iïïïïïïli™^ 90,6 95,1 95,9 100,3 Kompromis: ozelenjene stopnice Mestna občina Celje je s soglasodajalci le našla kompromis glede spornih stopnic pri Osrednji knjižnici Celje. Stopnice na Savinjskem nabrežju lahko ostanejo na svojem mestu, bodo pa morali območje okoli njih delno ozeleniti. CM Celje drugič najboljši v nogometu na odboj Direktorica Psihiatrične bolnišnice Vojnik osumljena zlorabe položaja Vozniku sedemkrat zasegli avto Privatizacija Elektra Celje le še vprašanje časa? Zaradi vodenja Kozjanskega parka župani pisali vladi Foto: SHERPA 2 DOGODKI NOVI TEDNIK V spomin Pohorskemu bataljonu Izbira nove šole Konec tedna, predvidoma že v četrtek, bodo slovenski devetošolci dobili v roke Razpis za vpis v srednje šole v šolskem letu 2010/11, vsebina razpisa pa bo objavljena tudi na spletnih straneh ministrstva za šolstvo. Dobra dva meseca bodo imeli časa, da se odločijo, kje oziroma v katerem programu bodo nadaljevali šolanje. V pomoč pri izbiri bodočega poklica jim bodo v osnovnošolskih svetovalnih službah, srednje šole (in dijaške domove), ki jih mikajo, pa bodo lahko podrobneje spoznali v okviru informativnih dnevov, ki bosta letos v petek in soboto, 12. in 13. februarja. Do 18. februarja bodo morali posredovati dokazila o izpolnjevanju pogojev za vpis v športne oddelke in se prijaviti za opravljanje preizkusov nadarjenosti, znanja in spretnosti tisti, ki bodo izbrali srednješolske programe, za katere je to vpisni pogoj. Te preizkuse bodo opravljali med 1. in 6. marcem. Do 23. marca bodo v srednjih šolah zbirali prijave novincev, potem se bo začel izbirni postopek, v katerem bodo še mogoči prenosi prijav, srednje šole z omejitvami vpisa pa bodo o tem učence seznanile 7. maja. IS V počastitev obletnice poslednjega boja Pohorskega bataljona je bila v soboto pri Treh žebljih na Osankarici spominska slovesnost, ki jo je pripravilo šest občin, med njimi tudi občini Zreče in Slovenske Konjice. Slavnostna govornica je bila ministrica za obrambo Ljubica Jelu-šič. Na slovesnosti je bilo tudi preko 1.700 udeležencev pohoda po poteh Pohorskega bataljona. Planinsko društvo Zreče ga je pripravilo že dvaintridesetič. Pohodniki so v težkih razmerah prehodili pot od Peska preko Treh žebljev do Kota. Zaključna prireditev pohoda s podelitvijo priznanj je bila v športni dvorani v Zrečah. MBP Kdaj celjski škof? V Cerkvi na Slovenskem se v zadnjih tednih vrstijo pomembne kadrovske spremembe. V nedeljo je bil umeščen novi murskosoboški škof, konec prihodnjega tedna nastopi službo ljubljanskega nadškofa dosedanji upravnik celjske škofije, dr. Anton Stres. In kdo bo bodoči celjski škof? S Stresovim odhodom v Celju ne bomo ostali brez škofa, saj vnaprej ostaja apostolski administrator celjske škofije. Dr. Anton Stres (tudi novi predsednik Slovenske škofovske konference, ki jo je doslej vodil Alojz Uran. Izbran je bil za novo petletno obdobje) bo tako do nadaljnjega v podobnem položaju kot doslej, ko je bil mariborski škof koadjutor. Služba ljubljanskega nadškofa je v vsakem primeru bistveno bolj zahtevna ter naporna kot služba mariborskega škofa koadjutorja, zato bo imel Stres za potrebe celjske škofije gotovo manj časa kot doslej. Kot kaže, bo tako ostalo še kar nekaj časa, saj ime drugega celjskega škofa še ni znano. Neuradno smo izvedeli, da so iz apostolske nunciature v Ljubljani predloge za novega celjskega škofa v Vatikan že poslali, vendar odgovora še niso prejeli. BJ f . Festival izobraževanja in zaposlovanja Celje, Celjski sejem, 15. januar 2010 od 9.00 do 17.00 Organizator: m Zavod RS za zaposlovanje. Območna služba Celje Celjski sejem, d.d. Območna obrtno-podjetniška zbornica Celje Brezplačna predavanja, predstavitve šol in poklicev, zaposlitvene priložnosti. Pokrovitelji: Novi tednik & Radio Celje Lisac&Lisac www.ce-sejem.si FIZ - največji karierni dogodek v Savinjski regiji V petek, 15. januarja, bo celjsko sejmišče gostilo Festival izobraževanja in zaposlovanja, ki ga pripravljajo Zavod RS za zaposlovanje, Območna služba Celje, Območna obrtno-podjetniška zbornica Celje in Celjski sejem, d.d. Na festivalu bodo predstavljene izobraževalne in zaposlitvene možnosti v regiji in širše. Na voljo bodo informacije o nadaljnjem izobraževanju, kariernih in zaposlitvenih možnostih, podjetja bodo spregovorila o svojih kadrovskih potrebah in znanjih, ki jih pričakujejo od svojih bodočih sodelavcev. Festival je namenjen vsem, ki se soočajo s poklicnimi odločitvami - osnovnošolcem, dijakom, študentom, staršem, iskalcem zaposlitve, brezposelnim ali zaposlenim, ki iščejo druge priložnosti. V sejemski dvorani E bo potekal razstavni del festivala, na katerem se bodo predstavljali delodajalci, izobraževalne institucije in ponudniki izobraževanj. Šole in fakultete na festivalu ne bodo poskrbele le za obsežno predstavitveno gradivo. Pripravile bodo tudi gledališke in glasbene točke, ogledati si bo mogoče celo revijo pričesk in oblačil Srednje šole za storitvene dejavnosti in logistiko Celje, dijaki Srednje ekonomske šole Celje pa bodo na festivalu predstavili učno podjetje, kjer simulirajo dejavnost pravega podjetja. Poleg tega bo festival ponudil predstavitev obrtnih poklicev, od domače in umetnostne obrti, poklica grafičnega oblikovalca, frizerja, mesarja, voznika, kleparja krovca, kozmetičarke, peka, slaščičarja in natakarja. Šolarji in dijaki bodo na festivalu lahko pridobili prve informacije o šolah, kjer bi želeli nadaljevati svoje izobraževanje. Iskalci zaposlitve pa bodo imeli priložnost, da pridobijo informacije o zaposlitvenih možnostih, o poteh iskanja zaposlitve ter pripravi vlog in življenjepisov. FIZ bo privlačen tudi zaradi spremljevalnega programa, v katerem ne bo manjkalo predavanj, predstavitev in okrogle mize. Zavod za zaposlovanje bo poleg svetovanja o poteh iskanja zaposlitve predstavil še spletno aplikacijo E-svetovanje za spozna- vanje poklicnih interesov. Okrogla miza z naslovom Izbira poklica izziv za prihodnost bo osrednji dogodek, kjer se bo mag. Tatjana Štinek pogovarjala z gosti o tem, kako znanja za življenje vključiti v izobraževalni sistem. Če ste v dilemi, kako naprej, pa bo za vas zagotovo zanimivo predavanje mag. Aleša Lisca z naslovom Kako lahko tudi vi iz sebe naredite cenjeno blagovno znamko? Predavanje mag. Tatjane Štinek bo namenjeno vsem, ki odkrivajo izzive in poti novih priložnosti v samozaposlitvi. Ne zamudite priložnosti! Vstop na dogodek bo prost, obiščete pa ga lahko med 9. in 17. uro. PRIREDITVENI PROGRAM: 9.00-9.45 Otvoritev FIZ Breda Obrez Preskar, Celjski sejem, d.d., Karmen Leskošek, ZRSZ OS Celje, Miran Gracer, OOZ Celje Skupina ORFF LAVA s pevci (mentorica Sanja Golob) - OŠ Lava Dvorana E 9.00-17.00 predstavitev podjetij, izobraževalnih institucij in ponudnikov izobraževanj Predavalnica E2 10.00-10.45 in 13.00-13.45 Promocija poklicev (predavanje) OOZ Celje: Martina Rečnik Predavalnica E2 11.00-11.45 in 16.00-16.45 Kako iskati zaposlitev? (predavanje) ZRSZ OS Celje Predavalnica E1 10.00, 12.00, 14.00 in 16.00 E-svetovanje (predstavitev spletnega portala) ZRSZ OS Celje Mala kongresna dvorana 11.00-13.00 Izbira poklica - izziv za prihodnost (okrogla miza) OOZ Celje z gosti, voditeljica: mag. Tatjana Štinek Pokrovitelj okrogle mize: Banka Sparkasse, d.d. Mala kongresna dvorana 13.30-14.45 Kako lahko tudi vi iz sebe naredite uveljavljeno in cenjeno blagovno znamko? Lisac&Lisac: mag. Aleš Lisac Mala kongresna dvorana 15.00-16.00 Na poti novih priložnosti (predavanje o izzivih samozaposlitve) OOZ Celje: mag.Tatjana Štinek Celjska bolnišnica za vzgled Odprli nove prostore oddelka za medicinsko rehabilitacijo in prenovljene prostore radiološkega oddelka z novim CT - Zahvala vsem, ki so prispevali za ta aparat V celjski bolnišnici so v petek slovesno odprli nove prostore oddelka za medicinsko rehabilitacijo in prenovljene prostore radiološkega oddelka z novim aparatom za računalniško tomografijo. Naložbi sta skupaj stali preko 3,5 milijona evrov. Da gre za pomembni naložbi, ki sta bili zgrajeni v dogovorjenih rokih in brez vsakršnih aneksov, je poudaril tudi slavnostni govornik, minister za zdravje Borut Miklavčič. »Celjska bolnišnica je dobra bolnišnica, ki opravlja veliko delo,« je pohvalil zaposlene, ki so lani poskrbeli za 35 tisoč hospitaliziranih bolnikov in opravili preko 300 tisoč specialističnih pregledov. Še bolj kot pohvale so bili številni udeleženci slovesnosti ob odprtju, med katerimi so bili tudi generalni direktor ZZZS Samo Fakin, ljubljanski nadškof dr. Anton Stres, župani občin celjskega območja, direktorji zdravstvenih zavodov, poslanci in predstavniki veteranskih organizacij, veseli