izselil se je leta 1927. Javljal se do leta 1937 iz Buenos Airesa. Pošto je prejemal preko Ban-co Holandes.
ZAGONETNA SMRT ŠOFERJA
Rukavina D. Ante. Nižic Šime iz Preka.
Marinkovič Vaša iz Malih Grabi-čanov, srez Koprivnica. Leta 1935 je prejemal svojo pošto na naslov; Ranco Boston, Florida 99, Cap.
Kanjuh Janko iz Šida. Oba se od 1928 leta ne javljajo svojcem.
Rostaš Miho iz Berhasova
Dne 13. t. m. se je i^našega mesta, okraja Flores, s svojim avtom neznano kam odpeljal šofer José Delvarco. Ž njim se je odpeljal tudi nek človek, ki se je izdajal za trgovca.
Ker se več dni ni vrnil k svojcem, so ti javili to zadevo policiji, ki je takoj ukrenila vse potrebno. Obvestilo o zagonetnem pogrešanju* Del-varka je prejela tudi policija v Pam-
m
“MARCHA DE LOS SIGLOS”
Vsako soboto od 8 in pol do 9 ure zvečer je prenos na radio El Mundo pod naslovom “Marcha de los Siglos”.
Spored tega prenosa do konca leta je ledeči: Češkoslovaška: 25. oktobra. Francoska: 1. novembra. Poljska: 8. novembra. Belgija: 15. novembra. Norveška: 22. novembra. Jugoslavija: 29. novembra. Holandija: 6. decembra. Danska: 13. decembra. Grška: 20. decembra. Angleška : 27. decembra.
Rojaki poslušajte le prenose!
JUGOSLOVANSKA KERMESA
“Comite Argentino pro Yugoesla-via” se vneto pripravlja za veliko kermego, ki bo 15. in 16. novembra v prostorih Alvear Palace Hotel.
I lvermesa bo pod pokroviteljstvom | gospe Lady Ovey, soproge angleške-I ga poslanika, princese Mire Kuda-] čev Armour, soproge severnoameri-1 škega poslanika in gospe Niče Can-I kar. soproge našega poslanika.
Rojaki in rojakinje, poselite ker-meso.
POT NAŠEGA POSLANIKA
Gallatia Helmut iz Ljubljane. Zadnji znan naslov “Sanatorio, calle Talehuno 106. Capital Federal.”
Čorak Peter iz Hrtovačke. Javil se je zadnji krat iz Chaca, Villa Angela.
Šerer Bernhardt iz Indjije.
Tomanek Franjo iz Predavea.
pi. Ker je ta policija našla neko ! Leta 1938 se je javil s sledečega na- ¡1f“ll.vl. IUU1 "‘isiopna z vec si napol zakopano truplo, je zasumila, slova: Florida 99, Capital.	mn Apesim/
Levačič Ivan iz Murskega Sredi- ‘	..........
da bi znalo to biti izginulega šofer-
ja. Javila je stvar tukajšnji policiji, j šča, srez Čakovec, Hrvatska Rano
ZAVRNJENI POTNIKI
Nekaj potnikov, ki je prispelo v Argentino na španskem parniku * ‘ Cabo de Buena Esperanza ’ ’, pa niso imeli vseh papirjev v redu, bodo morali nazaj proti Evropi. Tako je določila izvršna oblast.
Isto se bo zgodilo z nekaterimi potniki Cabo de Hornos.
obenem ji dala nekatere podatke o rečeh, ki jih je imel mrlič pri sebi, katere je potem policija sporočila Delvarcovim ljudem, ki so po teh spoznali, da je pravi.
Po skrbnem iskanju se je policiji posrečilo, da je zaznala kdo bi znal biti Delvarcojev morilec. Iskala ga je in našla in sicer v Fuerte general Roča, Rio Negro. Imenuje se Leo Liberman.
Umor je pa izvršil z namenom, da se polasti Delvarcojevega avtomobila.
vina. Pred tremi leti se je javil iz
Morilec Liberman se je pred par dnevi poročil.

»••«•«••••»t
Naznanjam cenj. rojakom, da imam že za SPOMLAD in POLETJE veliko izbiro najfinejšega blaga. — Cene zmerne!
Delo prvovrstno
Krojačnica
LEOPOLD UŠAJ
GARMENDIA 4947 La Paternal Buenos Aires
!
1
n
t
•»•..•..•..•..•.n
»•••••••..•..•..«..•..•..•..•..i
Buenos Airesa, Av. L. N. Alem 150.
Nižetič Ante iz Selca na otoku Braču. Zadnji znan naslov:	San
Martin, FCCA, calle Tornquist esq. Falucho.
Šut Stjepan iz Novakov hšt. 10, občina Ozal.j. Leta 1938 je prejemal pošto na naslov: Av. L. N. Alem 150, Capital.
Herbert Vendelin iz Indjije. Poslednji naslov: Calle Hidalgo 1647, Capital. $
Popič Ivan, zadnji naslov:	Ing.
Huergo 1370, Dock Sud.
Cicovič Mirko, iz Orahovca u Boki Kotorski, priselil v Argentino leta 1928.
Prokurica Pero iz Pridvorja, srez Dubrovnik.
Svorinič Josip iz Velikega Iža, is-krcal se v Buenos Airesu leta 1939 s parnika “Velebit”.
Movič Danijel, star 41 let.
Sopot Ivan, star 41 let.
Minic Danijel, 40 let star.
Tonkovič Ivo, 17 let star.
Salaj Ivan, star 39 let.
Frabečič Stjepan, iz vasi Gradiči hšt. 15. V Argentini se nahaja že 12 let. V domovini ima mater, ženo in dvoje otrok. Drugih podatkov ni.
Z Berto Gregoričevo je posetila ('ordobo tudi članica Slovenskega doma Zofska Sulič, ki je tudi iz Prvačine doma. Skupno sta obiskale rojake v Alta Graciji in Cordobi mnoge Vaščane. V Alta Graciji Zorna Jožefa, Sulič Alojzija, Gregoriča Alojzija. Furlanija Franca, Škrla Mirkota, Mervina Jožefa in Gregoriča Alojzija. V Cordobi pa: Gregorič Fani in Andreja, Gregoriča Jožefa, Gregoriča Karla in še par drugih. Povsod so ju nadvse lepo sp rejci i, gostili in ju vodili razkazovat krasote Cordobe in nje okolice.
Berto in Zofko so prijazni rojaki vodili tudi na prireditve. Tako v Cordobi na prireditev Čehov in Poljakov, ki je bila za Rdeči križ. Ko so prireditelji zaznali, da je Zofka dobra pevka’ so jo naprosili, da kaj zapoje. Zofka je prošnji ustregla ter zapela nekaj slovenskih in argentinskih pesmi. Za svoj nastop je žela obilo pohvale. Isto je bilo v Alti Graciji. Na povabilo tamošnjega Podpornega društva je na tej prireditvi tudi nastopila z več sloven-
Pov-
darjati je treba, da so Argentincem posebno naše pesmi ugajale ter zahtevali, da jih ponavlja. Pa se dobijo ljudje in celo člani društev, ki se silijo s tujimi pesmi, dočim naše zametujejo.
Alta Graciji je Zofkino petje ljudem tako ugajalo, da so jo čakali pri izhodu ter ji čestitali in delali ovacije. Sploh se jim je tako priljubila, da so povsod, kjer se je pokazala rekli “La cantante”.
To našo pevko bomo mogli spet j slišati na nedeljski prireditvi slovenske šole.
Obema posetnicama ostane Cordoba in Alta Gracija v prijetnem spominu. Ne samo radi lepih krajev, ki sta jih videle, temveč tudi radi prijaznosti, ki sta jo bile deležni od strani domačega prebivalstva, posebno pa od strani rojakov.
Radi tega se čutita Zofka Sulič in Berta Gregorič; kakor tudi njen mož Berto dolžni, da se vsem roja-
V soboto 25. t. m. se odpelje naš poslanik g. Izidor Cankar v Rosa-rijo, da prisostvuje otvoritvi razstave jugoslovanske umetnosti.
NAVŠEM UREDNIŠTVU NAJ JAVI SVOJ NASLOV
Gosp. Petelin Franc iz Cordobe naproša, da poizvemo za naslov nekega Ukmarja, doma iz Gaberja ali Gaberka na Primorskem, ker ima zanj zelo važne vesti iz Jugoslavije.
Ukmar ima doma ženo in mater. V Jugoslaviji dva brata od katerih starejši je Viktor.
Naproša pa tudi naše rojake, da bi sporočili naslov, če bi kdo vedel.
(Pripomba uredništva): Omenjeni je najbrže Jožef Ukmar, doma iz Gaberja na Vipavskem, ki je sedaj nastavljen kot vratar v Buenos Airesu.
SLOVENSKI LIST JE POZNO IZŠEL
Ker je ta teden list izšel radi nekaterih nedostatkov v tiskarni in ga mnogi do nedelje ne bodo dobili, zato sporočite tisti, ki boste list prejeli svojim prijateljem in znancem, da je v nedeljo 26. oktobra ŠOLSKA PRIREDITEV.
ROJAKINJA V BOLNIŠNICI
Naša rojakinja Dora Groser se nahaja že nekaj časa v bolnišnici Rivadavia.
Kdor bi jo hotel obiskati naj gre v sobo štev. 8, postelja 96.
Rojakinji Dori želimo, da bi se kmalu zdrava vrnila med nas.
JUGOSLOVANSKA UMETNIŠKA RAZSTAVA V ROSARIJU
V Rosariju bo v soboto 25. t m. otvorjena razstava jugoslovansko umetnosti.
Na razstavi bo poleg raznih umetniških slik, fotografij in drugih motivov iz vse Jugoslavije, razstavljeno, tudi nekaj umetnin najboljšega našega kiparja Ivana Meštroviča, katerega so Nemci neznano kam odgnali.
Razstava bo odprta teden dni.
KADAR IŠČETE SLUŽBE obrnite se na rojakinjo
Berto Černič
DORREGO 1583 — Gs. Aires
U. T. 54 r 3588
Žalostnim srcem naznanjamo svojim sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da nam je naša premila hčerka
Marta Pregelj
po kratki bolezni, v starosti 4 let, dne 22. oktobra preminula. Pogreb se je vršil naslednjega dne na pokopališču Chacariti.
žalujoči: Oče, mati, sestra, brat in ostalo sorodstvo. LA PLATA — BUENOS AIRES, 24. oktobra 1941.
S
s
iz organizacij
Prireditev paternal-ske mladine
v NEDELJO 26. T. M. se bo vršila v Armenski dvorani, ulica Ace-vedo 1353 velika prireditev pater-nalskih šolarjev.
Če pomislimo kaj se dogaja v naši stari domovini, ko hoče zakleti sovražnik našega naroda in vsega slovanstva ta narod uničiti in napraviti iz njega ubogljivo rajo hlapcev in dekel, tedaj se moramo zavedati kakšnegfa pomena je naša šola.
Vzdrževanje šole pa je zvezano z velikimi stroški- in dejanskimi žrtvami. Mnogi, žal premnogi se pa ne zavedajo ne važnosti šole, ne žrtev, ki jih nekateri doprinašajo, da šola zamore vršiti svoje delo.
Zato vsi rojaki in rojakinje, ki ljubite svobodo in nočete, da bi na-
društvene izkaznice, (karnete) radi česar se opozarja članstvo, da se zglasijo pri tovarišici tajnici Vidi Kjuder ter prineso majhno sličico, ki je zato potrebna.
Domača zabava Slovenskega doma
SLOVENSKI DOM bo priredil v nedeljo 16. novembra popoldne domačo zabavo, v svojih prostorih ulica Gral. César Díaz 1657.
Podalo se bo majhno igro in par pevskih točk.
Darujte za sreekanje
1 Na mladinski prireditvi, ki jo bo j imela 26. oktobra Slovenska šola s Paternala v Armenski dvorani uli-'■ ce Acevedo 1353 in za katero vlada


S prireditve naših šolarjev
ša govorica izginila, podprite našo šolo. Prihitite tudi na prireditev naših šolarjev, saj boste imeli poleg moralne zadovoljnosti tudi lep užitek, ker vam bo naša šolska mladina pokazala prav prijetne reči.
Naznanilo članstvu
članstvu Slovenskega Doma se sporoča, da si je društvo nabavilo
veliko zanimanje tudi izven Buenos Airesa, bo tudi bogat srečolov.
Ker so tedaj stroški za vzdrževanje šole veliki, dohodki pa majhni, #zato je potrebno, da jo poskušamo čimbolj podpirati. In precej se pridobi ravno s srečolovom, če ni treba dobitkov kupiti.
Imamo že nekaj prav vrednostnih i dobitkov, med temi fin nov radio, a jih je treba ševeliko.