dobrih napovedi za naprej. Minister je potrdil podporo nadomestni novogradnji bolnišnice. Od kovna direktorica Frančiška Škrabl Močnik. Na čelu donatorjev je bila Mestna občina Celje, ki je doni-rala 60 tisoč evrov, na čelu vseh tistih, ki so popeljali akcijo v vsak kraj in v vsako gospodinjstvo, pa Ivo Grobelnik. Poleg novega aparata za računalniško tomografijo, ki je skupaj s preureditvijo prostorov stal 1,5 milijona evrov, so na radiološkem oddelku pridobili še dva sodobna rentgenska aparata. Vse skupaj je stalo 2,2 milijona evrov. A je bilo vredno. »Sedaj lahko zagotavljamo hitrejše in bolj natančne diagnostične postopke,« je poudaril predstojnik ra- Frančiška Škrabl Močnik, Ivo Grobelnik in Borut Miklavčič so odprli prenovljene prostore radiološkega oddelka. »Mi in naši pacienti smo dobili najlepše možno darilo,« je vesel prim. Aleš Demšar. V ozadju direktor bolnišnice Marjan Ferjanc Po petih desetletjih ima nove in sodobno opremljene prostore oddelek za medicinsko rehabilitacijo. skupno 44,8 milijona evrov bo ministrstvo prispevalo 41 milijonov. Poleg tega bo prispevalo 40 odstotkov potrebnega denarja za digitalizacijo slikovne diagnostike. Dolgoročen razvoj bolnišnice je torej zagotovljen, a vsaj tako pomembno je doseganje še enega cilja: »Biti pacientom prijazna bolnišnica. In to celjska bolnišnica je,« je dejal minister. Odnos prebivalcev regije do bolnišnice se je zelo dobro pokazal že ob dveh humanitarnih akcijah. S pomočjo prve je bolnišnica kupila koronarograf, s pomočjo druge nov aparat za računalniško tomografijo oziroma CT-aparat. Zanj je prostovoljne prispevke in donacije prispevalo preko 9 tisoč posameznikov in dona-torjev. Zbrali so 542 tisoč evrov. Najbolj širokosrčnim in prizadevnim sta se zahvalila direktor bolnišnice Marjan Ferjanc in stro- diološkega oddelka Ivan Pi-sanec. Še posebej veseli pa so bili v petek zaposleni na oddelku za medicinsko rehabilitacijo. Petdeset let so svoje delo opravljali na skromnih 500 kvadratnih metrih. Najtežje je bilo za zaposlene, kot ugotavlja predstojnik prim. Aleš Demšar, pa so bili prizadeti tudi pacienti, saj zadnjih 15 let zaradi omejenega prostora niso mogli uvajati novih metod rehabilitacije. Z novimi prostori so pridobili bistveno boljše pogoje za ambulantne bolnike in možnost uvedbe novih metod. Sedaj bodo lahko poskrbeli tudi za rehabilitacijo nevroloških bolnikov, ustrezne prostore pa je končno dobila tudi delovna in okupacijska terapija. Nov oddelek pod bolnišnično polikliniko je stal 1,4 milijona evrov. MILENA B. POKLIČ Foto: SHERPA Nov računalniški tomograf, za katerega je prispevalo prostovoljne prispevke in donacije domala 10 tisoč ljudi in ustanov. 4 GOSPODARSTVO NOVI TEDNIK Privatizacija Elektra Celje le še v ■ v m vprašanje casa? Sindikalist Ivan Rožman: »Lastniniti želijo smetano. Klasika v Sloveniji.« Včeraj je mesto predsednika uprave Elektra Celje zasedel Rade Knežević, ki je že nekaj let zaposlen v tem podjetju. En mandat je bil pomočnik direktorja uprave, zadnja štiri leta pa je bil v podjetju svetovalec za kakovost. Zdaj bo vodil podjetje s 714 zaposlenimi, njegova prednostna naloga pa bo najbrž priprava za razdelitev podjetja na tržni in omrežni del. Tega prejšnji predsednik uprave ni želel storiti. Odgovor na to, zakaj se je tega branil, razkriva sindikalni zaupnik v podjetju Ivan Rožman. »Trženje vedno prinaša določen dobiček. Tudi pri nas, ki sicer gospodinjstvom prodajamo po dobavni ceni. Dobiček namreč ustvarimo pri industrijskih in ostalih gospodarskih odjemalcih. Tudi za lansko leto dobiček bo, ne glede na to, da je bilo sušno leto. Dobiček se s prodajo elektrike ustvari tudi v recesiji, tudi v pogojih konkurence. Zanj potrebuješ le nekaj ljudi, ki >kasirajo in printajo fakture<. Logično, da je potem ta del za marsikoga zanimiv,« namiguje sindikalni zaupnik v Elektru Celje Ivan Rožman in s tem razkriva prvo past delitve podjetja. »Direktorat za energijo z Janezom Kopačem na čelu je razložil, da gremo na dva dela. Ne vedo pa, kaj bodo s tržnim delom. Bo postal samostojni del? Ga bo kdo kupil? Se bo priključil Delitev omrežnega in tržnega dela prinesla velike dobičke, odjemalci vzdrževanj omrežij potegnili kratko proizvodnji? Bodo cene električne energije še ostale za tretjino nižje, kot so v Evropi? Koncept, kaj bodo naredili, imajo, a ne vedo, kaj elektro podjetij naj bi določenim pa bodo zaradi manjših vlaganj in Delitev omrežnega in tržnega dela elektro podjetij zahteva evropska direktiva, a se razviti del Evrope nanjo požvižga. Francija, Nemčija, Španija, Velika Britanija in mnogi drugi o tem niti ne razmišljajo, pri nas pa smo jo zelo hitro zagrabili. se bo z njim naredilo. To že malo smrdi po lastninjenju. Klasika v Sloveniji. Hitro lastniniti in prodati. Če me kdo prepriča in mi uspe dokazati nekaj drugega, vsaka mu čast.« Ob napakah tri dni ob svečah? Drugi del podjetja, celotna infrastruktura in njeno vzdrževanje, bi, predvideva Rož- Združevanje Cometa in Swatyja V Zrečah za splošno potrošnjo, v Mariboru brusi za industrijo Znanih je več podrobnosti o združevanju zreškega Co-meta in Swatyja, ki traja od jeseni. Podjetji sta bili v preteklosti na ključnih tržiščih močna konkurenta, s čimer sta si slabšali položaj na trgu. Združeni bosta lahko lažje konkurirali največjih igralcem na trgu, po drugi strani pa bosta racionalizirali vse poslovne procese. Sama združitev ne pome- Zrečani specializirani za pro- ni nujno zmanjševanja števila delovnih mest, so sporočili iz Cometa, saj so delovna mesta neposredno vezana le na naročila. Po združitvi, ki naj bi bila končana v prvi polovici leta, bodo gram splošne potrošnje, Mariborčani pa bodo izdelovali umetne bruse pretežno za profesionalne uporabnike v industriji. Pod kakšnim imenom bodo nastopali, še ni dorečeno. Težave, ki se lahko ob združitvi pojavijo, so vezane na plačo. Delavci Cometa naj bi imeli višje plače kot delavci Swatyja. »Ne gre toliko za plače, ampak plačni sistem oziroma sistemizacijo delovnih mest. V Swatyju bodo prevzeli Cometov sistem. To pomeni, da bomo šli v združevanje dveh enakih sistemov,« pojasnjuje Aleš Mikeln, ki vodi tako zreškega izdelovalca umetnih brusov kot mari- Rožman je zavrnil tudi očitek, da si elektro podjetja iz omrežnine krpajo izpad pri prodaji električne energije. »To se še ni nikdar zgodilo. Niti lani, v recesijskem letu. Smo pa iz tržnega dela prelivali na infrastrukturni del. Saj tako ali tako drugam ne moremo vlagati. Edino, za kar smo v vseh teh letih >zapravili< denar, so trije počitniški objekti. To je edino, kar bi nam kdo lahko očital.« man, ostal Elektru Celje. »Tukaj nam kruh reže agencija za energijo, ki nam vsako leto posebej določi omrežnino. V letu 2009 nam jo je znižala za 5 milijonov, s 45 milijonov na 40. Letos bo najverjetneje še nižja. Posledično to pomeni manj zaposlenih, predvsem operativcev, ter slabše vzdrževanje omrežij. Nevzdrževa-nje se sicer ne bo poznalo čez noč. Sistem bo še nekaj časa delal, mogoče dve, tri, pet, deset let, potem pa se bo sesulo, >ta kratko< pa bo potegnil odjemalec. Podobno kot danes tri dni čakajo, da jim Telekom odpravi napake, bodo ljudje tri dni ob svečah čakali operativce. A takrat teh politikov ne bo več, odgovornosti takrat ne bo prevzel nihče.« Rožman je prepričan, da bi elektriko moral tržiti tisti, ki »živi ob žicah do vaše varovalke«, ne pa »kakšna virtualna pisarna v Ljubljani. S takšnimi boste imeli še več težav, kot jih imate z nami.« ROZMARI PETEK Foto: SHERPA Tečaji optimistično v novo leto Svetovni kapitalski trgi so novo leto začeli s pozitivnim zagonom. Večina svetovnih delniških indeksov je tako pridobila na vrednosti, saj so se delnice v povprečju v prvem letošnjem tednu podražile za 2 odstotka. Eden izmed razlogov za optimističen začetek leta so tudi nekatere makroekonomske objave. Tako je vrednost indeksa proizvodnje ISM v ZDA dosegla najvišjo raven v zadnjih štirih letih. Gibanje tega kazalnika je sicer precej korelira-no z gibanjem cen delnic na kapitalskih trgih. j PREGLED TEČAJEV V OBDOBJU 1 MED 4t1. IN 8.1.2010 Oznaka Ime Enotni tečaj Promet v tEUR % spr. CICG Cinkarna Celje 0,00 9,80 0,00 CETG Cetis 0,00 0,40 0,00 GRVG Gorenje 13,35 141,60 ^ 5,45 PILR Pivovarna Laško 26,20 11,90 ^ -0,04 JTKG Juteks 39,50 33,70 ^ -0,50 ET0G Etol 130,00 3,90 0,00 Dražile so se tudi delnice na domači borzi. Tako je vrednost osrednjega indeksa ljubljanske borze SBITOP narasla za 2,9 odstotka. K takšnemu zvišanju so precej prispevale delnice novomeškega farmacevta Krka, ki se jim je cena okrepila za 4,8 odstotka. Rasti tečajev pa v zadnjem tednu niso deležni samo delniški trgi temveč tudi surovine, ki so se podražile. Cena nafte je tako po oktobru 2008 spet presegla vrednost 83 dolarjev za sod, kar je podražitev za 5 odstotkov. Za malo manj se je podražilo tudi zlato, ki je doseglo ceno 1.140 dolarjev za unčo. Indeks Zadnji tečaj SBI20 4.172,92 Makroekonomski podatki vsaj zaenkrat upravičujejo rast na trgih in v kolikor na tem področju ne bo presenečenj, se lahko takšen trend tudi nadaljuje. Tako kot letos so se tudi lani delniški trgi ob začetku leta krepili, nato pa je sledila korekcija. ROMAN GOMBOC GREGOR GRMEK borzna posrednika ILIRIKA d.d., Trdinova 3, 1000 Ljubljana Nadzorni organ: ATVP, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana Vir: Ljubljanska borza d.d. borskega. Obe podjetji imata tudi istega lastnika, podjetje Avtotehno, zato namera o združitvi ni nepričakovana. Sicer pa so v obeh podjetjih leto preživeli podobno kot večina ostalih v tej branži. Sledeč 30-odstotnemu padcu prodaje, so znižali proizvodnjo. »O rezultatih je še prezgodaj govoriti,« pravi Mikeln, »revizija bo končana februarja.« ROZMARI PETEK S čim bodo dokapitalizirali Biva hiše? Konec tedna so o dokapitalizaciji družbe Biva hiše lastniki odločali na posebni skupščini. To je namreč edina možnost, da se podjetje uspe rešiti stečaja, ki ga je že pred meseci predlagal eden večjih upnikov podjetja. Kot je pojasnil direktor Peter Golob, so lastniki podprli dokapitalizacijo. O višini sicer ni želel govoriti. Dejal je le, da bo izvršena v potrebni višini. Od kod bo največji lastnik Biva hiš, podjetje Lesne gradnje iz Pesnice, dobilo potreben denar, je neznanka. Lesne gradnje imajo namreč že nekaj časa blokirane vse tri transakcijske račune. Direktor Golob, ki je zaposlen tudi v Lesnih gradnjah, je optimističen. Poudarja, da so v podjetju, sicer hčerinskem, ohranili 30 delovnih mest, da so konec lanskega leta intenzivno začeli delati, pri čemer imajo proizvodne zmogljivosti zasedene do konca marca. RP www.radiocelje.com Kompromis: ozelenjene stopnice Glede spornih stopnic končno dosegli kompromis: ne bo jih treba odstraniti Mestna občina Celje (MOC) je s soglasodajalci le našla kompromis glede spornih stopnic pri Osrednji knjižnici Celje. Dogovorili so se, da stopnice na Savinjskem nabrežju lahko ostanejo na svojem mestu, bodo pa morali območje okoli njih delno ozeleniti. To bodo storili spomladi. Kot pravijo na MOC, je takšna rešitev zdaj skladna s projektno dokumentacijo in podanimi smernicami soglasoda-jalcev, kar omogoča pridobitev uporabnega dovoljenja. Dogajanje okoli spornih, na črno zgrajenih stopnic je v zadnjem času postajalo prav komično. Stopnice so sicer že od samega začetka predvidene v idejnem projektu nove knjižnice, a kaj, ko so jih »pozabili« vključiti v nadaljnje projekte. Da pri gradbenih delih na Savinjskem nabrežju nekaj ne »štima«, je že jeseni posumila ena od mestnih svetnic, ki je o tem zastavila svetniško vprašanje. Na zavodu za varstvo kulturne dediščine so zadevo preverili in ugotovili, da dela vzdolž zidu lapidarija res niso v skladu s projektno dokumentacijo, z veljavnim gradbenim dovoljenjem in torej tudi ne v skladu z izdanimi kulturnovarstve-nimi pogoji in soglasjem zavoda. Ta je nato od mOc zahteval, da dela prekine, teren pa vrne v prvotno stanje z za-sutjem in ozelenitvijo. Pritiski? S težkim srcem so nato stopnice res zasuli z zemljo, a so jih kmalu zatem na pobudo republiške agencije za okolje spet odkrili. Kar je zavod za varstvo kulturne dediščine še bolj ujezilo. »Stopnice morajo proč,« so bili načelni. Vse do minulega četrtka popoldne, ko so le soglašali, da stopnice z nekaterimi lepotnimi popravki lahko ostanejo na svojem mestu. Zanimivo pri tem je, da je zavod še v četrtek dopoldne vztrajal pri odstranitvi stopnic in je v sporočilu za jav- Stopnice pri knjižnici so zasuli, nato so jih odkrili ... Včeraj so jih spet začeli popravljati, spomladi pa jih bodo še ozelenili. nost zaradi črne gradnje tudi precej okrcal MOC, češ da se je ta »namesto da bi takoj pristopila k reševanju nastalega problema s spremembo zunanje ureditve v skladu s projektno dokumentacijo reševanja lotila drugače. Soglasje želi od zavoda pridobiti z ultimativnimi dopisi za izdajo >začasnega soglasja< k izvedbi >začasne rešitve<, z izvajanjem pritiska v medijih in pri številnih vplivnih ose- bah«. Zavod je v sporočilu še dodal, da Zakon o varstvu kulturne dediščine »žal ne pozna dikcije začasnega soglasja« in da »betonsko kaskad-no stopnišče ne more biti odvisno od okusa, saj gre za spoštovanje varovanega prostora zelenega pasu Savinjskega nabrežja, za spoštovanje arhitekturne stroke in projektantskih (avtorskih) rešitev, za spoštovanje izdanega gradbenega dovoljenja in konč- no za spoštovanja strokovnega dela konservatorske stroke z odgovornostjo do javnega dela«. Na Mestni občini Celje so na očitke odgovorili, da si je občina »ves čas zahtevne gradnje nove Osrednje knjižnice Celje prizadevala za korektno in zakonito sodelovanje z vsemi soglasodajal-ci, vključno z Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije«. Kakorkoli, spori so zdaj zglajeni, kar veseli tudi uporabnike knjižnice. Ti že komaj čakajo, da bo nova knjižnica odprla vrata (otvoritev je napovedana za 18. januar). Stopnice pa bodo zlasti mladim lahko služile tudi kot prostor druženja. In kar je še pomembneje: dostop do knjižnice je s Savinjskega nabrežja omogočen tudi invalidom! BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: SHERPA Na Ljubečni je najvišja stavba visoka okoli 15 metrov. Takole pa bi 45 metrov visok objekt skazil podobo Celja. Še en mesec za pripombe Mestna občina Celje je še za en mesec, torej do konca januarja, podaljšala rok za zbiranje pripomb glede prostorskih sprememb, ki se obetajo na Ljubečni. Kot je znano, namerava Tuš na mestu stare opekarne zgraditi do 45 metrov visok skladiščno-distribucijski center, zaradi česar so krajani ogorčeni. Rok za zbiranje pripomb so na mestni občini podaljšali na željo KS Ljubečna in njenih krajanov, saj v tem času želijo pridobiti dodatno mnenje o posegu in podati pripombe, kar jim do konca lanskega leta ni uspelo. »Ker gre za objekt, čigar umestitev zahteva dobro sodelovanje lokalne skupnosti in javnosti, je bila razgrnitev podaljšana predvsem z namenom, da se kra- janom omogoči seznanitev z vsemi dejstvi in da se pridobijo mnenja, ki bodo odgovor na njihova vprašanja,« pojasnjujejo v sektorju za prostorsko načrtovanje in evropske zadeve Mestne občine Celje. Do zdaj je na naslov mestne občine prispelo okoli deset kompleksnejših pripomb krajanov glede predvidene Tuševe gradnje. Najbolj jih (kot smo pred kratkim že poročali, op. p.) skrbijo velikost objekta ter poslabšanje kakovosti zraka in povečanje hrupa zaradi velikega števila tovornjakov (500 na dan). Zato med drugim zahtevajo, da se višina ob- jekta prilagodi višini najvišjih stavb v okolici ter da se pred začetkom kakršnih koli del uredi cestna infrastruktura na tem območju, in sicer tako, da Kocbekova cesta in Cesta v Celje ne bosta dodatno obremenjeni s tovornim prometom. Sicer so to, nad čimer se na Ljubečni tako razburjajo, zaenkrat le načrti, ki ni nujno, da se bodo tudi uresničili. Kot je že na javni obravnavi dejal predstavnik investitorja, bodo za skladiščno-distribucijski center poiskali drugo lokacijo, če bodo omejitve na Ljubečni prehude. BA Župani so pisali vladi Nezadovoljen je tudi Troštov protikandidat Oršanič Župani štirih občin, ki ležijo na območju Kozjanskega parka, bodo danes poslali pismo vladi. Župani Bistrice ob Sotli, Krškega, Kozjega in Podčetrtka so nezadovoljni, ker je vlada imenovala dosedanjega direktorja Kozjanskega parka Iva Trošta le za vršilca dolžnosti, kar jih čudi. S Troštovim delom so zelo zadovoljni. Župane najbolj čudi, ker vlada pri odločanju ni upoštevala predloga vladne komisije za administrativne zadeve in imenovanja ter ministrstva za okolje in prostor, ki sta vladi predlagala, naj izbere za direktorja kandidata Trošta. Trošta je prav tako podprl svet zavoda Kozjanski park, zato župani od vlade zahtevajo odgovor. Zaradi začudenja na Kozjanskem smo takoj po odločitvi vlade o »vedejevstvu« zaprosili za pojasnilo Urada vlade za komuniciranje. »Vlada je sprejela odločitev v okviru svojih pristojnosti,« so iz urada skopo odgovorili uredništvu. Pisma županov, ki so ga poslali tudi na ministrstvo za okolje in prostor, ni podpisal le župan Brežic, od koder je kandidiral Hrvoje Oršanič, ki je član sveta zavoda Kozjanski park. Kot se govori, naj bi bila vlada v ozadju bolj naklonjena Oršaniču, ki je bil na zadnjih državnozbor-skih volitvah v Brežicah poslanski kandidat Socialnih