Jugoslovensko Centralno Šolsko Udruženje
Slovenska šola na Paternalu
bo imela v
NEDELJO 26. OKTOBRA, točno ob 4.30 uri popoldne,
v Armenski dvorani, ulica ACEVEDO 1353
VELIKO ŠOLSKO PRIREDITEV
- t
1)
2)
3)
4)
5)
6)
7)
8)
9)
10)
H)
12)
PO
S SLEDEČIM SPOREDOM:
Pozdrav: Ida Pečenko.
Rajalni nastop: izvaja otroški vrtec.
Pericón, narodni ples: izvaja višja skupina.
Pomlad, deklamacija: otroški vrtec.
Balet: Lidija Gabrovec od otroškega vrtca.
Sarafan, dvospev: izvajata Anica Lakner in Ida Pečenko. Ciciban in čebelica: izvaja otroški vrtec.
Gavote, ples: izvajata Irena Vidmar in Marica Giacomelli. Neodrešena domovina: dekl. Irena Vidmar.
Domovini: dekl. Lakner Milka.
“Narobe svet”, kuplet, poje Oskar živec.
“Kolo”, izvaja višja skupina.
Med sporedom bosta Zofka Suličeva in Marija Trebšetova peli “Pri oknu”, “Ne plakaj” in “Doma”.
Mešan zbor “Slovenskega doma” bo pa zapel “Pozdrav domovini” in “Knezov zet”.
Vse plesne in pevske točki bo na glasovir spremljala Marica Mavčeva, na gosli pa Ciril Kren.
SPOREDU SREČKANJE IN PLES
SVIRAL BO “SLOVENSKI ORKESTER”
ROJAKI, ROJAKINJE! Dolžnost vaša je, da pridete na to prireditev, da s svojo navzočnostjo podprete v teh za naš narod tako žalostnih časih, slovensko šolo.
ODBOR
Ulica Acevedo, v 'kateri se nahaja armenska dvorana, je na višini 4.800 ulice Córdoba (prej (Rivera) ter dve kvadri od Canninga. — V bližini Acevedo vozijo razna prometna sredstva.
Zato se odbor tem potom obrača do vseh rojakov in rojakinj, ki imajo srce za našo mladino in žele, da bi naši otroci govorili tudi naš jezik, srce za našo mladino ‘ in' žele, da bi blagovolili pokloniti kak dar, bodisi naravnost v dobitkih ali pa v cje-narju, kakor jim je pač prikladne-je. Nekateri so to že storili, pričakujemo pa še od drugih.
Dobitka, oziroma denar je dostaviti po možnosti v šolo, ulica Paz Soldán 4924 na Paternalu.
Darujte za Slovensko šolo!
Proslava L Decembra
Jugoslovanska narodna obrana bo letos priredila proslavo našega narodnega praznika ter se bo ista vršila v bosoto 29. novembra ob 9 uri zvečer, v dvorani “Unión Tranviarios”, ulica Moreno 2967 (tri kvadre I od Plaza Once).
Opozarja se vsa naša društva še sedaj na to prireditev.
JUGOSLOVANSKA RADIO URA
Naši izseljenci morejo poslušati jugoslovansko radio uro vsako soboto od 6 ure 45 minut do 7 in Vt na postajo L R 2 Radio Prieto.
Rojaki in rojakinje, poslušajte to našo radio uro, kjer boste uživali naše narodne pesmi in zvedeli tudi kaj iz našega narodnega življenja.
TUDI VI ZAMORETE DOSEČI BLAGOSTANJE. . .
če odprete v naši Banki “Hranilni Račun’’, in poskušate vlagati mesec za mesecem gotovo vsoto. Z nabiralnikom, ki Vam ga damo morete brez žrtve napraviti mesečni vložek, hranivši dnevno nekaj centavov. Tako bo vaš znesek stalno rasel in s tem tudi obresti.
Posetite našo “Hranilnico’’ v Glavni banki ali v obeh podružnicah.
BANCO HOLANDES UNIDO
SUCURSAL BUENOS AIRES
Casa Central: 25 de Mayo 81
Agencia No. 1: Corrientes 1900 • Agencia No. 2: Cabildo 2426/30 DIRECCION GENERAL: CURACAO
Jugoslovansko državljanstvo za prostovoljce
. .Kralj Peter II. je objavil dne 26. maja t. L, na predlog notranjega ministra in po zaslišanju ministrskega sveta, sledeči zakonski sklep: 61. 1. — Vsak Hrvat in Slovenec, tuji državljan, ki kot podanik sovražnih držav prostovoljno vstopi v vojsko Kraljevine Jugoslavije in položi prisego zvestobe kralju, pridobi s tem jugoslovansko državljanstvo.
Čl, 2. — Na take prostovoljce se razširja veljavnost vseh predpisov Zakona o ustrojstvu vojske in mornarice, o vojnih invalidih, kakor tudi vsi predpisi glede prostovoljcev.
čl. 3. — Vprašanje občinske pripadnosti državljana, ki je pridobil državljanstvo na način predviden v čl. 1 tega ukrepa, se bo rešilo s posebno uredbo ministra notranjih zadev oziroma bana Hrvaške banovine.
4
Čl. 3. — O pridobljenem državljanstvu izdaja izpričevalo minister notranjih zadev, oziroma ban Hrvaške banovine, na podlagi sporočila ministra vojske in mornarice o vstopu v vojsko.
Slovenska knj ižev-nost
POSLUŽUJTE SE PODJETIJ. KI OGLAŠUJEJO V NAŠEM LISTU !

Do začetka novega veka Slovenci nismo imeli svojih tiskanih knjig. Iz dobe srednjega veka (X. stol.) so se nam ohranili znameniti brižin-ski spomeniki, ki so sploh najstarejši ohranjeni slovenski tekst, pisan z latinico. Iz poznejših stoletij nam je ohranjenih še nekaj drugih slovenskih rokopisov (n. pr. čedadski, celovški, šiški, kranjski in dr.).
Najdragocenejše, kar imamo Slovenci iz poznega srednjega veka, je pa naša narodna pesem. Iz naše zgodovine je razumljivo, da se pripovedno pesništvo ni moglo više dvigniti, temveč je ohranilo le bolj lokalen značaj, zato se je pa tem bolj razvila naša narodna lirika, ki‘je morda ena najlepših v Evropi. Mnogovrstna po vsebini in obliki poje o radosti in o bolesti našega človeka, o ljubezni, o zakonu, o družini, o polju, o rožah, o vinu, o smrti, o Bogu itd. Celo vojaške pesmi imajo skoro vse liričen značaj, j Književnost v pravem pomenu besede se je pa začela pri Slovencih j šele ali oe v začetku novega veka. Rodila jo je reformacija, ki je povzročila pri Slovencih živahno duhovno valovanje. Uvedla je v bogoslužje narodni jezik in s teta tudi potrebo po domači knjigi. Tej potrebi je prvi zadostil Primož Trubar, izprva I katoliški duhovnik, pozneje pa najodličnejši protestantovski pridigar in organizator, ki je izdal 1. 1551. prvi dve slovenski tiskani knjigi (abecednik in katekizem), za njima pa še dolgo vrsto drugih. Njegovemu zgledu je kmalu sledilo še več, protestantovskih pisateljev,, izmed katerih sta najvažnejša A. Bohorič, ki je izdal 1. 1584. prvo slovensko ¡slovnico, ter’ •). Dalmatin, ki je izdal istega leta slovenski prevod celotnega sv. pisma, največji proizvod književnega dela slovenskih reformatorjev.
Katoliška protireformacija je že proti koncu XVI. stol. zatrla to živahno protestant ovsko delovanje
SLOVENSKI ORKESTER
ter ga deloma nadomestila z lastnim. Duša teh prizadevanj je bil ljubljanski škof T. Uren (1560—1630), kateremu je stal ob strani jezuit J. Čaudek. Ta dva in njiju nasledniki (Schonleben, M. Kastelic, Janez Krstnik od Sv. Križa, Hipolit, Ro-gerij in dr.), sami svetni in redovni duhovniki, so skrbeli v XVII. stol. in v prvi polovici XVI11. stol. za najnujnejši cerkveni književni re-pertorij. Mimogrede iz te dobe jé omeniti še delo velikega zgodovinar-ja J. V. Valvasorja.
Iz nekakega mrtvila, ki je nastalo v dobi protireformacije, je vzbudila našo književnost šele prosvit-ljena doba v drugi polovici XVIII. stol. Ta je rodila še potrebo po šolskem repertoriju in vzbudila prve pojave narodne zavesti ter s tem v zvezi tudi začetke proučevanja narodnega jezika in preteklosti. Razgibal je književno delovanje te dobe avguštinec Marko Pohlin (1735— 1901). Ta je pisal abecednike, slovnico, slovar, računieo itd, a njegov tovariš D. Dey je izdal še prvo zbirko slovenskega posvetnega pesništva “Pisanice”. Središče vsega tega dela je bila Ljubljana, kjer so oso^pali nekateri posvetni in duhov-ski prosvitlejnci (Japelj, Kumerdej i. di*.) učeno društvo, nekako akademijo. To je dalo pobudo še za vrsto praktičnih in gospodarskih knjig. ^ /poredno so pa pričele orati slovensko kiijiev.no ledino že tudi obmejne slovenske dežele (na Primorskem Stanič, na Koroškem Guts-mann, na Štajerskem 11 asi, Volk-mer i. dr., v Prekmurju po M. Iviiz-mics).
(Nadaljevanje prihodnjič)
Ali si že član Jn^o-
o
slovanske Narodne Obrane?
Ako še
nisi, vpiši se
i
Se priroporača društvom in za-sebiflkom za igranje na prireditvah, domačih zabavah oziroma ob priliki porok ali drugih domačih slavnosti, deča naslova:	Calle Cortina 274,8 I
(Vilia Devoto) ali pa Bolivia 4460. ; U. T. 50-2153.

Kroj
acmca
Izdelujem obleke po najnovejši ? modi. — Cene zmerne.
f
Rojakom se priporoča
Peter Capuder

Rio Bamba 879, Bs. Aires
: :
Poziv jugoslovanskim vojnim obveznikom
Poslaništvo Kraljevine Jugoslavije poziva, v skladu z novo naredbo Kraljevske vlade, vse Jugoslovane, vojne obveznike, v starosti od 18 do 50 (PEDESET) let, torej vse rojene med 1891 in 1923, da se takoj javijo poslaništvu, osebno ali pismeno, in spor oče svoj sedanji naslov.
Buenos Aires, 12. septembra 1941.	*
Kralj. Poslanik:
Dr. IZIDOR CANKAR, 1. r.






Slovenci doma in po svetu
VESTI IZ ZASUŽNJENEGA OZEMLJA
Streljanja v Dalmaciji
Vojaška sodišča v Splitu in Šibeniku so obsodila na smrt 18 “komunistov” od trideseterice obtoženih. Smrtne obsodbe so bile takoj izvrše* ne. Obsojenci so baje delali sabotažo in “ komunistično ’ ’ propagando.
Zgovorna slika
Buenosaireški nacistični dnevnik je prinesel sliko hrvaške izložbe na dunajskem jesenskem sejmu. Kar najbolj pada v oči, je ogromna, vsaj štiri metre visoka doprsna slika “poglavnika” Paveliča. Nobenega dvoma ni, da slika predstavlja tisti “proizvod” Hrvaške, katerega bi se Hrvatje najraje iznebili.
“Poslednje9’ svarilo
Vstaške oblasti v Sarajevu so objavil*' “poslednje’ svarilo, naslovljeno na prebivalstvo petih bosanskih srezov. “Zapeljanim ljudem”, ki so se “pod vplivom komunističnih hujskačev” zatekli v gozdove, dajejo pet dni časa za to, da položijo orožje in se vrnejo na svoje domove. Tistim, ki tega ne store, grozijo vstali s hudimi kaznimi. Takih “poslednjih” svaril so vstaši objavili že mnogo, in imela so zmerom isti učinek: število “od komunistov nahujskanih”, ki se z orožjem v roki bore proti sovražnikom, kateri so vdrli na zemljo, ki ni njihova, in proti izdajalcem, ki jim za Judeževe groše služijo, narašča bolj in bolj, kakor sedaj priznavajo tudi nacistični in fašistični tiskovni uradi.
Vroča tla '
Vroča tla so našli Italijani v Črni gori. Črnogorcev ni mnogo, a so hrabri: njihova zemlja ni bogata, ljubijo jo pa prav tako gorko kakor svobodo, brez katere ne morejo živeti. Povsem naravno je torej, da so se dvignili proti Italijanom, ki so prišli v deželo, da bodo Črnogorce zasužnili. Bijejo se hudi boji in, po vesteh iz Londona, je tekom zadnjih par tednov padlo več ko 1.000 italijanskih vojakov samo v Črni gori.