demokratov, največje vladne stranke. Oršanič naklonjenost vlade odločno zanika, saj ni član nobene politične stranke. Prav tako meni, da je imel med kandidati za direktorja zavoda Kozjanski park najboljše reference, saj ima med drugim opravljen magisterij s področja varstva naravne dediščine. »Na postopek izbora se bom pritožil takoj, ko bom prejel od ministrstva za okolje in prostor kakšen uraden dokument o izbiri kandidata,« napoveduje Orša-nič. Po pismu županov, naslovljenem na vlado, napoveduje, da bo vladi pisal še sam ter na to posebej opozoril. BRANE JERANKO Direktorica osumljena zlorabe položaja Komisija pozvala k razrešitvi direktorice psihiatrične bolnišnice Vojnik Vesne Novak in jo osumila kaznivega dejanja - Odgovorna le za predrago proslavo Ministrstvo za zdravje je oktobra lani odredilo upravni nadzor v Psihiatrični bolnišnici Vojnik. Po podatkih, ki so prišli v javnost, je zunanja komisija ugotovila sum kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja in pozvala k razrešitvi direktorice bolnišnice Vesne Novak. Ugovor o domnevnih kršitvah glede najema svetovalca, »potratne« proslave ter preveč in predrago plačanih zaposlenih so ministru za zdravje iz bolnišnice poslali včeraj. Novakovi naj bi na podlagi poročila o upravnem nadzoru očitali kršitve pri pogodbah za svetovanje na področju informatike. Zaradi nakupa določene programske opreme in zaradi zaposlitve informatika je bilo predvideno nižanje stroškov za zunanje izvajalce. Kljub temu naj bi direktorica sklenila dve pogodbi s podjetjem Art Wan, ki ga vodi Štefan Uranjek. Prvo naj bi sklenila pred zaposlitvijo informatika v vrednosti 11.800 evrov, po njegovi zaposlitvi pa dodatno pogodbo, »vredno« 45.360 evrov. Pri tem naj bi Novakova sama pripravila razpis, imenovala sebe za predsednico Vesna Novak razpisne komisije, podpisala pogodbo, odobravala poročila in račune, saj je področje informatike s sistematizacijo prenesla pod svoje okrilje. Nihče drug razen nje ni imel vpogleda v delo svetovalca. Člani sveta zavoda so od nje zahtevali poročila o opravljenem svetovalnem delu, a ga sprva ni želela podati, ker naj bi bilo zaupno. Poročilo o delu iz prve pogodbe je komisiji kasneje dostavila, drugo pogodbo pa v začetku decembra prekinila. »Potratna« proslava, ki je ni bilo Komisija je odkrila tudi preveliko porabo denarja za proslavo ob 50-letnici bolnišnice. Sprva so za izdajo monografije in proslavo nameravali odšteti 30 tisoč evrov, nakar so sredstva povečali za 16 tisoč evrov. Novakova je kasneje kljub priporočilom sveta zavoda za racionalno ravnanje sredstva še povečala. Slovesnost naj bi v celoti stala dobrih 62 tisoč evrov, od tega je bilo 10 tisoč evrov donacij in dotacij. Najbolj so izstopali stroški za osrednjo prireditev, ki je bila kasneje celo odpovedana. Po navedbah je prvi obrok, ki je bil kljub odpovedi plačan, znašal 11.352 evrov, 5 tisoč evrov naj bi odšteli za nekakšen gledališki pripomoček. Komisija je direktorico pozvala k razrešitvi in jo osumila zlorabe uradnega položaja. Novakovi še očitajo, da je presegla kvoto zaposlovanja. Preveč »radodarni« naj bi bili tudi z obračunavanjem dodatka za delo s težjo duševno motnjo, z okvaro, s prizadetostjo ali z oviranostjo, ki so ga prejemale tudi šivilja in večina strežnic. Ugotovili so še, da je sedem zaposlenih neupravičeno napredovalo v višje plačne razrede. Ugotovljene pomanjkljivosti že odpravljene ... Direktorica ne želi komentirati posameznih očitkov. V enotni izjavi za javnost priznava, da so bile »ugotovljene določene pomanjkljivosti, ki so že odpravljene«. Glede večine pripomb so pripravili ugovor in ga že poslali ministru za zdravje Borutu Miklavčiču. Novakova ob tem poudarja, da je strokovno delo v bolnišnici, ne glede na kadrovsko stisko, ohranilo raven ter da bolnišnica vsa leta posluje pozitivno. Edina kritika, ki jo priznava in zanjo prevzema popolno odgovornost, je glede na ekonomske razmere preveč razsipno ravnanje z denarjem za proslavo ob praznovanju 50-letnice. Ob tem se poraja dvom, kako so v bolnišnici od decembra dalje, ko je bilo znano poročilo o upravnem nadzoru, tako hitro uspeli odpraviti kopico očitanih nepravilnosti, kot so plačilo dveh svetovalnih pogodb, preobširno zaposlovanje in napredovanje zaposlenih v višje plačne razrede. Za gonjo proti Novakovi naj bi stal vodja nekdanjih preskrbovalno-vzdrževalnih enot, po novem strokovni sodelavec, Albin Apotekar. Apotekar sicer zanika, da bi stal za tem, pravi pa, da navedeni očitki držijo. Kot še dodaja, naj bi bilo več znanega na seji zavoda, katerega član je in ki bo naslednjo sredo. Poročilo o upravnem nadzoru (še) ni javno dostopen podatek, saj postopek v zvezi z nadzorom še ni končan. Minister za zdravje Borut Mi-klavčič je pozval direktorico, da do petka poda odzivno poročilo, ko bodo znani nadaljnji ukrepi. Novakova, ki je direktorica postala pred tremi leti, je odzivno poročilo ministru poslala včeraj. MATEJA JAZBEC Foto: Grup A Spet o Ločah kot novi občini Vlada RS je prejšnji teden že drugič obravnavala predlog za ustanovitev nove Občine Loče. Tudi tokrat predloga ni podprla, tako kot ga ni julija lani. Že takrat se je opirala predvsem na sklep konjiškega občinskega sveta, ki se je izrekel proti ustanovitvi nove občine. Proti so se izrekli tudi sveti KS Žiče, Draža vas, Zbe-lovo in Jernej, torej krajevnih skupnosti, ki naj bi skupaj s KS Loče oblikovale no- vo občino. Vlada je tudi tokrat menila, da bi moral državni zbor pri ponovnem odločanju upoštevati negativno mnenje konjiškega občinskega sveta. Tako kot vlada je tudi državni zbor o tem že odločal, in sicer lani septembra. Sprejel je sklep, da predlog za ustanovitev Občine Loče ne izpolnjuje pogojev. Poslanec Rudolf Petan je nato sprožil upravni spor za preizkus zakonitosti te odločitve. Upravno sodišče RS je ugodilo tožbi, odpravilo sklep državnega zbora in mu vrnilo zadevo v ponovni postopek. V obrazložitvi je upravno sodišče med drugim ugotavljalo, da je pri odločanju o ustanovitvi Občine Loče državni zbor upošteval drugačne kriterije kot pri ustanavljanju nekaterih primerljivih občin. Državni zbor bo o ustanovitvi Občine Loče predvidoma odločal že na januarski seji. MBP Zaradi gradbenih del mladinski center deluje z nekoliko okrnjenim delovnim časom. Upajo, da le do začetka maja, ko naj bi sledila slavnostna otvoritev mladinskega hotela. Gradnja s polno paro Trenutno vse kaže, da bomo v Celju mladinski hotel res dobili že v začetku maja, saj gradbena in obnovitvena dela na objektu, kjer že ima prostore Celjski mladinski center, tečejo s polno paro. Dela naj bi predvidoma, če ne bo večjih zapletov, trajala pet mesecev, zatem naj bi mladinski hotel z 42 ležišči že odprl svoja vrata. Gradnja oziroma posegi, ki morajo biti zaradi spomeniškega varstva objekta na Mariborski tudi v skladu z navodili zavoda za varstvo kulturne dediščine, delno financi- rajo s sredstvi iz evropskega sklada za regionalni razvoj, ki prispeva dobro polovico ali nekaj več kot 417 tisoč evrov, celjska občina pa krije preostalo razliko do skupne vrednosti, ki znaša skoraj 816 tisoč evrov. V mladinskem hotelu bodo uredili tri etaže, imel bo recepcijo, družabni prostor s čajno kuhinjo ter različne tipe sob. Poleg sobe s skupnimi ležišči in kopalnico bodo imeli še manjše dvoposteljne in enoposteljne sobice z lastnimi sanitarijami. Uredili bodo še tri učilnice, na podstrešju pa prostore za tajništvo in upravo mladinskega hotela. Direktor Celjskega mladinskega centra Primož Brvar je prepričan, da bo mladinski hotel prava atrakcija, ki bo Celje postavila na zemljevid mednarodnega mladinskega turizma. »Z razvojem Celja kot dijaškega in študentskega središča se vloga mladih v mestu še krepi, polje mladinskega dela postaja vse bolj prepoznavno na področju pridobivanja neformalnega znanja in aktivne participacije mladih pri družbenih vprašanjih. Mladinska infrastruktura neposredno zagotavlja podporo, metode in orodja za mladinsko delo, ki krepi mladega posameznika,« je prepričan Brvar, ki dodaja še, da bodo z mladinskim hotelom dobili tudi kvalitetne pogoje za svoje delo. POLONA MASTNAK Foto: GrupA Izpod slovenskega povprečja v sam vrh Računsko sodišče je lani poleti ugotovilo, da družba Simbio v obdobju med letoma 2005 in 2007 pri ločenem zbiranju odpadkov ni poslovala uspešno, saj ni dosegla načrtovanih ciljnih deležev oziroma so bili rezultati ločenega zbiranja pod slovenskim povprečjem. V Simbiu so nato pripravili popravljalne ukrepe, ki jih računsko sodišče ocenjuje kot zadovoljive. Zlasti slabi so bili po oceni računskega sodišča med letoma 2005 in 2007 rezultati ločenega zbiranja bioloških odpadkov, saj je družba Simbio to obliko ločevanja začela uvajati prepozno, in sicer šele konec leta 2007 namesto leta 2005. Računsko sodišče je v reviziji med drugim ugotovilo, da so mešani komunalni odpadki na deponiji Bukovž-lak leta 2007 v povprečju vsebovali 51 odstotkov biološko razgradljivih sestavin, čeprav je bilo v skladu z izdanim okoljevars-tvenim dovoljenjem na to odlagališče dovoljeno odlagati komunalne odpadke, ki ne vsebujejo več kot 21 odstotkov teh sestavin. V Simbiu so prepričani, da se jim bo do leta 2013 po količini ločeno zbranih odpadkov uspelo povzpeti v sam slovenski vrh. Sim-bio tako načrtuje, da bo leta 2013 zbral 13.500 ton ločeno zbranih frakcij, 11.250 ton bioloških odpadkov in 4.500 ton kosovnih odpadkov. Načrtovane količine ločeno zbranih odpadkov bo družba med drugim dosegla s povečanim številom nameščenih zbiralnic za ločeno zbiranje frakcij in bio- loških odpadkov in z namestitvijo zbiralnic na celotnem območju izvajanja javne službe. Oktobra lani je tako že začela izvajati zbiranje odpadne embalaže od vrat do vrat s posebnim rumenim zabojnikom. Z letošnjim letom bo Simbio prevzel v upravljanje vse zbirne centre na območju izvajanja javne službe. Do konca tega leta bo Simbio namestil zabojnike za ločeno zbiranje bioloških odpadkov tudi na območjih, kjer teh zabojnikov doslej niso imeli. V Simbiu računajo, da bodo s postavitvijo dodatnih zabojnikov za ločeno zbiranje bioloških odpadkov in z nameščanjem kompostnikov na ruralnih območjih dosegli zmanjšanje deleža biološko razgradljivih snovi v mešanih komunalnih odpadkih do leta 2013 na 21 odstotkov. Družba bo boljše rezultate ločenega zbiranja poskušala doseči tudi z informiranjem in oza-veščanjem občanov o pomembnosti ločevanja odpadkov. Računsko sodišče je s popravljalnimi ukrepi Simbia zadovoljno, saj meni, da bo družba z njimi lahko dosegla načrtovane cilje. BOJANA AVGUŠTINČIČ novitednilc www.novitediiik.oom Dom starejših na Planini ali v Dobju? Medtem ko so v Dobju vse bolj glasno napovedovali začetek gradnje enote doma starejših, tega naj bi začeli postavljati že letos, so jim načrte v zadnjem hipu prekrižali Šentjurčani. Šentjurski svetniki so namreč na zadnji seji potrdili sklep o javnem interesu za izgradnjo enote Doma starejših Šentjur na Planini pri Sevnici. Ideja sicer ni nova, so pa zadeve v Šentjurju, verjetno tudi, ko so videli, da v Dobju mislijo resno, očitno sklenili pospešiti. Spomnimo, da so v Dobju že pred časom pridobili vso potrebno dokumentacijo - sklep zavoda, torej matičnega doma starejših, kot tudi soglasje ministrstva za delo, družino Franc Leskovšek in socialne zadeve. »Projekt je že napisan, tudi čistilno napravo smo gradili za potrebe doma starejših. Zadeve smo dorekli z investitorjem, saj smo načrtovali gradnjo v javno-zasebnem partnerstvu. Veliko truda in kar nekaj sredstev smo porabili za priprave,« pravi podžupan Dobja Franc Leskovšek, ki je po zadnjih potezah Šentjurčanov nekoliko izgubil upanje, da bi do gradnje manjšega doma, ki bi ga bilo mogoče še širiti, v Dobju sploh prišlo. »Vendar ne bomo kar tako odnehali, čeprav imajo v Šentjurju določeno prednost.« Šentjurčani bi gradili na Planini Kot se je zadnjič po seji, na kateri so govorili o domu starejših, pohvalil šentjurski župan Štefan Tisel, so tudi oni že pridobili ustrezen sklep zavoda in tudi soglasje ministrstva za delo. Dom, pravi Tisel, bi lahko na Planini pri Sevnici (ta krajevna skupnost je od matičnega Šentjurja celo bolj oddaljena kot sosednja občina Dob-je, op. p.) začeli graditi že letos. Januarja namerava občina objaviti razpis za investitorja, čeprav so svetniki na seji opozarjali, da naj se preučijo še druge možnosti in da ni smiselno za vsako ceno vztrajati pri javno-zasebnem partnerstvu. Prav tako bo moral glede na sklep svetnikov Štefan Tisel javni partner vnaprej pripraviti poslovni načrt ter oceno izvedljivosti projekta. Tisel napoveduje, da bodo na Planini v okviru zdravstvene postaje zgradili dom s 36 ležišči. »Objekt je trenutno precej dotrajan in potraten, z ureditvijo doma se bo vzdrževanje racionaliziralo. Občina bo tako zagotovila zemljišče in del komunalne infrastrukture, ostalo pa partner,« napoveduje Tisel. Doma, kjerkoli bo ta že stal, se bodo starostniki gotovo razveselili, saj se bodo tako skrajšale čakalne dobe za bivanje v šentjurskem zavodu. Pri tem bi lahko rekli, da so Šent-jurčani Dobjanom dom speljali tako rekoč pred nosom. POLONA MASTNAK Ga ni junaka, ki bi ustavil Rimske terme Med tistimi, ki si bodo leto 2009 zagotovo dobro zapomnili, je tudi Maks Breč-ko. V začetku novembra ga je nadzorni svet družbe Rimske terme nepričakovano odpoklical z mesta predsednika uprave. Baje »iz drugih ekonomsko-poslov-nih razlogov.« Maks Brečko je takrat razočarano menil, da je šlo za čisto politično odstavitev, sedaj, po dveh mesecih, pa je razočaranje in prizadetost zamenjal ponos: »Veliko delo je bilo opravljeno. Zaključena je obnova Sofijinega dvora, zdraviliškega doma, sanirana pilotna stena, gradijo se štiri etaže centralnega objekta ... Mislim, da takega junaka v državi ni, ki bi zdaj ustavil Rimske terme. Moja želja je le, da se projekt izpelje do konca in spravi v življenje. To je bila slovenska sramota, upajmo, da bo slovenski ponos.« Maks Brečko V Rimskih termah po odstavitvi ni bil, vendar: »Povabili so me drugi, s katerimi sodelujem in jim pomagam pri razvojnih vprašanjih. Dela je dovolj in prepričan sem, da se bodo nadaljevali tudi uspehi in bodo doseženi cilji, ki so bili ustavljeni.« MBP, foto: SHERPA Nagradili najboljše gozdarje in lastnike gozdov Zavod za gozdove Slovenije je najbolj skrbnim lastnikom gozdov podelil priznanja. Med 14 nagrajenci ga je za skrbno in učinkovito upravljanje svojih gozdov ter za dobro sodelovanje z javno gozdarsko službo prejel tudi Dejan Zorko z Vranskega. Drugo leto zapored so podelili tudi priznanje najuspešnejšemu gozdarju, ki ga je na območju Celjskega za učinkovitost, odlične rezultate dela in uspešno sodelovanje z lastniki gozdov prejel inženir Robert Hedl iz celjske krajevne enote zavoda za gozdove. Kot pravijo na zavodu za gozdove, vrednote dobrega gospodarjenja z gozdom predstavljajo tesna življenjska povezanost z gozdom, vsestranska skrb zanj, prizadevanje za varno delo, usposobljenost za delo v gozdu, dejavnost v družbenem okolju in prenašanje znanja ter pozitivnega odnosa do gozda na druge lastnike gozdov in na obiskovalce gozdov. Vse te lastnosti pripisujejo tudi Dejanu Zorku z Vranskega, ki je bil za leto 2009 izbran kot najbolj skrben lastnik gozda na Celjskem. Začetki njegovega gospodarjenja z gozdom segajo v leto 1994, ko je z denacionalizacijo pridobil veliko gozdno posest, se iz Ljubljane preselil na Vransko, postal kmetovalec in se začel preživljati z gozdom. »Prvi koraki gospodarjenja niso bili posebej vzpodbudni, saj Dejan kot mestni človek ni bil vajen težkega in nevarnega dela v gozdu - prve sečnje se je lotil kar >po domače< - s prijatelji, brez ustrezne varnostne opreme in mehanizacije. Vendar je imel za prihodnost jasne cilje in dovolj volje. Z leti jo je z vztrajnim delom in izobraževanjem dopolnil z obsežnim znanjem gozdar- V Sloveniji je trenutno okrog 70 odstotkov skupne površine gozdov v zasebni lasti. Lastnikov gozdov je več kot 300 tisoč, s solastniki vred celo približno 500 tisoč. skih veščin, ki jih danes s pridom uporablja pri delu. Dohodek iz gozda v veliki meri vrača nazaj v gozd za ureditev gozdnih prometnic, nakup sodobne in varne gozdarske mehanizacije ter izgradnjo žage za predelavo lesa, ki ga v celoti tudi sam trži. Zorko je kljub mladosti in mestnim koreninam lastnik gozda, ki predstavlja dober zgled, kaj lahko človek doseže z voljo, učenjem in marljivostjo ter s pravim pristopom do narave in gozda,« so zapisali v obrazložitvi priznanja. BA Foto: MO Dejan Zorko med delom v gozdu Do evropskega denarja tudi z zadolževanjem Kljub težavam, s katerimi se zaradi manjšega pritoka denarja srečuje tudi konjiška občina, ne odstopajo od naložb, za katere del denarja prispevata država in Evropska unija. Denar, potreben za sofinanciranje teh naložb, bodo letos zagotovili tudi z zadolževanjem v višini 1,25 milijona evrov. V proračunu pričakujejo 14 milijonov 300 tisoč evrov. Domala polovica denarja bo šla za naložbe. Med njimi so tudi nekatere že dokončane, a še ne v celoti plačane, kot na primer Športni park ob Dra-vinji. Sicer pa bodo nadaljevali z rekonstrukcijo vodovoda in kanalizacije v Slovenskih Konjicah in obnovo Os- novne šole Loče. Dokončali bodo obnovo ceste Žička kar-tuzija-Sojek, ceste Novo Te-panje-Pobrež in križišča