TUDI FONOGRAFSKE PLOŠČE PREPOVEDANE
Ker se je doslej neprestano dogajalo, kakor po dogovoru, da so v stanovanjih, gostilnah ali na privatnih sestankih v “neodvisni” Hrvaški igrali fonografske plošče, na katerih so rodoljubne pesmi in stare koračnice, je sedaj prišla odredba, da mora vsakdo prinesti v dolo-
pridružiti Pavelicevi teroristični stranki “ustašev”, so glavni zaupniki hrvaške kmetske stranke, ki so še pri življenju, sklicali tajni sestanek, nakar je bil razširjen poziv na ves hrvaški narod, naj nasilstvom nemške soklateske in Pavel ičevih žandarjev odgovarja s silo. Poziv je bil datiran v Banjaluki, kjer se je moral vršiti tajni sestanek. Mač-
200 talcev ustreljenih v Beogradu
V Beogradu je bil proti dvema nemškima vojakoma izvršen napadi Za kazen so nemške oblasti dale ustreliti 200 talcev. Tako poročajo iz Budimpešte. Vkljub takim zverinskim represalijam nemških okupacijskih oblasti, po katerih niso segale niti vojske tistih zavojevalcev, ki jih prednacistična zgodovina označuje kot “divje barbarske horde”, se četništvo .širi bolj in bolj, ker se vrste borcev za svobodo množijo stalno z brati, sinovi, prijatelj;, in sorodniki nedolžnih talcev, nad katerimi izlivajo tevtonci svoj bes.
MIROSLAV KRLEŽA
UMORJEN	|
Slavonic Bulletin iz New Yorka poroča, da je bil Miroslav Krleža, najpopularnejši hrvaški pesnik, dramatik in pisatelj — umorjen v zagrebškem zaporu. Star je bil okrog 48 let.
Po drugih vesteh, pa se je Krleži radi vednega zasliševanja in trpinčenja omračil um in se nahaja nekje v norišnici.
Bulletin ima tudi vest iz Neapla glede drja. Maeeka, o katerem pravi, da je zaprt v Celovcu na Koroškem. Z njim vred v istem koncentracijskem taborišču so dr. An-drija Štampar, Avugst Košutie in Hugo Verk iz Zagreba.
ŽALOSTNA SMRT DVEH PRIMORSKIH MLADENIČEV
Vladimir Kerševan in Slavko Birsa sta šla v bližnjo Vipavo z dinamitom lovit ribe. Ko sta bila že ob vodi in pripravljala dinamit, da ga vržeta v vodo, jima je ta v roki eksplodiral ter oba tako razmesaril, da sta bila takoj na mestu mrtva.
Iz katere vasi sta bila imenovana mladeniča, poročilo ne pove.
Split v Dalmaciji, kjer je bilo pred dnevi ustreljenih mnogo “komunistov”. Danes smatrajo v Jugoslaviji Nemci in Italijani vse, ki še jim nočejo podvreči za —9 komuniste. ..
ceneni času vse fonografske plošče, na cenzuro. Le talce plošče, ki so čisto nedolžne in brez pomena, se vrnejo lastnikom, vse druge so pa zaplenjene in uničene. Tako na primer se plenijo stare pesmi in koračnice iz znanega pred sto leti!
ilirskega gibanja
kova stranka tudi poziva Hrvate naj se docela vzdrže vsega sodelovanja s sedanjimi izdajalskimi oblastmi in naj nudijo vso možbo pomoč gibanju četnikov, kjer koli se pojavijo.
ŽELEZNIŠKA NESREČA
Na progi Trst—Pula se je zgodila velika železniška nesreča. Dva vlaka. menda eden osebni, drugi pa tovorni, sta trčila skupaj ter je bilo, pri tem mnogo vagonov popolnoma razbitih, radi česar je Lilo veliko število potnikov ubitih, kakor tudi mnogo težko in lahko ranjenih.
| Italijanske oblasti pripisujejo ne-I srečo sabotaži, ki se v naših’krajih | vedno bolj širi.
LISTI V LJUBLJANI MORAJO PISATI ITALIJANSKI
Slov nski listi, ki še izhajajo v Ljubljani, morajo objaviti v itali-je in zraven je slovenski prevod, janščini vse vesti, ki se tičejo Itali-Dalje imajo slovenski listi posebno kolono ra učenje svojih čitateljev italijanskega jezika.
Angleški glas o dogodkih v Jugoslaviji
Angleški obveščevalni urad “Exchange Telegraph” je posnel iz raznih evropskih virov poročila o čet niških bojih v Jugoslaviji, katera vodijo do zaključka, da je Jugoslavija prelila doslej več krvi nego Velika Britanija od začetka vojne dalje. Vkljub strahovitim represalijam Nemcev, ki skoro vsak dan streljajo talce, med njimi tudi ženske, se vstaške čete množijo tako, da v Berlinu neprikrito govore o “izredno resnem položaju v Srbiji in na Hrvaškem ’ ’.
ALI SI 2E PRIDOBIL NOVEGA NAROČNIKA ?
NA HRVAŠKEM PRIMANJKUJE MESA
Slavonic Bulletin poroča na podlagi informacij iz Budimpešte, da je na Hrvaškem pričelo primanjkovati mesa. Zaloga klavne živine je padla 30% v Zagorju, 20% v Sremu in 40% v Bosni in Dalmaciji. Veliko pomanjkanje mesa je tudi v Beogradu.
SMRTNA KAZEN ZA POSLUŠALCE RADIA IZ INOZEMSTVA
Po zgledu nacijske odredbe za Beograd in druge kraje, ki so zasedeni ocl Nemcev, je tudi vlada odvisne Hrvaške odredila smrtno kazen za vsakogar, ki bi imel radiospre-j.emnik brez dovoljenja in hi poslušal radijske vesti iz inozemstva ne glede na to, če bi potem te novice širil med sosedi ali ne. — Vlada “neodvisne” Hrvaške je dala postaviti na javnih prostorih zvočnike, iz katerih vsak čas kriči njena, nemška in italijanska propaganda, ampak Hrvatje kartko malo nočejo poslušati teh zvočnikov.
NAGLA SMRT JUGOSLOVANSKEGA POSLANIKA
V Ženevi, kamor se je podal, ko je moral zapustiti Rim, je nenadoma umrl bivši jugoslavnski poslanik pri Kvirinalu Nastko Kristič Vasovič.
ZAGREB SE JE ODZVAL POZIVU IZ MOSKVE •
Na radijski apel iz Moskve ob priliki vseslovanskega kongresa tamkaj, naj vsi Slovani vstanejo in podprejo Rusijo v današnji borbi z nacizmom, so se v Zagrebu pojavili številni lepaki z besedilom tega apela, kakor se glasi vest, katero je prejel Jugoslovanski Kurir. Stene hiš v vseh glavnih ulicah so bilo ozaljšane s temi lepaki," ki so bili dobro izdelani. Pavelicevi policisti so kot besni trgali lepake in takoj je bilo prijetih 300 oseb, ki so na sumu, da so jih nalepile. Potrdilo o i tem dogodku je prišlo v Moskvo že 23. avgusta, nakar je moskovski radio sporočil to svetu.
DVE SLOVENSKI DIVIZIJI IZ ABESINIJE
čikaški “Daily News” piše, da je i jugoslovanski poslanik Fotič dejal na konvenciji Slovenske zapadne« zveze v Chicagu dne 27. sept., da so primorski Slovenci, katere je Mussolini poslal v Abesinijo še pred o-
Hud boj med četniki i in Nemci pri Kranju j v Sloveniji
Tudi v Sloveniji se borci, pridno gibljejo. V bližini mesta Kranja na Gorenjskem se je pred kratkim vr-j šil hud boj med četo naših narodnih

MAČKOVA STRANKA POZVALA NAROD NA ODPOR
Po nasilnem razpustu hrvaških političnih strank, ki se niso hotele
KLINIKA ZA VSE BOLEZNI
Za venerične bolezni, spolne bolezni, bolezni krvi, splošno slabost, razpolaga klinika s posebnim konzultorijem, kateri se nahaja pod vodstvom poznanega specialista za navedene bolezni Dr. A. AZAGUIRRE.
Imamo zdravnike specialiste za bolezni na pljučah, obistih, jetrah. želodcu, živčevju, glavobol in revmatizem, ženske bolezni
Analizacije krvi, vode itd. so izvršene po Profesorju Narodne Univerze v Buenos Airesu Dr. I. Raffo.
RAYOS X, DIATERMIA in ELEKTRIČNO ZDRAVLEJNJE. Zdravniški pregled $ 3.—
Sprejemamo: od 9—12; pop. od 15—21. — Ob nedeljah in praznikih od 9—12.
GOVORI SE SLOVENSKI
S U I P A C H A 2 8
(1 kvadro od Av. de Mayo v višini 800)
Slovenski stavbenik i
Za načrte, betonske preračune	1
in Firmo,	j
obrnite se do tehničnega	|
konstruktorja	j
FRANCA KLANJŠEK Marcos Sastre 4363
Villa Devoto U. T. 50-0277 l
„	.	-	i •	*
Trgovina čevljev j
•
BELTRAM	!
i
:
Vsakovrstna izbera čevljev I in copat.	j
Dto. Alvarez 2288 — Paternal |
Buenos Aires	i
- ■•■•■v. “A?
m
m-
m
iti ti»
__ J
“ -v
: : ' : •
šabac, mesto oddaljeno 35 milj zapadno od Beograda, ki so ga pred nekaj dnevi napadli četniki pod poveljstvom hčerke bivšega tamošnjega
odvetnika
kupacijo te afriške dežele po Angležih, zdaj sestavili svoji dve vojaški diviziji, kateri se pridružita angleški armadi na bližnjem in srednjem vzhodu. Ko so angleške čete lansko zimo zasedle Abesinijo, so se slovenski vojaki v italijanski armadi pridružili Angležem. Isto so menda storili slovenski civilisti v Abe-siniji, ki so jih italijanski fašisti naselili tamkaj.
borcev in Nemci. Četniki so namreč nanagloma pridrli z bližnjih hribov j v nižavo, kjer se je nahajala nem-iška posadka in jo napadli. Pri tem napadu je bilo kakih trideset Nemcev ubitih in precejšnje število pa I ranjenih.
I Po izvršenem napadu so se četni-ki potegnili nazaj v hribe.
..•»•..•..•..•»t
TRGOVINA JESTVIN
{ “Bela Ljubljana”
:	IVAN MOČNIK
I Sapaleri 2700 na Paternalu
!	U. T. 59 - 0467
|	Se priporoča rojakom.
Krojaenica ‘Gorica’ Franc Leban
WARNES 2191	Bs. Aires
Nasproti postaje La Paternal
ŽELEZNIŠKA PROGA PRESEKANA
Slovenski četniki so železniško progo Trst—Dunaj na štirinajstih mestih pretrgali, radi česar je bil za več dni pretrgan vsak železniški promet na tej progi.
¡FOTOGRAFIJA"
I “LA MODERNA”
v
VELIK POPUST PRI FOTOGRAFIRANJU Ne pozabite
FOTO “LA MODERNA”
S. SASLAVSKV Av. SAN MARTIN 2579 Telefon: 59-0522 - Bs. Aires
Ana Ch
a ^nrpova
Slov. babica
dipl. v Pragi in Bs. Airesu, z večletno prakso v praški porodnišnici ter v tuk. bolnici “Raw-son ’ ’, se priporoča vsem Slovenkam. Sprejema penzionistke iz mesta in z dežele v popolno oskrbo. Cene izredno nizke. Postrežba prvovrstna.
ENTRE RIOS 621 U. T. 38, Mayo 8182
Núm. (Štev.) 38
Le malo Slovencem se je posrečilo ubežati pred nacisti
Pismo dr. Kuharja, ki ga je poslal Leonu Zakrajšku
(Iz chieaške
“ Prosvete”)
Podpisani je prejel od svojega prijatelja dr. Alojzija Kuharja, znanega slovenskega časnikarja in strokovnjaka v mednarodni politiki, sledeče pismo iz Južne Afrike:
Pišem Vam iz Južne Afrike, kamor sem dospel po nad trimesečnem potovanju tja in sem. Doživel sem marsikaj. J pam, da bo to pismo dospelo do vas. Najbrže bo to prvo pismo, ki ga boste prejeli od svojih prijatelje v Sloveniji po zlomu Jugoslavije.
Dra go mi Ljubljano, dom, in vse drugo sem zapustil 1, aprila ter odšel v Beograd. Bila sva dva. ki sva bila izbrana od naše politične stranke, da greva v inozemstvo. Eden je bil g. Franc Gabrovšek, ravnatelj "Zadružne zveze, a drugi jaz. Dali so
lunu. Po petih dneh smo srečno dospeli v Atene, dočim navadno vzame vlak iz Ljubljane do Aten samo 34 ur. V Atenah smo imeli zračne napade vsako noč, a smo se jih kmalu privadili. Nato nas je vzel seboj angleški konvoj, katerega je spremljalo 5 rušilcev in ena križarka, ter nas srečno pripeljal v Egipt.
Nemci so hoteli napasti naše parnike še predno smo zapustili grško pristanišče in Italijani so vrgli nekaj borni) iz “varne višine” v Bližini otoka Krete. LTspeha pa niso imeli niti prvi, niti drugi. Junaško obnašanje angleških vojnih ladij je nudilo veličasten prizor nam vsem ' in na ta način smo dobili najboljše J zagotovilo, da bomo pod angleškim 1 vodstvom zopet dobili svobodo in si-| cer prej kakor smo mogli pričakovati.