v Ži-čah. Tik pred začetkom gradnje je tudi krožišče v Tepanju, načrtujejo pa tudi gradnjo krožišča v bližini trgovskega centra Hofer. Med načrti je ostal tudi most čez Oplotniščico v naselju Perovec, ki so ga hoteli zgraditi že lani. Za nadomestno gradnjo podrtega mostu so že tudi podpisali pogodbo z izvajalcem, a ta brez gradbenega dovoljenja ne more začeti z deli. Gradbenega dovoljenja pa ne bo, dokler ne bo soglasja države, lastnice vodotoka. Nanj čakajo že več kot pol leta, čeprav zakon predvideva izda- jo vodnega soglasja najkasneje v 60 dneh po prejemu popolne vloge. Da v praksi ni tako, dobro vedo tudi v številnih drugih občinah. Brez končne potrditve sta zaenkrat še dve naložbi, s katerima kandidirajo za evropska sredstva. To sta projekt celovite ureditve Starega trga s parkom ter začetek gradnje petih kolektorjev in čistilne naprave v Slovenskih Konjicah. Projektantska ocena vrednosti te naložbe je kar 9,5 milijona evrov. Se pa že ve, da nekaterih letos pričakovanih naložb ne bo, saj država varčuje. Za leto ali dve so preložene rekonstrukcije državnih cest Mla-če-Lušečka vas, Mlače-Po-nikva in Bezina-Barbara. Tudi z gradnjo Upravnega centra Slovenske Konjice letos še ne bo nič. Predvidoma naj bi se začela prihodnje leto. MBP Za ljudi in okolje Pred zaključkom projekt Žalec, začenja se gradnja šole v Grižah V lani in letos okrnjenem številu pred in ponovoletnih sprejemov na srečanje z novinarji tudi tokrat ni pozabil žalski župan Lojze Po-sedel. Tokratno srečanje, ki so se ga udeležili tudi zaposleni v občinski upravi, so pripravili v žalskem Ekomu-zeju hmeljarstva in pivo-varstva Slovenije. Kot je poudaril župan Po-sedel, so bili tudi lani v ospredju dela v žalski občini ljudje in okolje. »To dokazujemo z različnimi projekti, od čiščenja povodja Savinje, izgradnje mreže lokalnih cest do ekomuzeja in številnih drugih. Poleg tega nudimo podporo vsem oblikam delovanja v društvih, krajevnih skupnostih in šolah, skratka, skrbimo za dobro sodelovanje vse do 3. življenjskega obdobja,« je nizal žalski župan in dodal, da so tudi v skrbi za ljudi pri občinskem svetu ustanovili odbor za socialo, ki se redno seznanja s položajem najbolj ranljivih posameznikov. Kar nekaj problemov se je pojavilo, v ospredju pa so zahtevki za enkratno denarno pomoč, različne subvencije in problemi zaradi deložacij. Projekt Žalec proti koncu Lani smo večkrat poročali o zapletih pri gradnji kanalizacije v Spodnji Savinjski dolini. Gre za skoraj 17 milijonov evrov vreden projekt čiščenja in urejanja povodja Savinje, projekt Žalec, v katerem pri kanalizaciji sodeluje večina, pri gradnji čistilne naprave v Kasazah pa vse spod-njesavinjske občine. Občani Žalski župan Lojze Posedel je na srečanju z novinarji izpostavil dobro delo vseh zaposlenih v občinski upravi. V tem tednu bodo novo poglavje pisali tudi za gradnjo Osnovne šole Griže s telovadnico in vrtcem, saj bo v sredo objavljen javni razpis za javno-zasebno partnerstvo. »Vsebina natečaja bo objavljena na slovenskem in evropskem portalu, tako da odpadejo dvomi o vnaprejšnjem dogovarjanju z zasebnim partnerjem. Možnosti bodo imeli vsi, sam pa si obetam cenovno dovolj ugodno ponudbo,« je župan Posedel še enkrat zavrnil pomisleke žalskih svetnikov z zadnje seje občinskega sveta. so opozarjali na zamude pri izvajanju del, v občini Žalec pa so kar s prstom pokazali na izvajalca, velenjski Vegrad. Vseeno so zatrjevali, da rok za zaključek naložbe, letošnji januar, ni ogrožen. Kot kaže sedaj, bodo z zaključevanjem projekta le nekoliko zamujali, čeprav so v Žalcu z gradnjo kanalizacije zaključili. Drugače je v nekaterih drugih občinah, povsem na-red pa še ni niti čistilna naprava v Kasazah, kjer sedaj nameščajo najsodobnejšo opremo. Zaradi tega sicer naj ne bi prišlo do težav pri financira- nju iz Evrope, je prepričan župan Posedel, ki je na srečanju obudil spomin na lansko dogajanje. »V začetku projekta smo se tudi preko medijev obdelovali, kako bo potekalo financiranje. Prepričan sem, da smo v Žalcu, ki je nosilna občina, imeli prav, ko smo zaostrili zahteve do ministrstva za okolje, saj je nedopustno, da si birokrati vzamejo preveč časa, breme financiranja pa pade na pleča občine. Uredili smo tudi relacije do po-dizvajalcev, ki jim s soglasjem glavnega izvajalca sedaj neposredno plačujemo.« US, foto: TT Rekordno število rojstev V Občini Prebold so zabeležili rekordno število rojstev. Do konca oktobra se je namreč rodilo že 51 novorojenčkov. V letu 2007 je občina pridobila 36 najmlajših občanov, lani jih je bilo 57, letos pa bo ta številka presežena najmanj za deset. Razlog za takšen porast gre v veliki meri pripisati novim mladim družinam, ki so se priselile v Prebold. V občini pripravijo letno dve srečanji novorojenčkov in njihovih staršev z županom in drugimi predstavni- ki občine, šole in vrtca. Prvo takšno srečanje je spomladi, drugo pa konec leta. Tokrat so bili na srečanje povabljeni starši z otroki, ki so se rodili od 1. maja do 31. oktobra. Udeležencem je dobrodošlico zaželel podžupan občine Prebold Franc Škrabe. Zbrane je nato nagovoril župan Vinko Debelak, ki je predstavil delo občine in pri tem izpostavil predvideno prenovo vrtca, ki je povsem poln. Rav- IZJAVA TEDNA »Obljuba direktorja (predpostavljamo, da Matjaža Zakonjška, direktorja Javnega komunalnega podjetja Žalec), je, da bo spil prvi kozarec prečiščene vode. Če se mu bom sam pridružil? Bomo še videli, kako bo izgledalo.« Žalski župan Lojze Posedel načrtuje odpiranje čistilne naprave v Kasazah Šmarčani bodo gradili V Šmarju pri Jelšah se je število otrok, ki so vključeni v vrtec, v sedmih letih povišalo kar za 80 odstotkov, zaradi česar primanjkuje prostora za najmanj šest oddelkov. Občina tako namerava poleg obstoječe stavbe vrtca zgraditi na novi lokaciji še dodaten objekt. Dograditvi obstoječega vrt- cije investicijskega projek- natelj OŠ Prebold Oton Ra-čečič in vodja vrtca Milica Podgoršek sta izrazila zadovoljstvo nad tolikšnim številom novorojencev, kar zagotavlja tudi v prihodnje zadostno število otrok v obeh ustanovah in s tem tudi pol-noštevilno zaposlenost vzgojiteljev in učiteljev. DN ca v ministrstvu za šolstvo in šport odločno nasprotujejo, zato se je občina odločila za gradnjo nizkoenergij-skega vrtca, ki bo na lokaciji pod osnovno šolo. Tamkajšnje zemljišče je namreč v občinski lasti. »Sredstva za nov vrtec bomo skušali dobiti na razpisu za regionalne spodbude, iz evropskih skladov. Za uspeh na razpisu imamo zelo veliko možnosti,« je zadovoljen župan Jože Čakš. Za nov vrtec, v katerega bi lahko sprejeli 114 otrok ter zaposlili do 10 novih delavcev, ima občina izdelan DIIP (dokument identifika- ta) ter dva idejna projekta. V letu 2010 namerava pridobiti projektno dokumentacijo in gradbeno dovoljenje ter izvesti javni razpis za izvajalca del. Občina namerava za gradnjo vrtca podeliti stavbno pravico, za kar je med gradbenimi podjetji veliko zanimanje. V novem objektu naj bi delovali kot enota obstoječega vrtca. Izjemno zanimanje za vključitev otrok v vrtec je, kot ugotavljajo tudi v Šmarju pri Jelšah, posledica sprememb zakonodaje na področju predšolske vzgoje. BRANE JERANKO Napovednik 2010 Vsi novorojenci oziroma njihovi starši so dobili vrednostne bone. Ob novem letu je v žalski dekaniji izšla brošura z naslovom Dekanija Žalec: Napovednik 2010. V knjižici je zbrano mnogo podatkov iz vseh župnij, ki sestavljajo žalsko dekani-jo. To so Gotovlje, Galicija Griže, Petrovče, Polzela, Šempeter v Savinjski dolini in Žalec. V prvem delu knjižice so navedeni zgodovinski podatki o posameznih župnijah in cerkvah, poskrbeli pa so tudi za predstavitev duhovnikov, župnijskih pastoralnih ter gospodarskih svetov, ključarjev, zborovodij, ministrantov in organistov. V drugem delu knjižice je koledar vseh bogoslužnih in ostalih cerkvenih slovesnosti po župnijah, pa tudi druge dejavnosti, kot so denimo priprave na zakon, krst otroka in pastoralni dnevi. Vse podatke je zbral in uredil Ivan Zupanc, upokojeni duhovnik v Petrovčah, za izdajo pa je odgovoren dekan žalske de-kanije Jože Kovačec, župnik na Polzeli, ki je napisal tudi uvodnik. TT Kartuzija v ■ v ■ se v lepši podobi Da bi pospešili razvoj na tem območju, želijo Laščani celostno prenoviti starodavno kartuzijo v Jurklo-štru. Upajo, da bodo za to pridobili tudi sredstva evropskega sklada za regionalni razvoj, občina pa je že naročila izdelavo idejnega projekta. Zgodovina kartuzije gotovo buri domišljijo z zgodbami o menihu puščavniku s skrivnim receptom za harmonijo odnosov, s poznoro-mansko cerkvijo, ki bo leta 2027 praznovala že 800-let-nico, prostori samostana s skrivnimi