V Egiptu smo čakali na prihod.
naše vlade, ki je v nekaj dneh res
^	'■ •*	^ ■’* '•	' v>
liSi <«
Kragujevac. V bližini tega mesta so četniki napadli vlak, ki je vozil nemške čete ter je bilo pri tem ubitih okrog 50 Nemcev.
nama polno pooblastilo, da govoriva v imenu stranke in naroda doma. Najin cilj je bila Anglija in Zdfuže-ne daržave, kjer se bo prej ali slej odiočalia usoda tudi slovenskega naroda. Iz Beograda sva mogla v Atene odpotovati zvečer na 4. aprila. Z nama ,je bila družina ministra Kreka. Vlak pa je tako počasi vozil, da smo dobili prve bombe na naš vlak eno postajo pred Skopljem. To je bilo v nedeljo (i. aprila. Tedaj nam je bilo jasno, da se je vojna pričela. Tri osebe so Bile uBite in 4 ranjene. Nekaj ur pozneje so nas močno bombardirali v Skoplju, ko se je 24 nemških bombnikov spustilo nizko nad mesto-ter ga obsipalo z bombami. Ta napad smo srečno prestali. Nato smo lezli proti jugu z vojaškim vlakom ter eno noč prebili v starih vojnih utrdbah iz leta 1016 v Djevdjeliji, med tem ko je bitka divjala samo 50 milj stran v bolgarskih gorah. Naslednji dan smfl imeli srečo, da smo dobili vojaški vlak na Solun, katerega smo zapustili takoj naslednje jutro, kar je bilo samo neka j ur, predno so se pričeli nemški tanki valiti proti So-
Veliki zavod “RAMOS MEJIA’*
enereas
ANALIZE urina brezplačno. Analize krvi. Popolno moderno zdravljenje.
v vseh oblikah. Popolno zdravljenje na podlagi krvne analize (914)
KOŽA: Krončni izpahi, mozoljčki. Izpadanje las. Ultravioletni žarki.
ZLATO ŽILO: zdravimo brez brez operacije in bolečin.
SPOLNA SIBKOST: Hitra regeneracija-po prof. Cicarelliju.
fclVCNE BOLEZNI: Nevrastenija, izguba spomina in Šibkost.
REVMATIZEM: kila, nadua, gota. šibkost srca, zdravimo po modernem nemškem načinu.
PLJUČA: Kašelj, šibka pljuča.
ČREVA; colitis, razširjenje, kronična zapeka.
GRLO, NOS, UŠESA, vnetje, polipi: brez operacije in bolečin.
POPOLNO OZDRAVLJENJE $ SO.— PLAČEVANJE PO ( 5.— NA TEDEN
Naš zavod s svojimi modernimi napravami in z izvrstnimi SPECIJALISTI je edini te vrste v Argentini. _ Lečenj zajamčeno. — Ugodno tedensko ta me-plačevanje.
OD 9—12 OB NEDELJAH OD 8—12
dospela iz Jugoslavije po zraku. Mi smo se pridružili ministrom ter šli z njimi v Jeruzalem, kjer smo vsega skupaj ostali 6 tednov. Od tam so nas Angleži odpeljgli skozi Rdeče morje in naprej doli v Južno Afriko, od koder vam pišem to pismo na na predvečer svojega odhoda na Angleško.
Dalje vam sporočam, da se je jako malo Slovencev rešilo iz Jugoslavije. Ti so:	Minister dr. Miha
Krek, ki je po smrti dr. Kulovca, katerega je ubila ena med prviipi bombami, vrženimi na Beograd, postal voditelj Slovencev, 2. minister Franc Snoj, 3. Franc Gabrovšek, duhovnik in ravnatelj Zadružne zveze ter bivši član parlamenta, 4. dr. Furlan, univerzitetni profesor in zastopnik liberalnega mišljenja, 5. dr. Marija Čok, primorski Slovenec in zastopnik liberalnega mišljenja, 6. profesor Rudolf, ki zastopa liberalno mišljenje, 7. g. Milan Rybar, brat poslaniškega svetnika v Wash-ingtonu dr. Rybara, in 8. moja malenkost. Torej vseh skupaj osem Slovencev, od katerih smo vsi pripravljeni za svoj narod storiti vse, kar je v naših močeh. Računati pa moramo tudi na našega poslanika v Argentini, dr. Izidorja Cankarja, ter na rojaka Mermoljo v Vicb.vju na Francoskem, kakor tudi na polkovnika Stropnika, kateri je ostal na Srednjem vzhodu. Naše vojske se je jako malo rešilo. Izvzemši nekaj častnikov nimamo nobene voj-
V DAR DOBITE
na vsakih 6 slik, ki stanejo od 3—6 , lepo sliko v barvah. Odprto tudi ob nedeljah. A+plie MARKO RAD ALJ
Rivadavia 3070
PLAZA ONCE
Facundo Quiroga 1325
U. T. 22 - 8327
DOCK SUD
Od vseh strani, kakor hijene so napadli našo državo. Slika nam prikazuje potek vojne proti Jugoslaviji. številke pomenijo dneve v mesecu aprilu in označujejo dan zasedbe dotičnega kraja po tuji vojski
ske v inozemstvu. Od zračne vojske imamo samo par častnikovpilotov, med katerimi je tudi nekaj odličnih Slovencev. Naša mornarica se in mogla rešiti. Le nekij edinic se je rešilo pod Arodstvom slovenskih častnikov, med katerimi sta kapitan Kren in poročnik Grošelj- najodličnejša pojava. To je približno vse, kar je moglo ubežati pred Hitlerjevim peklom.
Pod vodstvom ministra dr. Kreka se je takoj ustanovil med nami Slov. narodni odbor in to z namenom, da bo zastopal slovenske zahteve v Londonu in Zedinjenih državah. V slednjih se bo to seveda vršilo sporazumno s tamkajšnjimi Slo-venei. Med prvimi čini tega Slovenskega narodnega odbora je bil razglas: Vsem Slovencem, izdan na Belo nedeljo 1941, s podpisi:	dr.
Miha Krek, Franc Snoj, Frane Gabrovšek, dr. Alojzij 'Kuhar.
Dalje je ta narodni odbor sestavil zahteve Slovencev v posebnem memorandumu, ki je bil poslan na razne naslove v Ameriki že pred nekaj tedni, a bojim se, da ta pošta do časa, ko to pišem, še ni zapustila Evrope.
Naravno je, da hočemo mi zastaviti vse svoje sile v korist slovenske stvari in zato smo sklenili, da sile, kolikor jih imamo, razdelimo takole: Minister Snoj bo v kratkem odšel v Zedinjene države skupno z misijo jugoslovanskih ministrov, v kateri bo tudi hrvaški ban
g. Ivan šubašič, bivši ministrski predsednik Bogoljub Jevtič, voditelj Srbov, ter dalje hrvatski minister Kosanovic in srbski minister dr. Markovič. Gabrovšek in profesor dr. Furlan pa prideta tja kakor hitro bo mogoče. Voditelj Slovencev dr. Krek in jaz pa sva določena za London, čok, Rudolf in Ribar pa ostanejo na Srednjem vzhodu radi posebne misije.. .
Ker se o teh naših rojakih in voditeljih slovenskega naroda do sedaj ni skoraj še nič poročalo, zlasti se pa ni poročalo o njihovem delu in njihovih ciljih, se mi zdi potrebno, da objavim to pismo in da se tako razčisti megla, ki je vse te mesece obdajala te naše može.
pa dve Slovenki, mati in njena pet-ubiti trije Slovenci, v Pennsylvaniji letna hčerka, obe iz Mihvaukeeja.
Žrtve avtnih nesreč v Clevelandu so: Jerry Čadež, star 46 let in Franc Urbančič, star 42 let, ki sta se vozila skupaj zadnjo nedeljo in ko sta hotela prekoračiti železniško progo, je treščil v avto vlak in ga zmečkal. Čadež je bil mrtev na mestu, Urbančič je pa umrl nekaj časa kasneje v bolnišnici. — Istega dne je avto do smrti povozil rojaka Antona Gačnika, starega 50 let, ki je zadnjih 10 let delal na farmi blizu Madisona. O. Doma je bil od Velikih Lašč na Dolenjskem.
Leo Zakrajšek
VESTI IZ SEVERNE AMERIKE
PET SLOVENCEV MRTVIH PRI AVTNIH NESREČAH ČEZ PRAZNIKE
Med ogromnim številom žrtev avtomobilskih in drugih nesreč na splošno po Združenih državah — število doseza 500 oseb -— zadnji teden in zlasti čez praznike ob kov. V Clevelandu in okolici so bili kor je doslej znano, tudi pet roja-koncu zadnjega tedna je bilo, koli-
Dve nesrečni Slovenki pa sta bili Marija Bismarck in njena petletna hčerka Ivana. Marija, stara 34 let in rojena v Milwaukee ju, se je odpeljala s svojimi tremi hčerkami z avtom v Washington, D. C., kjer je njen mož Ivan uposlen v vladni knjigoveznici. Na povratku domov dne 26. avgusta je bila v bližini So-merseta, Pa., kolizija z drugim vozilom in Marija Bismarck ter njena hčerka Ivana sta bili1 na mestu mrtvi, dočim sta.drugi dve hčerki ostali ranjeni v bolnišnici v Somersetu. Prevoz trupel dveh nesrečnic v Milwaukee in njun pogreb je oswrbel Ernenčev zavod. Pokojna Marija Bismarck zapušča starše (oče se piše po priimku Zore), dva brata in sestro.
PRVOVRSTNA KROJAČNICA
“LA ESTRELLA”
ZA POMLADANSKE IN POLETNE OBLEKE
V ZALOGI VELIKA IZBIRA BLAGA ZNAMKE SUPERLAN
Stanislav Maurič
TRELLES 2642 — Buenos Aires U. T. 59 -1232
AKO HOČETE BITI ZDRAVLJENI OD ODGOVORNEGA ZDRAVNIKA
zatecite se k
Dr. A. GODEL
Sprejema se od 9 do 12 in od 15 od 21 ure. GOVORI SE SLOVENSKO BARTOLOMÉ MITRE 1676
□
£
w
*
Técnico Constructor
O
□
a
Proyectos - Planos Trámites
D
Homigón Armado - Firma de los Planos
Pedro Moran 5130 Buenos Aires U. T. 50 - 5585
ZA POUK IN ZABAVO NAŠI MOŽJE
Simon Gregorčič
Slovenska pesem, ki nam je postala ščit in meč, s katerim smo branili svojo narodno posest, je čimdalje bolj odmevala proti našemu jugu, ki se je le malo oglašal ob času prvega prebujenja. Od leta 3848. se glase po Krasu pesmi Vilharjeve, ki so po svojih lahkih napevih postale narodne popevke in budnice:
Čujte gore in bregovi, da sinovi Slave smo. . .
Glasovi novega življenja segajo tudi na Goriško in se razlegajo ob bregovih Soče v tihe pogorske vasi. Naša pesem se je oglašala čim dalje mogočnejše v pevskih zborih v družbah in šolah; v nji se izražajo vse naše nade in bolesti. V Gorici je nastalo novo središče naše narodne misli, ki odgovarja mehki čusvtve-nosti našega kraškega ali goriškega ljudstva. Z visokih planin nad bregovi Soče je prišel v to prebujajočo se Gorico Simon Gregorčič, da po-
vega Krna, kjer je v svojih mladih letih “črede očetove pasel”. Z višav se je lepo videlo v dolino, kjer je šumela Soča, in deček se je napil in navžil lepote planinskega sveta, da mu je ostala do smrti najslajši spomin. Solneno jasne, ko naše planine, so pesmi, kjer razodeva v pesmi to srečo svojih mladih dni:
Tam srečen pastirček sem glasno
[pojoč,
veselje srca razodeval, poslušal je potnik po dolu gredoč, moj drug mi je z onkraj odpeval.
Prvi pouk je dobil na Libušnjem, kjer je spoznal njegov daljni sorodnik dekan Anton Gregorčič dečkovo nadarjenost in pregovoril starše, da so poslali Simona v Gorico. V Gorici je dovršil normalko in vstopil 1855 v gimnazijo, kjer mu je bil učitelj slovenščine Ivan Šolar, ki je vzbujal v mladini narodno zajest in zmisel za leposlovstvo, Ko je leta -1864,. napravil z odliko maturo so
dajale ime pravega pesnika. Pomladi 1873 je bil premeščen v liihen-berk na Vipabskem, kjer pa se nikakor ni mogel udomačiti, tako da je že mislil uresničiti svojo staro namero in oditi na dunajsko vseučilišče. Vkljub slabemu zdravju je vršil svoje dolžnosti in iskal uteho v pesmi. Njegov duh se je dvignil iznad soških planin in gledal na Balkan, kjer se je takrat bila osvobodilna vojska. V “Biseru” in “Hajdukovi oporoki” opeva pesnik balkanske junake in zdi se nam, da je to on ki govori s hajduškim glavarjem:
Moj dom je lep, moj rod krepak za robstvo ni rojen junak
prost mora biti prost moj rod na svoji zemlji svoj gospod. ..
Pritisnila je bolezen in ker ni mogel dobiti lažje službe je stopil 1881 začasno v pokoj. Naslednje leto je nastopil vikarsko službo na Gradišču pri Prvačini. Tu si je kupil vinograd, sT zidal hišo, kmetoval in odklonil vse ponudbe na boljše in udobnejše službe. L. 1899. je bil stalno upokojen, a je ostal dalje na Gradišču.	1
Prvi zvezek njegovih pesmi — I “Poezije” — je izšel 1882. leta (druga izdaja 1885), temu sta sledi-la še dva zvezka (1888 in 1902), četrti pa je izšel šele po pesnikovi smrti 1908. leta.
S prvim zvezkom “Poezij” je postal Gregorčič na mah ljubljenec našega naroda. V par mesecih so bile | “Poezije” razprodane in Levec jih je imenoval “zlato knjigo”. A ogla- | sil se je tudi oster odpor, ki se je stopnjeval in dosegel vrhunec v letih 1884 in 1885, ko je nastopil proti Gregorčiču profesor goriškega bogoslovja dr. Anton Mahnič. Očital je nekaterim pesmim, da nasprotujejo krščanski veri, in jih v celoti obsojal s stališča, ali so mladini primerne. “Ta Mahničeva obsoda”, pravi Anton Medved, “je bila za Gregorčiča najhujši udarec, ki ga do smrti ni mogel preboleti. Daši so se prijatelji zavzeli za pesnika in zavračali pretirane očitke Mahničeve, je to vendar bolestno vplivalo nanj in je tožil, da nima veselja do dela.j V početku se je branil sam s pesmimi “V obrambo”, ki kažejo njegovo močno pesniško silo, potem je pa iskal utehe v samoti.
S prvim zvezkom “Poezij” je dosegel Gregorčič že vrhunec pesniškega ustvarjanja. Leta 1888 je izšel drugi zvezek njegovih pesmi, ki obsega še nekaj večno lepih njegovih pesmi iz prvih let. Na to je pesnik utihnil v javnosti. Sledila je še knjiga predsmrtnic in posmrtnic pisanih v bolezni in duševnem trpljenju.
Gregorčič je pesnik človeškega grja — svojega gorja. Njegovo življenje mu ni prineslo sreče, ne veselja in miru, pač pa mnogo trpljenja. In kamorkoli je pogledal, povsod je videl isto, le malokje veselje, skoraj povsod trpljenje. Žalostna usoda slovenskega naroda, dela in trpljenja poln p življenje našega kmeta, je to bolestno stanje še poglobilo. Tako je Gregofčičev pogled na življenje mračen, to razpoloženje ga je I spremljalo vse življenje, bilo je bi-j stvena sestavina človeka in pesnika. 1 Njegova žalost izvira iz človeške bede.
..Gregorčičeve pesmi so verno zr-| calo njegovih duševnih bojev. Kot misleč duh je razglabljal o Bogu, človeku in življenju ter prišel kma-1 lu do globokega svetopisemskega spoznanja; “vse je minljivo in ničevo”. Izmučen od dvomov in bojev je zapel vročo, ponižno in bolestno molitev “Človeka nikar!”, ki je naletela na ostro obsodbo pri Mahniču.
A vendar ni zanikal življenja, ni se vdal brezvolji, iskal je izhoda iz življenjskega gorja, našel ga je v
stane najvišji glasnik naših narodnih idealov. Ob času splošnega narodnega petja, ki se je razlegalo v različnih glasovih, ubranih v eni skupni narodni misli, se je oglasil nenadoma iz solnčne Gorice in zdelo se je, da so vsi drugi pevci utihnili ali onemeli, ter poslušajo glas “goriškega slavca”. Napolnil je vsa naša polja in vrtove, vse naše hiše in koče, vse naše duše in srca s svojimi pesmimi in dotlej še ni šla preko slovenske zemlje pesem pesnika, ki bi bila tako na mah odjeknila v srcu vsega naroda. Čar in žar njegove pesmi je bil tako svetal in močan, da je prebudil iz spanja še tisoče src, ki so bila nedostopna ali neob-čutna za glasove prejšnjih naših glasnikov in buditeljev. Pod njegovo pesmijo se raztopi sleherno slovensko srce, njegova vznesena ljubezen do teptane domovine in zatiranega naroda vžiga čuvstva in misli in čudovita melodija njegovega jezika nam zveni, kakor davno znana pesem domačega napeva. To je bila pesem naših polj in gora, naših planin in dolin,- naših logov in gajev, a obenem pesem našega hrepe-nenjp po svobodi, naše narodne bolesti, vere v zmago pravice, upanja v bodočnost in ljubezni do rodne grude. Zato razumemo'zakaj je ime »Simona Gregorčiča poleg Jurčiča najbolj priljubljeno slovensko ime.
Simon Gregorčič se je rodil v vasi Vrsno pri Libušnjem na pobočju si--
izšle v Janežičevem “Glasniku” že tudi prve njegove pesmi pod skupnim naslovom “Domorodne iskrice”. Že tu se glasi mlada Gregorčičeva pesem, polna, domovinske ljubezni, n. pr. “Dneva nam pripelji žar” in “Eno devo le bom ljubil”.
Tako se je začela Gregorčičeva pesniška pot med narod. Obenem je nastopil svojo težko življenjsko pot. Mikalo ga je, da bi šel na univerzo študirati klasično jezikoslovje, toda premoženjske razmere in želja staršev so njegovo namero . preprečile. Vstopil je v bogoslovje in 1867 je pel na Libušnjem novo mašo.
Leto pozneje (1868) je nastopil svojo prvo službo kot kaplan v Kobaridu. Usoda ga je zanesla v domači kraj, kjer je našel družbo zvestih prijateljev, s katerimi je ustanovil čitalnico, pevski zbor in prirejal igre ter povzdignil Kobarid med najbolj zavedne kraje na Goriškem. Tu se je v polni prostosti razmahnila njegova pesniška sila. Iz tega časa izhajajo njegove nežne v naroonem duhu zapete pesmi, ki so kmalu našle svojega skladatelja, ali pa se pojo prosto po narodnih napevih, n. pr. “Njega ni”, “Izgubljen cvet” i dr. Ko je začel izhajati dunajski “Zvon”, ga je navdušeno pozdravil in postal njegov glavni sotrudnik. Svoje ime je dolgo časa skrival pod črko “X”, toda njegove pesmi so se tako razlikovale od drugih, da so takoj iz-
nadzemeljski sreči pa v odpovedi in
- na tem svetu v delu za človeštvo: “Življenje ni praznik”, življenje naj bode ti delavni dan!
“Daritev bodi ti življenje celo: Odločno odpovej se svoji sreči, goreče išči drugim jo doseči, živeti vrli mož ne sme le za se.
Iz bratov sreče njemu sreča klije
Delo je namen našega skrb za nesrečnega brata in sirote naša dolžnost:	“Odpri srce, odpri
roke, — otiraj bratovske solze, — sirotam olajšuj gorje.”
Vsak bodi sebi strogi sodnik, bližnjemu pa prijatelj. Gregorčič je globoko nravstven — etičen — pesnik. To dokazuje poučna smer njegovih pesmi, njegovi nauki dejanskega krščanstva: premaguj lastno bol, lajšaj trpljenje bratovo!
Spoznanje ničevosti tega sveta je rodilo v pesniku neutešeno hrepenenje po brezskrbnih in srečnih otroških letih, ki jih tako krasno opeva v “Veselem pastirju :	-.
Bridkosti in boli tam nisem poznal, pojoč le sladkosti sem rasel”...; neutešeno hrepenenje po planinskem raju:	“Nazaj	. v planinski
raj!”
Močno in odločno zveni v Gregorčičevih pesmih ljubezen do slovenskega naroda, do slovenske zemlje. “Na potujčeni zemlji” mu srce krvavi ob spoznanju, da “naši so sami — grobovi”, in čim bolj je domovina teptana in zaničevana, tem zvesteje ljubi njo, “vdovo tožno, zapuščeno”. A kakor Gregorčičeva bol ni samo namišljena, temveč resnična, izvirajoča iz lastnega trpljenja in iz lastnih duševnih bojev, tako je tudi njegova domovinska ljubezen globoko koreninila v njem. Tudi to je bistven del Gregorčiča človeka in poeta, ki kaže, kako tesno je bil spojen z domačo grudo, iz katere je izšel kot -— kmet.
“Kmet-poet”, tako se je sam imenoval in s tem točno označil svojo poezijo. Že snovi njegovih pesmi so pogostoma zajete iz kmečkega življenja. On ne opeva samo lepote gorskih vrhov, polja in voda, zajel je snov iz kmečkega živšljenja samega.
stal morebiti tudi v prvih letih pod vplivom Stritarjevega svetobolja, a je kmalu našel svojo pot. Izognil se je nevarnosti, ki je pretila v posne-imanju Stritarjeve lepe oblike, nje-! govega leporečja — njegove for-
| malnosti_in svetobolja. V tesnem
j stiku z narodom je ostalo njegovo izraževanje sveže in njegov pogled j ni izgubil bleska krnskih gora. »Stritarjevo mednarodno svetobolje je življenja, poglobil v lastno osebno gorje.
Močneje je zvenela socialna struna: skrbi in nade slovenskega kmeta. Gregorčičeva pesem nam je odprla oči za naš dom, za vse, kar je našer slovensko, in je tako odkrila prave, prvotne vire naše narodne literature in kulture.
Pesnik hoče biti pravi narodni pevec in poje v pesmi “Moje gosli”:
“Na nebu zvezde sevajo, na vasi fantje pevajo, pojo glasno pojo lepo, liri srcu pa jim je hudo.’
I
i -
“Čemu mi gosli, gosli zlate, srebrne strune slonast lok, te, slavna vila, so le zate, na jih nazaj iz mojih rok!
Po geslih z javorja mi segni, po takih narod koprni, na nje mi strune tri nategni, domačih glasov strune tri.”
Leta 1903. se je preselil iz Gradišča-v Gorico, kjer je živel mirno vdan v svojo usodo. Dne 16. novembra 1906. ga je zadela kap in v soboto 24. novembra je umrl. Za dediča je določil “Šolski dom” v Gorici. Želel je, da bi bil njegov pogreli preprost, toda narod, ki je ljubil svojega pesnika, se je zbiral ob njegovem mrtvaškem odru in veli-ča»sten je bil trenotek, ko mu je pevski zbor zapel njegovo “Nazaj v planinski raj”, in ob spremstvu nepreglednih množic se je vračal Simon Gregorčič v svoj tihi rojstni kraj, po vseh vaseh pozdravljen od hvaležnegfa ljudstva. Pokopali so ga na pokopališču pri Sv. Lovrencu, in že čez deset let se je izpolnilo njegovo prerokovanje, ko je nad Sočo divjala “bitva vroča”. Sredi bojnih višav se sveti njegov grob-skozi današnje temne čase.
“Tam spi hajduk, nevzdramno spir a duh njegov živi, budi”.. .
f
Gregorčiča bero vsi in vsi ga razumejo. Njegove pesmi »so našle pot med narod. Večina njegovih pesmi je že davno uglašenih in se mnogo-pevajo po vseh slovenskih odrih, a mnoge se prepevajo tudi čisto po narodnih motivih — med delom in v raznih družbah ob raznih prilikah. Njegove, večje pesmi kakor: “Oljki”, “V pepelnični noči”, “O nevihti”, “Soči”, “Slovo” in mogoče
■ To so naši slovenski fantje, ki gredo k vojakom. Slikal nam je kmečka dekleta: Nevesta trepeta za življenje ženina in moli k Mariji
Devici, naj ga obvaruje na bojnem	_
polju; dekle gre na sveti večer gle- še katera, so prirejene za boljše zbo-
dat v studenec podobo svojega ženina; stara in vedno nova tožba o “izgubljenem cvetu”. Zapel je visoko pesem “Kmetski hiši”, ki nam je dala vse naše velike može, od tam so doma vsi pesniki-preroki, vsi borivei za dom — “vse mati kmetska je zibala, iz kmetskih so izšli domov. ’ ’
Tudi oblika, način izražanja se pogosto tesno približuje narodni pesmi in marsikatera izmed njih je že ponarodela, ne vštevši onih, ki so jih peli v polminuli dobi in ki jih pojejo še dandanes naši mestni in vaški zbori.
Ne samo oblika in snov, celo Gregorčičeve primere, značaj njegovega ustvarjanja, njegove predstave kažejo, da je bil res “kmet— poet” in po umovanju bliže kmečki duši. nego razumništvu. Njegov Bog je Bog kmeta, dobroten in skrben oče, “nebeški vrtnar”, ki zaliva polja, drevje, njive in trte (“Mavrica”). Ob Gregorčičevi “Nevihti” se ne čudiš njeni naravni veli-častvenosti, ob njej trepetaš s kmetom za setev, za sadno drevje, za vinsko trto.