prehodi in knjižnico, seveda pa predvsem z romantičnim spominom na tragični konec ljubezni med Friderikom in Veroniko. Ljubimca naj bi se zatekla prav v kartuzijo Jurklošter. Več iskalcev je bilo v preteklih sto- letjih neuspešnih pri iskanju domnevnega groba Veronike Deseniške. Leta 2005 pa so v nekdanji kapiteljski dvorani vendarle odkrili podstavek grobnice, za katero domnevajo, da je v njej pokopana Veronika. Gotovo pa zidovi kartuzije skrivajo še druge zanimive zgodbe, za katere v Laškem upajo, da bodo v skriti kotiček Jurkloštra pritegnile čimveč obiskovalcev. Na podlagi idejnega projekta ureditve kompleksa celotne kartuzije nameravajo Laščani pridobiti gradbeno dovoljenje za objekt Pristava. Prva faza idejnega projekta revitalizacije Pristave, ki načrtuje obnovo, s katero bi objektu povrnili prvobitno zunanjo podobo, je že zaključena. Potrebni bodo predvsem posegi na temeljih zidu nekdanjega dvorca z na- Kartuzijo Jurklošter čaka temeljita vezavo na jugozahodno stran objekta. S prizidkom bodo vzpostavili vstopni portal s stopniščem in z dvigalom za gibalno ovirane osebe ter s sanitarijami. V tem delu naj bi uredili še infocenter, ki bo povezan z lokalom za pogo- prenova. (Foto: MM, arhiv NT) stitev gostov z razdeljevalno kuhinjo. V mansardi bodo uredili še večnamenski prostor z rahlo dvignjenim odrom. Načrtujejo še zunanjo ureditev, ki naj bi izboljšala vizualno zasnovo kompleksa kartuzije v prostoru. Marsikaj bodo verjetno razkrile še nove arheološke raziskave, saj je občina konec lanskega leta zaključila tudi razpis za arheološke sondaž-ne izkope ob objektu. Laščani upajo, da bo tako prenovljena in z novo ponud- bo obogatena kartuzija postala turistični cilj čim večjega števila obiskovalcev, hkrati pa bo tako na voljo nov atraktiven prostor za številne prireditve. POLONA MASTNAK Eva Vrečko spet blestela Potem ko je mlada violinistka konec lanskega leta na mednarodnem tekmovanju v Trstu v konkurenci 28 violinistov osvojila prvo nagrado, je pred kratkim zablestela še v Dubrovniku. Učenka Glasbene šole Skladateljev Ipavcev Šent- jur Eva Vrečko je namreč sodelovala na mednarodnem godalnem tekmovanju v hrvaškem Dubrovniku. Tam je prejela posebno nagrado za izstopajočo nadarjenost. Tudi tokrat je Evo na klavirju spremljala profesorica Mojca Krajnc, strokovno pa jo je pripravljala profesorica Elizabeta Rau-ter. Evo, pa tudi ostale učence šentjurske glasbene šole bo mogoče slišati na javnem nastopu 21. januarja, februarja in marca pa jih čakajo še nastopi na regijskih ter državnih tekmovanjih. PM HITRO NAROČITE Za vodo v Hruševcu odslej komunala Vodovod v Hruševcu, ki je konec leta prešel v last šentjurske občine, so zdaj predali v upravljanje Javnemu komunalnemu podjetju Šentjur. Tako naj bi rešili težave, ki so dalj časa pestile odjemalce vode v Hruševcu. Krajani so se namreč pri vodooskrbi srečevali s kar nekaj pomanjkljivostmi; voda je bila pogosto onesnažena, ni bilo ustrezne distribucije, v sušnih mesecih je celo zmanjkovalo vode. Občina je tako podpirala idejo o priključitvi na javni vodovod, strinjali so se tudi uporabniki. Šentjurska komunala bo tako odslej skrbela za ne- kaj več kot sto odjemnih mest ter več kilometrov cevovoda. Med 15. in 24. januarjem bodo delavci JKP obiskali odjemalce v Hruševcu ter opravili kontrolni pregled priključkov ter merilnih naprav, ki jih bodo zabeležili v kataster podzemnih naprav. Hkrati bodo preverili še stanje na merilnih napravah in v jaških ter ugotavljali, ali je treba racionalizirati odjemna mesta, kjer imajo več kot en vodomer. Odjemalci v Hruševcu pa v teh dneh že dobivajo tudi obvestila glede novega načina obračunavanja storitev. POLONA MASTNAK Čebelica se polni V konjiški enoti Zavoda Čebela so že sredi minulega leta končali z gradnjo prizidka, namenjenega bivanju oseb z motnjami v telesnem in duševnem razvoju. Z novim letom je v njem celodnevno varstvo tudi zaživelo. V bivalni del doma so sprejeli devet varovancev, na listi čakajočih na sprejem pa je še 20 oseb. Zaenkrat jih ne morejo sprejeti, saj bi to zahtevalo dodatno širitev prostorov. O tem ne razmišljajo, saj želijo najprej zagotoviti vse potrebno za že sprejete varovance. Do konca meseca se bodo okrepili predvsem kadrovsko. Prejšnjim petim zaposlenim, ki so skrbeli za dnevno varstvo, se bo pridružilo še šest novozaposle-nih. MBP Dvakrat na teden, ob torkih in petkih, zanimivo branje o življenju in delu na območju 33 občin na Celjskem. Poštna dostava na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika € 1 petkova pa € 1,25. Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno € 8,30 kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. Dodatni popusti: 5% pri plačilu za eno leto, 3,5% pri plačilu za pol leta, 2% pri plačilu za tri mesece. Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov. rTTR7n> tudi letnik 2010 A J.W.l;! ZSmmmm* prilogo TV-OKNOï^Èeàeài Vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti ii sveta glasbe in zabave. NOVI TEDNIK Ime in priimek: Prešernova 19 3000 Celje NAROCILNICA Kraj: Datum rojstva: Ulica: Nepreklicno naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika ram 95.1 95.9 100.3 90.6 MHz IZ V Marijo Reko že triintridesetič Minuli konec tedna je bil v znamenju številnih planinskih in spominskih pohodov. Največ ljubiteljev planin, članov planinskih, veteranskih in drugih organizacij ter drugih organiziranih skupin in posameznikov se je udeležilo spominskih slovesnosti na Osankarici, kjer je spomenik Pohorskemu bataljonu, ter v Dražgošah na Gorenjskem, kjer je veličasten spomenik v spomin na znamenito Dražgoško bitko. Blizu tisoč udeležencev pa se je v nedeljo podalo tudi na 33. tradicionalni pohod občanov občine Prebold v Marijo Reko. Pohoda, ki je vedno drugo nedeljo v januarju, se vsako leto udeleži nekaj sto pohod-nikov. Vsekakor pa je udeležba v precejšnji meri odvisna tudi od vremena. Tokratni pohod je bil eden najlepših, resnično zimski, saj je narava poskrbela za primerno debelo snežno odejo. Svoje je dodalo tudi sončno vreme. Tako kot vedno so se tudi letos udeleženci podali na pot iz različnih smeri, glavnina pa je za izhodišče izbrala Prebold in pot preko hriba Žvaj-ge ter mimo Lobnikarjeve domačije, kjer domači poskrbijo za »prvo pomoč«, ki še hitreje požene kri po žilah. Na cilju organizatorji poskrbijo za dovolj brezplačnega čaja, ne manjka pa seveda niti kuhanega vina in drugih pijač. Oskrbnika planinskega doma Stanko in Ivanka Pišek poskrbita za dobro hrano, ki se še kako prileže po opravljeni poti. Planinska postojanka, Dom pod Reško planino, je ponos preboldskih planincev in tudi vseh Marijarečanov, saj je to tudi njihov kulturni hram, kjer se odvijajo razne prireditve. Hkrati je to objekt, kjer so mnogi starejši vaščani osvajali svoja prva znanja, saj je bila v njem do leta 1970 štirirazredna osnovna šola. Dve leti po ukinitvi šole so stavbo prevzeli preboldski planinci in jo spremenili v planinski dom. DN Ena izmed skupin pohodnikov po prihodu na cilj Devetletka v Taboru bo V Taboru naj bi konec marca začeli graditi devetletko. Svetniki so se na zadnji seji seznanili z naložbenim programom izgradnje prizidka za tretjo triado, povečanja jedilnice in adaptacije za širitev tamkajšnjega vrtca. Devetletka ne bo samostojni javni zavod, temveč bo še naprej delovala v okviru matične Osnovne šole Vransko-Tabor. 