Gregorčič je izšel iz Stritarjeve šole; pri njem se je ličil uglajenosti,
re in orkester. — Njegove “Poezije”, ki jih je poslala leta 1908. Mohorjeva družba v 80.000 izvodih med slovensko ljudstvo, budijo veselje in ljubezen do slovenske knjige, in tudi deklamirajo se mnogfl po-vseh naših odrih. V današnjih dneh, ko j*e svet pokopal bratoljubje in vzore, je njegova pesem bolj kot kdaj pomembna:
“Pravico v grob so devali pri grobu jaz sem bil, pogrebci so prepevali, a jaz sem solze lil”--—
Dolžnost vsakega našega človeka je, da je član J.N.O.
Slov. Babica
FILOMENA BENEŠ-BILKOVA
Diplomirana na Univerzi v Pragi in v Buenos Airesu Ordinira od 9 zjutr. do 9 zvečer LIMA 1217 — BUENOS AIRES U. T. 23 - Buen Orden 3389
ROJAKI! ROJAKINJE!
Odložite v nedeljo 26. oktobra popoldne svoje opravke, ki niso nujne važnosti za drugo nedeljo ter pridite na prireditev šolske mladine, ki se bo vršila v Armenski dvorani, ulica Acevedo 1353. - Vaše mesto mora biti ta dan na tej prireditvi. To je dolžnost vsakega poštenega Slovenca in Slovenke!
Num. (Štev.) 38
= . ------------- —
Uteha v največji boli.
Naj misli, kdor veselje ljubi sveta
in od veselja do veselja leta,
da smrtna žetev vsak dan bolj
[dozori.
P r ei e r e n.
Ugasnil je! Ni ga več!.
Deset minut čez tretjo je kazala ura, ko se .je utrnilo mlado življenje. ko so se zaustavili kazalci.
Obupno je zajokala mlada žena. Njeno ihtenje se je dušilo v solzah. Krčevito je objela ljubega moža, da je kar niso mogli odtrgati od mrtvega trupla. . .
Tako lepo sta si uredila svoje življenje. Troje otrok je razveseljevalo ljubki dom. Najmlajšega je i-mela še na prsih, najveeja.je letos šla prvič v šolo.
Medlela je mlada žena v silni bridkosti, ki jo je tako obvladala, da je celo na svojega najmlajšega pozabila. Njena sestra se je iztrgala iz lastnih dolžnosti in prihitela da vzdrži v ravnotežju bridko preizkušam sestrin dom.
Z venci so zatrpali mrtvaški oder. Grmade cvetja so spremljale rajnega na njegovi zadnji poti in številni prijatelji in rojaki so mu še enkrat skzali spoštovanje, ki ga je med vsemi užival...
Toda... Mladi ženi-vdovi je to bolest le že večalo. Nema se je zaprla doma v sobico medtem ko so rajnega odpeljali, medtem, ko je bila nad njim izgovorjena bridka sodba, zapisana vsakemu zemljanu:	“Iz
kosti si ga naredil, s kostmi in kitami si ga sklenil. Spominjaj se človek, da si prah in da se boš v prah povrnil”. . .
Zakaj je moralo to priti, tako je bridko tožila osamela vdova. Kaj sem zagrešila? Kar bogokletna misel se ji je usiljevala. Kar podvomila je nad božjo dobroto in očetovsko ljubeznijo. Saj vendar njeni otroci tako zelo potrebujejo očeta in kaj naj stori ona brez moža! Kam naj se obrne? Kako naj si pomaga?
Na mizi pred njo je ležalo kup črnoobrobljenih pisepi. Neodprta so čakala nekatera že več kot cel dan. Pa je bila njena bolest prevelika, da bi mogla urediti svoje misli in storiti kak premišljen korak. Šele sedaj, ko je zavladala tihota okrog nje, ko je bila cisto sama, so njene zmedene misli zopet iskale izhod iz črne teme, v katero jih je pogrezni-
la žalost in je njen pogled obstal na pismih sožalja.
S trudom se je spominjala obrazov, ki ji v pismih izražajo svoje sočustvovanje. Nekaj tolažbe je pa le zajela iz njihovih toplih besed.
In tole pisemce? Ni vizitka. Pravo pismo je. Od njene nekdanje dobre prijateljice in sošolke je, ki je pozneje vstopila v samostan.
Kolikokrat sta kot mladenki skupno sanjarili o x*ožnati bodočnosti in oklevali med dvojnim idealom : ali postati mati in gojiti svoje ljubljene otroke in osrečiti moža ali pa odreči se lastni družinski sreči in žrtvovati se za blagor tistih, ki trpe v bolezni... ali pa biti mati drugim otrokom, katere bi odgaja-li s toplo ljubeznijo kot učiteljici...
Njuni poti sta šli vsaksebi. Ena je postala redovnica, druga je pa postala mati.
Spet je zajokala mlada žena in ko se .¡Kje srce spet umirilo, je vzela v roke pismo svoje nekdaj največje prijateljice.
Draga Tilka!
Tudi mene duši bolest, ko sem zvedela za bridkost, ki Te je zadela. Razumem da je tvoja bol nepo-) pisna. Zares ne vem, kako naj naj-j dem besed, s katerimi bi te mogla J potolažiti. Človeških besed, ki bi Ti ! mogle dati utehe, gotovo ni.
Toda kjer odpove človeška pamet, tam povzame božja modrost, ki vliva tolažbo strtim srcem. Takole je tožil modri Job, ki ga je obiskala vsa bridkost: “Moj duh omaguje, dnevi mi ugašajo in le grob mi ostaja. Nisem grešil, a strla me je bridkost... Usmilite se me saj vi, prijatelji moji, kajti roka Gospodova me je hudo zadela...” In tudi sestri Lazarjevi sta jokali na grobu svojega ljubljenega brata, pa je prišel Jezus in ju potolažil.
Pa boš nemara ugovarjala: Potolažil, ker jima je vrnil brata. Kdo bo pa mojega ljubega moža zbudil iz groba?
Tudi Tebi odgovai*ja Gospod: “Kdor v me verje, bo živel tudi če umrje; in kdorkoli v me veruje, vekomaj ne bo umrl...” Saj veš, draga Tilka, da smo v večnost namenjeni, kjer se bomo nerazločljivo združili. Tamkaj boš tudi ti spet našla svojega Toneta. Odšel je, toda potolaži se, ker je bila njegova
smrt srečna, ker je umrl kot dober kristjan in odšel, da prejme nagrado za svoje lepo življenje.
Saj veš, draga Tilka, da smo na zemlji samo popotniki, namenjeni v večno domovino. Tukaj nimamo stalnega doma, tukaj nimamo in ne bomo dočakali popolne sreče. Prav tedaj, ko se Ti 'zdi, da jo imaš, se Ti izmakne in razočarana spoznaš, da so v zmoti posvetni ljudje, ki samo na sedanjost mislijo in vse življenje samo po časnih ugodnostih presojajo in si žele neskaljenega veselja na zemlji.
Bridko Te je zadelo. S Teboj trpim. Škoda, da Ti pomagati ne morem.
Eno Te prosim. Ne omaguj. Izgubila si moža. Imaš pa otroke. V bolečini, ki te je zadela, poglej nanje in dvigni se iz bridke boli, da te žalost ne stare in ne ugrabi ljubljenim otročičkom še matere. Sedaj je na l'ebi vrsta, da se izkažeš močno
ženo.	’ >
Ne izprašuj, zakaj Ti je mož umrl. Potolaži se,, ker ga boš nekoč našla. Nič pa ne veš, kolikih bridkosti je bil s tem rešen on in koliko jih je prihranjenih Tebi.
Otročički so brez očeta, to Te boli. Razumem Te. Pa še imajo mater! Bodi močna, da jim s svojo materinsko ljubeznijo in zrelo izkušenostjo nadomestiš tudi očeta.
Globoka je bila vedno Tvoja vera, Tilka. Vedno si s prepričanjem klicala: Oče naš kateri si v nebesih... Zdaj je bolj potrebno kot nikdar, da se izročiš v roke temu Očetu, ki bo nadomestil Tvojim malčkom tudi zemskega očeta, ki ga je On vzel k sebi.
Ne obupaj, Tilka! Verjemi, da je že pripravljena Tvoji bolečini tudi uteha. Boš že videla, da se Ti bodo ponudili dobri ljudje, katere Ti bo Bog poslal na Tvojo pot Tebi v pomoč.
Če boš pa v stiskah, kam z otroci, sporoči mi. Bom pa že jaz znala dobiti pot, kako spraviti otroke na varno, da Ti bodo v Tvojo tolažbo ohranjeni.
Človeške tolažbe ni v taki bolečini kot je Tvoja.
Ti pa se skloni pod križ, kjer najdeš Žalostno Mater in poglej na križ, kjer visi Tvoj Odrešenik. V spoznanju da je tudi Tvoja bolečina podobna njuni, ki sta trpela za
rešenje vseh, daruj Tvojo bol za svojega rajnega moža in za srečo svojih otrok. Pomisli, kakšna je skrivnost trpljenja, ki je neizogibna pot do vstajenja.
Zgubila si moža, pa ga nisi za vedno. Saj križ nam sveti govori, da vidno zopet se nad zvezdami,
da vidmo v raju večnem se. . .
Te pozdravlja Ida.”
S trudom je prebrala pisma do konca in skušala urediti misli, ki so ji vrele po možganih. Zgrudila se je k mizi. Njen pogled je obvisel na podobi Jezusovega Srca. Stokrat je gledala to podobo, pa nikdar ji ni zbudila pozornosti sulica skozi srce in trnjeva krona na srcu.
Tisti dan je pa doumela nekaj, kar ji je ostalo dotlej prikrito: da ne more biti božji prijatelj, kdor v življenju nima trpljenja in preis-kušnje.
Kdo ve, tako je nazadnje sama sebe potolažila; kdo ve, če ne bi tudi midva s Tonetom v najini preveliki sreči potegnila po poti življenja in nazadnje končala oba z najinimi otroci v pogubi?
Ida ima prav. Bom pa rekla z Jobom tudi jaz:	Bog je dal Bog je
vzel, češčeno bodi Njegovo ime”.
Ida ima prav. Imam otroke, katerim moram očuvati sebe, da ne ostanejo sirote brez matere.
Bog mi bo pa pomagal!.. . .
Danes stoji na grobu rajnega moža in očeta spomenik. Zvesta ženina ljubezen zaliva cvetje, otroci polagajo rožice na grob ljubemu atetu in potem ko so pomolili za njegovo dušo, pa še poprosijo: ljubi atek, ki ste že pri Bogu, od zgoraj doli poglejte na nas in Vi za nas pri Bogu prosite; da On naši mami-
ZOBOZDRAVNTKA f j DRA. SAMOILOVIČ j i	de Falicov in	j
I DR. FELIKS FALICOV I
•	7
j Sprejemata od 10 do 12 in od f ?	15—20 ure.	|
j DONATO ALVAREZ 2181 j
f	U. T. 59 - 1723	f
ci da vsega kar za nas potrebuje.
Tilka je svojo bolečino prebolela. Z zrelo voljo močne žene si je našla delo* s katerim more lepo vzdržati svojo družinico.
Marsikdo se je začudil, kako je mogla slabotna ženska tako trdno stopiti na noge.
Kdor pa je veren kristjan in pozna zdravilno moč s-vetega križa in svete vere, se ne čudi, ker božja Previdnost v trpljenju kuje velike duhove in vzgaja močna srca.
Cerkveni vestnik
26. okt. maša na Avellanedi.
Pri sv. Rozi ob 12 uri za Kati Podreka.
Moitve se ne vrše, ker je istočasno šolska prireditev.
1.	nov. maša na Paternalu za Marijo Jeram.
Ob 16.30 uri molitve na čakariti v Jugoslov. grobnici, žalni zbor bo zapel nekaj žalostink. Pridite, da se spomnite naših rajnih.
2.	nov. Maša na Paternalu za h rančisko Mladnik. Zapoje žalni zbor.
Pri sv. Rozi ob 12 uri za Andreja Sulič.
Popoldne ob 16.30 molitve na Paternalu.
Če kdo želi, da se opravijo molitve za njegove rajne, naj se prijavi in se bodo molitve vršile po končanih litanijah. Prispevek je prostovoljen dar.
Ne pozabite na praznik vseh svetnikov priti na Čakarito. Molitve za rajne se vrše v grobnici v bližini glavnega vhoda. Gre se najprej eno kvadro naravnost, nato pa po diagonali desno. Začetek .ob 16.30 uri.
Trgovci in obrtniki!
Oglašajte v 46 Slovenskem listu ”, da Vas bodo naši ljudje poznali!
Caričin ljubljenec
ZGODOVINSKI ROMAN
Nadaljevanje 248
Nihče od dosedanjih Katarininih miljencev ni v tako kratkem času napravil tako velike karijere.
Samo po sebi je umevno, da ljudem ni ostalo skrito, da prihaja A leksander Potemkin vsako noč v zimsko palačo, kmalu je postalo vsem jasno, da si je carica Katarina izbrala novega ljubimca.
Naravno pa je bilo tudi to, da je za vse to zvedel tudi grof Gregor Orlov.
Bivši caričin miljenec je začel divjati.
V svojem delavnem kabinetu je uničil vse, kar mu je bilo na poti.
Ta vest je nanj tako silno delovala, da so vsi mislili, da bo zblaznel.
Njegovemu bratu Aleksiju Orlova se je kmalu posrečilo, da ga je pomiril.
—	čemu divjaš proti samemu sebi, moj dragi brat? — ga je vprašal Aleksej.
Sovraži tiste, ki so ti ugrabili ca-ričino srce!
—	Ta lopov ne bo dolgo živel! — zavpije grof Gregor Orlov in jezno stisne zobe.
—	Dobro bo seveda, če bo kmalu umrl, — mu odgovori Aleksej Orlov. — Toda jaz te rotim, brat, bodi previden, izogibaj se vsega, kar bi ti utegnilo škodovati!
Opazuj prav natančno to novo caričino igračko, če pa boš pameten, boš odnesel zmago!
Katarina je izredno muhasta in ne more živeti brez izpremembe.
Kdo naj ti jamči, da bo znal la novi miljenec voditi to pametno ženo, kakor si jo znal ti, Gregor?
Le mirno čakaj, da se bo Katarina naveličala Aleksandra Potemkina!
Tedaj bo carica zopet tvoja, vse
l)o tako, kakor je bilo nekdaj, dra- ; gi brat.
Bodi torej spreten diplomat, Gregor, na ta rlačin boš mnogo prej dosegel svoj cilj, kakor pa si misliš.
Človek doseže najprej svoj cilj, če se pretvarja in se del/i, da mu je vsa zadeva cesto ravnodušna.
To je pameten stavek, o tem se boš prepričal tudi sam.
Radi tega te rotim, dragi brat, sprijazni se s tem Aleksandrom Potemkinom, delaj se, da ga ljubiš in poizkušaj, da se ti bo posrečilo, da boš spoznal katero njegovo slabo stran, ki jo boš potem lahko izkoristil.
—	Tvoj nasvet je morda čisto dober in pameten, :— odgovori grof Gregor Orlov mrko, — toda ■— prav nič mi ne ugaja.
Tega človeka bi najrajše ubil, ko ga bom prvič srečal.
Toda, — ali nimam nobenega prijatelja, ki bi prevzel to nalogo nase. — da bi ubil tega zelenca, ko se bo neke noči zopet plazil v zimsko palačo ?	,
—	Sam veš, da imaš dovolj takšnih prijateljev, dragi brat, — odgovori Aleksej Orlov, — toda po mojem mnenju bi bila to le slaba usluga.
Katarina bi vedno smatrala tebe za morilca lepega Aleksandra Potemkina.
Tega bi ti nikdar ne, pozabila in oprostila, vedno bi mislila na to, da si ji ugrabil dražestno igračko.
—	Ti ga imenuješ dražestno igračko. Aleksej! — Mar je zares tako lep, kakor trdijo to nekateri ljudje?
Ne tajim, da se je tudi meni zdel zelo lp, ko sem ga videl, toda hvale, ki je razširjena o njem, še oddaleč ne dosega.
—	Prepričal se boš, dragi brat, da je Aleksander Potemkin zares zelo lep mladenič..
Grof Gregor Orlov se hitro pogleda v zrcalo.
Še vedno je bil izredno močan, še vedno se je lahko pohvalil, da je eden izmed najmočnejših ljudi v Petrogradu.
Njegov obraz je bil še vedno mladosten, čeprav je razuzdano življenje že spačilo nekatere njegove poteze.
Toda njegovi lasje, so že tu pa tam posiveli in njegova brada je imela nekatere srebrne niti.
Do sedaj se ni še nikoli poslužil kakšnega sredstva, ki bi ga olepšalo.
.Sedaj pa je sklenil, da se bo zatekel h kozmetiki, da bo vsaj malo zabrisal sledove prve starosti.
Hvaležno stisne svojemu bratu roko.
— Res je, kar praviš, dragi brat, — reče Gregor Orlov, — vidim, da moram biti silno previden.
Toda tega Aleksandra Potemkina moram nekako izpodriniti iz Katarinine bližine.
Prosim te, brat, plačaj nekaj zanesljivih vohunov, ki bodo podnevi in ponoči pazili na Potemkina.
Morda bom lahko dokazal, da ima Potemkin katero drugo ljubico, tega pa mu Katarina ne bi mogla nikdar pozabiti.
Tekmovalke v ljubezni ne more prenašati.
Kar pa se mene tiče, veš tudi sam, da razen Katarine ni zame več nobene druge žene na svetu.
V njenem naročju sem vedno pozabil na ves svet, posebno pa na preteklost, — na svojo strašno preteklost.
Iskreno ti bom priznal, dragi brat, — nadaljuje Gregor Orlov po kratkem molku, — da zadnje dni zelo slabo spim.
Strašne sanje me mučijo, vedno in vedno se pojavlja pred mojimi očmi krvava senca Petra 111.
Vejilo ga vidim, kako leži umorjen v svoji spalnici v Ropši — saj se še spominjaš tiste sobe, v kate-
ri smo ga ubili.
Ves je krvav, vendar pa se mi zdi, da še vedno živi — počasi odpira svoje oči, prihaja k moji postelji, se sklanja k meni in mi šepeta s strašnim in zamolklim glasom :
—	Prekleti morilec — uročil bo dan, ko te bo zadela božja, zaslužena kazen.
— Strašne sanje, brat, —reče Aleksej Orlov, — vendar pa so to samo sanje!
Predvsem ti bom priskrbel dobro sredstvo za spanje.
Vzemi ga vsak večer preden boš legel.
Videl boš, da bo car Peter III. ostal odslej mirno v svojem grobu in te ne bo več mučil.
—	Meni ne more pomagati nobeno sredstvo za spanje, dragi brat, — odgovori Gregor Orlov.
Meni bi pomagala edino-le Katarinina ljubezen, katero, pa mi. je ugrabil ta podlež Aleksander Potemkin.
—	Pameten bodi, Gregor. — mu odvrne Aleksej, — maščevati se moraš, pri tem pa moraš biti previden !
Tudi tega bedaka Potemkina bomo pahnili s prestola, to ti zagotavljam.
—	Ali imaš morda že kakšen načrt?
—	Seveda, sicer bi ne smel biti Aleksej Orlov, — se Aleksej zadovoljno nasmehne. — Predvsem moramo vzbuditi ljubosumnost carice Katarine.
Poskrbeti’ moramo, da se bo Ka-tarina prepričala na lastne oči, da ji ljubimec ni zvest.
To prepusti odslej meni!
Zagotavljam ti, Gregor, da bo najoeil dan, ko ti bom lahko stisnil v roko dobro orožje, ki bo brez dvoma uničilo tvojega tekmeca Aleksandra Potemkina.
Kaj pa je ta človek do sedaj sploh dosegel ?
Postal je generalmajor, — ti pa si silno bogat, zadovoljen si lahko s tem, kar si dosegel.
Dokler te je carica Katarina še ljubila, te obsipala z bogastvom in s častmi, to velikansko premoženje pa ti bo sedaj pomagalo, da boš uničil svojega tekmeca.
Od tega dne so Aleksandra Potemkina nadzirali Orlovi ljudje in noben njegov korak jim ni ostal prikrit.
Niti koraka ni mogel storiti caričin ljubimec, da bi to ne vedeli njegovi nasprotniki.
Vohuni so ga zasledovali v najrazličnejših oblikah, zbirali so podatke o njegovem dosedanjem živ-Ijenju.
Toda Potemkin je bil zelo pameten.
Zaljubljen je bil v neko izredno lepo deklico, Elizabeto Voroncov, ker pa ni nihče vedel, kje se ta deklica sedaj nahaja, mu niso mogli ničesar dokazati.
Vsako drugo žena je preziral, tudi vse druge petrograjske lepotice so mu bile lanska mesečina.
Tako je bilo Alekseju in Gregorju Orlovu nemogoče, da bi odkrila na Potemkinovem življenju kakšen madež.
Sedaj se je Aleksej poslužil zvijače.
Podkupil je lepo Varinko, najlepšo pevko in plesalko carskega gledališča.
Dal ji je velikanske vsote, da bi pristala na njegov načrt.
Orlov ji je dajal zlata, obljubljal ji je največji in najdragocenejši nakit vse Rusije, če bi se ji posrečilo, da bi Aleksandra Potemkina ujela v svoje mreče in ga prikovala k sebi.
Lepa Varinka se je sprva upirala, sramovala se je tega posla, naposled P^<^i^>pr^l^)ogat(W)omidbo.
SLOVENSKI
List izdajata : “SLOVENSKI DOM’’ in KONSORCIJ
LIST
Mladinski kotiček
Poslednja jesen
Martine jc bil sani. Čisto sam. Že. osmi križ je nosil na sebi, ali na to skoraj ni maral nikoli misliti. Pa četudi mu je tolikrat šinilo v glavo: meniš mar, da boš na veke zemljo tlačil, saj nisi Matuzalem! Tisto jutro pa je bil nenavadno zamišljen. Kar ni in ni se mogel otepsti sanj, ki so ga vso noč tako trapile. In vse mu je šlo zdaj zavoljo teh nesrečnih sanj narobe: še posteljo v kamri si je pozail postlati. Zunaj je sijalo prijazno jesensko sonce, Mar-tincu pa se je dozdevalo, da visi nad vasjo čemeren dan.
Oslonil se je na svojo palico, ki je bila njegova prijateljica še izza vojnih let, ko so mu v bolnišnici rezali desno stopalo — granata, kaj ti vse naredi, da pomniš za zmeraj! —, in se zategnil v hišo. Ondi si je že včrt-raj pripravil, da bo prebiral krompir, ki ga je nakopal na Klancih; samo tisto leho je še obdelaval, druge •—■ in teh je bilo za grunt — je dal v najem, ko ni bilo pa nikogar več pri hiši, vse je pomrlo, vse... Položil ji predse -jerbas in škundro, potem pa počenil na pručko. V jerbas bo deval onega zase, v škundro onega za .prešička, ki ga bo redil tja do svetih Treh kraljev.
Vrata so zaškripala. Martinc se je prestrašil, da mu je padel krompir iz roke in se zakotalil po podnici proti peči.
“Bog daj!” je padlo v prostrano izbo kakor v rakev, saj je bilo res tako vse mrtvaško pri Martincu. In danes še posebno. Vsaj zdelo se je tako Škantinu, ko je vstopil. Kar v vratih je še stal, kot bi se bal, da ga bo Martinc zapodil.
“Bog daj dobrega!” se je Martinc zbral in pogledal v Škantinov zarjavil obraz. Velik je bil ta Škan-tin, najemnik večine Martinčeve zemlje. Kakor da je prav ta zadnja leta poganjalo v tem možu novo živ-, Ijenje. Hm, Martinc je včasih tako na tihem pomišljal.. .
“Je lep letos, kajne,” je Škantin stopil bližrt in se medtem čoldjal po gosti bradi. “Še kar, saj ni bilo kaz-
no. Ujedenega je veliko,’* je Martinc preložil svojo bolno nogo in vrgel tri za pest debele krompirje v jerbas. Še zmeraj pa mu je šumelo v glavi, češ, kaj neki je prineslo možaka semkaj, pa tak čas še? Menda ne misli, da bi se odpovedal kaki lehi? Ali pa? Saj ne more dobiti hlapca...
“Tak Martinc, da kar naravnost povem,” je delal Škantin prijazen obraz, glas pa še bolj. “Po kupčiji sem prišel. Denarja bi !e rad znrtbil — tebi na ljubo.’
‘ ‘ Po kupčiji ? Kaj ? Kako 'meniš ? ’ ’ Martincu so obstale roke na kolenih. Morebiti se je v tem trenutku, domislil sanj, tistega prizora, ko je stopila predenj bitla žena in rekla: Martinc, po tvojo hišo sem prišla, pojdi od tod!....
Škantin je sedel na vegasto klop, ki je stala skoncu kupa, in del roke | prekrižane na prsi. Na široke prsi. “Takole sem premišljal zadnje čase: Martinc, star si, dolgčas ti .ji v tej lamoti. Hišo prodaj, čemu toliko prostora, pa vse prazno, v denar spravi! ’ ’
“Kako? Ali misliš zares? Kaj...” se je Martincu zameglilo pred drobnimi očmi. Kakor da je spet sanjal. Te sanje, vraga! Škantin ji še enkrat potrdil svojo misel. Pa čeprav je zaslutil, da ni bilo vse tako, kot si je on zamišljal. 'Sedel je pred Martincem. Najemnik, bajtar. Ali v srcu več ko Martinc. Veliko več. In zdaj je razgrnil tu še vi s svoj načrt: Martinčevo hišo bi kupil in potem.. . Tisti trenutek se je zadel Martinc sam sebi kakor berač/ ki je še svojo bisago zapravil. In pred njim je stal nekdo, kar nanagloma je vstal in se široko razkoračil, še pogled je zastiral na vse strani.
Pa je v tem Martinc strastno zagrabil za bilko, ki se mu je izvijala. Stisnil je zobe. Ves svet bi zdajle uklenil v verige, tako ga je obšlo. “Hudiča, kaj nimaš zadosti leha, še
i tiste ti bom vzel, še tiste, da veš!” je dvignil svojo lopatasto roko proti Škantinu, kot bi hotel, zajeziti ogromno silo, ki mu je grozila s poginom. Ne, kaj takega nikoli, ni pričakoval. Od Škantina še celo ne.
“Tak ne razburjaj se, samo tako sem mislil, da ti bo prav...” je Škantin pouščal. Ko pa je uvidel,, da res ni bilo prav, da je kar tako naravnost načel, in da zdaj Martinca ni več moči spraviti v prejšnji tir, je vstal in jo prihuljeno odpe-tal. Še zbogom ni rekel.
Martinc je šele čez čas opazil, da je spet sam v sobi. Na vso moč se je trudil, da bi zbral svoje razdvojene misli. V glavi mu je bilo vroče, v prsih je udarjalo srce, da je možaka privzdigovalo na pručki. Oprl se je ob palico in se stegnil skoz nizko okno. Pa tam zunaj ni bilo več videti nikogar. Samo sonce je tiho sevalo na vrt in lehe za njim. Sonce, da, Martinc se je tega šele zdaj zavedel. Spet je zamahnil z roko po zraku, da bi odpodil zle misli, ki so še tako gnetle krog njega. Vraga, Martinc, kdo te spravlja pod zemlji?. . .
(Nadaljevanje prihodnjič)
GROBOVI
V daljni samoti so kakor vrtovi in vrtne gredice, to so grobovi.
Ah, ti vrtovi so strahotni gredice so grozotne a seme je človeka in cvet je mladosti.
Doma pa mati 'zdihuje:
Moj sin zakaj, zakaj?
Mati, hotel sem'zate živeti, a moral sem umreti.
Oče, moj oče,
Spet žena zajoče,
otrok moral bi zate živeti, a moral sem umreti.
Spit žena zajoče,
¡ mož konec je, najine sreče.
| Žena, moral sem umreti, čeravno prisegel sem zate živeti.
Miljone še drugih je takih grobov, smo življenje ljubili, ah, zakaj ste nas ubili.
Pepca Furlan
GROB V TUJINI ’ |
Nikdar na tvoj grob ne bom
[pokleknila,
nikdar nobenih rož nanj položila, nobena moja solza nanj ne bo
[kanila.
Nikoli pa minila
Ne bo nate misel in usahnila.
OB SAMOTNEM GROBU
Kakor trudne sanje v zapuščeno dušo — žalostno snežinke padajo na rušo.
Na cerkvenem stolpu kraka črn vran, kraka ob samotnem grobu nekdo tiho plaka:
“Mati, vzemi k sebi me v To hladno jamo! Daleč šel ji oče, me zapustil samo... ”
POKOJNIM
Pokojni tukaj mirno spe, vihar življenja mimo gre; zdaj onkraj groba srečni so, ne drami jih gorje, ne zlo.
Oh, kje so časi tistih dni, ko bili skupaj mi smo vsi; zvonovi več vam ne pojo, vzeli ste od nas slovo.
ROJAKI! ROJAKINJE!
Odložite v nedeljo 26. oktobra popoldne svoje opravke, ki niso nujne važnosti ?/d drugo nedeljo ier pridite na prireditev šolske mladine, ki se bo vršila v Armenski
dvorani, ulica Acevedo 1353.
Vaše mesto mora biti ta dan na tej prireditvi. To je dolžnost vsakega poštenega ! Slovenca in Slovenke.
Bila je izredno lepa.
Njena koža je bila kakor iz kr\ i in mleka, oči so se ji bleščale, usta pa, kakor da bi bila ustvarjena samo za poljubljanje.
Brez dvoma je bilo le malo moških na svetu, ki bi se mogli upirati čarom te lepe žene.
Pripovedovali so o njej, da jc upropastila že. marsikaterega bogatega plemiča, in da je neki mladi trgovec, lastnik največje petrograj-ske trafike, moral zapreti svojo trgovino radi lepe pevke in plesalke carskega gledališča.
Razmetavala je denar kakor ma-lokatera žena.
Sedaj pa je dobila nalogo, da si mora osvojiti mladega Aleksandra Potemkina.
Plescala je pred njim, pokazala mu je svoje prekrasno telo in storila, da bi jo bil moral Aleksander Potemkin obiskati nekega dne v njenem stanovanju.
Napisala mu je pismo, v katerem ga je prosila za sestanek .
Javila mu je, da ga bo nekega dne po gledališki predstavi pričakovala v svoji razkošno urejeni hiši.
Toda Aleksander Potemkin ni prišel.
Nikdar se ni ujel v zanko, ki so mu jo nastavili.
Morda je slutil, da mu preti nevarnost, morda pa mu je ta lepa Va-rinka bila popolnoma ravnodušna, — dejstvo pa je, da sc ni odzval nobenemu njenemu vabilu.
Morda je zares ljubil svojo nekdanjo zaročenko Elizabeto Voron-cov, razen tega pa ga je carica Katarina tako priklenila k sebi, da hi imel niti pol ure na dan prostega časa.
Katarina ga skoraj nikoli ni hotela pustiti od sebe.
Toda Aleksander Potemkin ni bil človek, ki bi bil zadovoljen s tem, da bi živel kakor majhen luksuzni
psiček v krilu svoje carice Katarine.
Dičil ga je izreden razum in nenavadna delovna sposobnost. — -/Aleksander Potemkin ni bil samo izboren vojak, temveč tudi dober državnik, ki je carico premnogokrat presenetil s svojimi dobrimi nasveti ki jih ji je dajal.
Carica Katarina pa mu je uredi-lar v zimski palači vrsto prekrasnih
SOb.
Pohištvo za te Sobe je naročila iz Pariza, ker ji Rusija ni mogla muliti tega, kar si je želela.
To stanovanje, ki so ga imenovali “miljenčeve sobe”, je bilo mnogo lepše od tistega, v katerem je stanoval grof Ure gor Orlov.
Po dolgem, tajnem hodniku, je Aleksander Potemkin prišel lahko k carici podnevi ali pa ponoči.
Imel je ključ od Katarinine spalnice.
Nihče nxx ni smel nasprotovati, kadar je hotel obiskati svojo carsko ljubico.
Na ta način je postal Aleksander Potemkin v kratkem času najvplivnejši človek na carskem dvoru.
Če so hoteli poslaniki tujih držav _ doseči ovdi.jenco pri carici, so se vedno obrnili nanj.
Mnogokrat so ponujali Potemkinu ogromne vsote, da bi jih priporočil carici, toda Katarinin milje-nec ni bil nikdar sebičen in ni sprejemal nagrad.
Ta človek mi sicer ni bil simpatičen, vendar pa moram reči, da je bil pošten, kakor malokdo.
Premoženje, ki si ga je pridobil, je dobil od carice, ki ni nikoli šte-dila, kadar je obdarila svojega mi-l.jenca.
Obsijala ga je z zlatom, z dragocenimi darovi, z nakitom, dajala mu je gradove in posestva in mu dajala na razpolago celo svojo privatno 1 blagajno.
(’arica Katarina je bila srečna, ker je lahko imenovala najlepšega moža v Rusiji svojega, — tako so Potemkina namreč vedno nazivali.
Silno pa je trpela, kadar .je pomislila na to, da bi mogel Aleksander Potemkin najti nekega dne kakšno drugo ženo, ki bi mu bolj ugajala. Trepetala pa je tudi ob misli, da bi se utegnila zopet pojaviti Elizabeta Voroneov, ki jo je nekoč ljubil.
Da, Katarina ruska je bila zelo ljubosumna!
Ko se je pozneje Elizabeta zopet pojavila, se je sporekla z njo in jo ranila v dvoboju.
Tudi svojo najboljšo prijateljico, mlado kneginjo Daškovo je Katarina zasovražila.
Nekoč je opazila, da je mlada kneginja bila zelo ljubeznjiva na-prám Aleksandru Potemkinu in radi tega jo je poslala za dve leti na potovanje.
Lepa mlada kneginja ji je med solzami prisegala, da je nedolžna, — vse to pa ji ni prav nič pomagalo, —" carica je vztrajala pri svojem in kneginja je morala pripraviti svoje ko v če ge.
Pozneje se je Katarina prepričala, da je storila svoji prijateljici krivico in poklicala jo je nazaj.
Kljub vsemu pa je bila z Aleksandrom Potemkinom vedno ljubeznjiva in dobra.
Na petr.ograjskem dvoru sta bili dve stranki.
Polovica jih je bila za Orlova, to so bili v glavnem najvišji Katarinini častniki.
Za Aleksandra Potemkina pa so bili uradniki, dame in meščani, ki so silno vzljubili mladega caric.inega milj enea.
Tako sta minili dve leti.
Carica Katarina pa se nikakor ni mogla: zadovoljiti s tem, da je imenovala svojega ljubimca Aleksandra Potemkina za generalmajorja, temveč ga je dvignila še višje.
Pugačev upor je mogočni ruski carici kaj kmalu nudil priliko, da je lahko odlikovala svojega miljen ca.
Med to vojno je sprejel Aleksander Potemkin vrhovno poveljništvo in se je v borbi zares izkazal.
V tem bojevanju se je Aleksander Potemkin neprenehoma nahajal v smrtni nevarnosti.
Tpda lepemu generalmajorju je bila sreča mila.
Aleksander Potemkin ni samo premaga! sovražnika, temveč se je živ in zdrav vrnil v Petrograd/ kjer ga'je carica Katarina s hrepenenjem pričakovala.	N
Povzdignila ga .je v kneza Potemkina, razen tega pa ga je čakala sladka, nagrada.
Orlov pa tega ni mogel prenesti..
Postal je žalosten in molčeč, — mnogokrat je bil napram svoji okolici surov in si je tako pridobil mnogo sovražnikov.
Nekega dne je carica Katarina priredila v zimski palači veliko svečanost.
Vsi, ki so v Rusiji nekaj veljali, so bili navzoči.
Prišli so poslaniki vseh tujih držav, manjkalo pa tudi ni najvišjih dostojanstvenikov.
Po svečani pojedini so odšli 1 gostje v plesno dvorano, kjer je | zaigrala godba.
j Carica sama je otvorila ples.
Crof Gregor'Orlov je na tihem j upal. da bo z njim začela plesati, — ¡silno pa je bil razočaran, ko je iz-| vedel, da je zanj namenjena neka [višja dvorna dama,.medtem ko je
Tu se je lahko nemoteno jezil na polonaiso otvorila Katarina z Aleksandrom Potemkinom.
Oči so mu topo strmele v daljavo in surovo je povedal mladi dvorni dami, da se mora odreči sreče, da bi plesal z njo, ker mu je naenkrat postalo slabo.
Odšel je s svojim bratom in neka
terimi prijatelji v sosedno sobo, kjer so začeli, piti.
Tu se jelahko nemoteno jezil na svojega tekmeca, na mladega Aleksandra Potemkina.
Cedil ga .je, psoval, pretil mu je, da ga bo ubil, — pri tem pa se je neprestano nalival s šampanjcem.
V glavi mu je začelo vreti, misli so se mu križale in tako je počasi pozabil na vse dobre nasvete, katere mu je nekoč dal njegov brat Aleksej.
T svoji pijanosti ril vedel, kaj govori.
('arica pa se zanj sploh ni zmenila.
Niti. vprašala ni, kje je -Gregor Orlov in zakaj ga ne vidi, bila je srečna, da je njen ljubljenec plesal z njo.
i isti večer pa je bila v zimski palači navzoča tudi neka mlada in elegantna Turkinja, katero je Aleksander Potemkin istega dne po nalogu carice Katarine v gledališču pozdravil.
To je bila neka' izredno lepa žena. ki je Aleksandra Potemkina nenavadno spominjala na njegovo nekdanjo zaročenko — na Elizabeto. \ oroncov.
.Ves večer je Aleksonder Potem-’ kin plesal s carico Katarino, pri tem pa si ni mogel kaj, da ne bi venomer mislil na lepo neznanko iz gledališča.
Ko je potem Aleksander Potemkin slučajno prišel na prag sobe, v kateri je popival Orlov s svojimi prijatelji, je videl, kako se je njegov nasprotnik predrzno obnašal napram neki dami, v kateri je spoznal svojo znanko iz gledališča.
Planil je v sobo, poklical Gregorja Orlova na odgovor. Orlov pa je bil srečen, da je naposled napoči! trenutek, ko se bo lahko maščeval svojemu tekmecu.	„
(Nadaljevanje)