54 učencev od 6. do 9. razreda, ki se dnevno vozijo na Vransko, naj bi pouk obiskovalo v domačem kraju. Za to bo treba zgraditi prizidek k sedanji podružnični šoli, adaptirati vrtec in povečati jedilnico. Projekt je ocenjen na milijon evrov. Občina se nadeja, da bo polovico stroškov krila država oziroma šolsko ministrstvo. V kolikor država ne bo imela posluha zanje, se bodo v občini odločili za javno-zasebno partnerstvo in objavili javni razpis. Sredi januarja naj bi bilo znano, kdo bo gradil, z deli pa bi začeli konec marca. Kot pravi župan Vilko Jazbinšek, bo objekt energetsko varčen, celo z lastno elektrarno na strehi. Zaradi tega se nadejajo določenih sredstev in olajšav. V Taboru je šoloobveznih 131 otrok. MATEJA JAZBEC www.novitednik.com Bosa v snegu Gledališka skupina Kulturno umetniškega društva Grif on Šempeter je pred prazniki v dvorani Hmeljarskega doma v Šempetru premierno uprizorila komedijo Neila Simona Bosa v snegu. Komedijo je priredila in režirala Vera Jerman, v njej nastopajo Boštjan Regulj, Metka in Tanja Dobravc, Igor Štorman in Jurij Pinter, sceno so pripravili Vera Jerman in Bojan Štorman ter Zdenko Štrucl, ki sta poskrbela tudi za razsvetljavo in zvok. Kostumi so nastali po zamisli Vere Jerman, šepetalka pa je Lidija Šuler. Ameriški dramatik Neil Simon je eden najuspešnejših piscev gledaliških iger, ki jih uprizarjajo domala po vsem svetu. Grifonovce je pritegnila vsebina komedije, ob kateri so se zabavali, se veselili in z njegovim sporočilom tudi nekaj naučili. Prepričani so, da ga bodo enako dojemali tudi gledalci. Gre pa za lahkotno zgodbo o prehodu mladega zakonskega para iz medenih tednov, polnih zaljubljenosti, veselja in strasti v vsakdanje zakonsko življenje. TT Srečanje najstarejših Žalčanov so pripravili v prostorih I. OŠ Žalec. Srečanje najstarejših Žalčanov Mestna skupnost Žalec je v sodelovanju s krajevno organizacijo Rdečega križa Žalec pripravila v jedilnici I. OŠ srečanje krajanov, starih 70 in več let. Na letošnje srečanje so povabili malo več kot 600 občanov, udeležila pa se ga je slaba polovica. Zbrane sta pozdravila predsednik Mestne skupnosti Žalec Roman Virant in podžupanja Ivica Čretnik. Oba sta starostnikom zaželela še veliko zdravja in vse najlepše za praznike. Posebna darila so na srečanju prejeli najstarejša Žalčana Stanka Cokan in Srečko Kurent ter Marija Potočnik, ki je imela srečanju najbližji rojstni dan. Bogat kulturni program so pripravili učenci in učenke I. in II. OŠ Žalec, program pa je vodila Anka Krčmar. Ob koncu so poskrbeli za pogostitev, kjer je bil za veselo razpoloženje zadolžen Vili Kotnik. TT Lovci so si po končanem lovu privoščili klobase. Lovci s klobasami Druga sobota v januarju je že nekaj let namenjena tradicionalnemu novoletnemu lovu lovcev Lovskih družin Gozdnik Griže in Žalec. Poklon boginji Diani, tudi z lovskim rogom lovovodje Janeza Steberna-ka Približno 40 lovcev in gostov se je v soboto zjutraj zbralo na 8. tradicionalnem novoletnem lovu pred dvorcem Novo Celje. Pozdravili so jih lovovodja Janez Stebernak, sicer tudi predsednik Lovske družine Žalec, Iztok Malis, predsednik Lovske družine Gozdnik Griže, in župan ob- Pobudnik ponovoletnega druženja Ferdinand Haler (desno) je tudi lovski mentor županu Lojzetu Posedelu. čine Žalec Lojze Posedel, ki je med drugim poudaril, da je vsakoletni lov namenjen druženju, hkrati pa je tudi priložnost, da se župan v imenu vseh zahvali lovcem za delo, ki ga opravljajo za varstvo narave in divjadi. Boginja lova, Diana, je bila tokrat kar naklonjena lov- cem, ki so lovili divje race, lisice in fazane, vreme pa jim ni šlo na »roke oziroma noge«, saj je ponoči zapadlo približno 30 centimetrov novega snega, v sobotnem dopoldnevu pa je spet snežilo. Ob koncu, po štirih urah lova, so lovci spoštljivo zložili svoj plen, se zahvalili boginji Diani in se poveselili, kot se za lovsko druščino spodobi. Da ne bo pomote, žalski lovci svoje ponovoletno druženje zaključujejo s klobasami. TONE TAVČAR Drobci pozornosti bogatijo življenje Ob začetku leta, ko drug drugemu namenjamo več pozornosti kot sicer, so predstavniki Krajevne organizacije Rdečega križa, župnijskih karitas Polzela in Andraž ter Društva upokojencev Andraž obiskali občane in občanke Polzele, ki preživljajo jesen življenja v domu upokojencev. Prostovoljke humanitarnih le, z njimi so obiskovalci po-organizacij in člani društva kramljali, jih obdarili in jim upokojencev so jih obiskali zaželeli v letu 2010 predvsem na praznik svetih treh kraljev. zdravje, miru in zadovoljstva. V domu je 37 občanov Polze- V imenu vseh jih je nagovoril predsednik DU Andraž Jože Krk. Popoldne so jim polepšali tudi ljudski godci iz Andraža. Obiska so se oskrbovanci razveselili, zato so v dobrodelnih organizacijah in društvu sklenili, da bodo ta srečanja ohranjali tudi v bodoče. TT Oskrbovanci doma so se razveselili tudi ljudskih godcev. www.noiritednik.comwww.radiocelje.com RECEPT ZA KRIZO - KUHARSKE BUKVE NA MIZO! za uelike m male ffoápodmje J' ' / oamiel 3 knjige kuharskih bukev Novega tednika in Radia Celje NAROČIŠ 2, DOBIŠ 3 za samo 20 EUR JS S>« 3 ■ N WJ «i» ******* _ N>U Informacije: 03/4225-100 Podpisani-a naslov: nepreklicno naročam nepreklicno naročam nepreklicno naročam nepreklicno naročam kompletov treh kniin v AKCIJSKI PRODAJI naročiš dve, dobiš tri po ceni 20 EUR (+ poštnina) izvodov Kuharske bukve slovenskih gospodinj po ceni 10 EUR za izvod (+ poštnina). izvodov knjige Kuharske bukve ■ vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil po ceni 7,93 EUR za izvod (+ poštnina). izvodov knjige Zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice po ceni 10 EUR za izvod (+ poštnina). Naročilnico pošljite na naslov: NT&RC d.o.o., Prešernova 19,3000 Celje Podpis: Drugič slavili v nogometu na odboj Velenjska Rdeča dvorana je gostila tradicionalni zimski nogometni turnir All Star na umetni travi. V finalu so igralci CM Celja s 7:2 premagali branilce naslova iz Domžal in drugič postali zmagovalci. Čeprav ni bilo denarnih nagrad, so ekipe prikazale veliko željo po uspehu. Celjani so v skupini s po dvema zmagama in remijema zasedli drugo mesto, Velenjčani so bili tretji, lanski finalisti Mariborčani pa peti in so se takoj poslovili. V če-trtfinalu so Celjani s 3:1 premagali Interblock, Rudar je bil s 3:0 boljši od Gorice. V polfi-nalu so Domžale po kazenskih strelih izločile Rudarja, CM Celje pa s 4:0 Nafto. V velikem finalu so imeli Domžalčani nekaj lepih priložnosti, Celjani pa so zasluženo slavili z všečno in učinkovito igro. V tekmi za tretje mesto je Nafta v zadnjih sekundah proti Rudarju dosegla zmagoviti gol za 5:4. »Kapo dol pred fanti« Naslov najboljšega igralca si je prislužil Rok Štraus, ki je bil s Petrom Gerenčerjem (Nafta) tudi najboljši strelec turnirja. Skupno je bilo na turnirju doseženih 160 zadetkov. Za Celje jih je dal Štraus sedem, enega manj Dejan Kr-ljanovič, Domagoj Duspara in Rajko Rep sta zadela po štirikrat, dva je dosegel Denis Popovič, po enega pa Boris Mijatovič in Alen Romih. Ekipo je s pomočjo Michaela Krenna vodil Damjan Romih: »Čestitke fantom, ki so pokazali veliko volje in želje. Njihova notranja moč in zagnanost sta botrovali naslovu. Bili so fenomenalni, kapo dol pred njimi.« V finalni tekmi je Rok Štraus dosegel tri zadetke: »Turnir je bil zelo dobro organiziran, mi pa smo po začetku priprav prišli nekoliko utrujeni. Na koncu so se naše dobre igre obrestovale in zasluženo nosimo pokal v Celje. Čeprav je finalna zmaga visoka, smo se morali krepko potruditi.« Tudi Rajko Rep je bil odličen: »Že v prvi tekmi smo nakazali, da lahko gremo do konca. S prvo zmago smo si dvignili samozavest in iz tekme v tekmo nadaljevali z do- Rajko Rep je dvignil pokal, z Rokom Štrausom sta bila za razred boljša od ostalih sodelujočih. Zmagovalci, nogometaši CM Celja. Z leve stojijo Matic Kotnik, Domagoj Duspara, Boris Mijatovič, Boris Bjelkanović, Denis Popovič, Alen Romih in Matej Centrih, čepijo pa Dejan Krljanovič, Rajko Rep, Rok Štraus in Jure Kovač. brimi igrami in rezultati. V finalu se je razigral predvsem Štraus in zasluženo smo slavili.« Prijetno je presenetil Dejan Krljanovič: »Bilo mi je enkratno, uživali smo in garali drug za drugega, kar vedno pokaže pravo pot.« Tudi Denis Popovič je deloval suvereno: »Skozi celoten turnir smo dokazovali, da smo najboljši. Prva tekma je bila težka, a z zmago je bilo zatem vse lažje. V če-trtfinalu je bilo z Interblockom še malce težko, potem smo v polfinalu zasluženo slavili nad Nafto. V finalu ste pa tako lahko vsi videli, da smo boljši.« »Žal sreče ni bilo« Nogometaši Rudarja so nesrečno izpadli v polfinalu, ko so potnika v finale odločili streli z bele točke. Sreča je bila na strani lanskih prvakov, poraz pa je na Velenjčanih pustil posledice v tekmi za tretje mesto. Tudi četrto mesto je nedvomno uspeh, kar je potrdil tudi trener Marijan Pušnik: »Fantje so se trudili, a žal ni bilo sreče Rok Štraus je imenitno prevaral nasprotno obrambo. tako v polfinalu kot tekmi za tretje mesto. Glavno je, da je bilo malce treninga. Igrali so tisti, ki so si želeli in niso bili poškodovani. Starejših igralcev ni bilo v ekipi, kajti so bolj nagnjeni k poškodbam.« V dresu Rudarja sta kot povabljena igralca zaigrala člana kluba malega nogometa Dobovec, Uroš Krof- lič in Drago Kugler, ki sta se dobro znašla. Kroflič se je celo poigraval z nasprotniki: »Zelo sem bil vesel povabila. Drugače je igrati na umetni travi kot na parketu. Bilo je pestro in vesel sem, da sem lahko bil del tega. Čeprav sem že v letih, bi se morda še lahko preizkusil v velikem nogometu.« Rudar bo v soboto odigral prijateljsko tekmo s Simerjem Šampionom, pripravljal se bo tudi v Medulinu. Na tekmah v Rdeči dvorani je bilo približno 300 gledalcev, kar je bilo za direktorja tekmovanja Mitjo Hlasteca manjše razočaranje: »Z organizacijo turnirja smo zadovoljni, z obiskom pa nikakor ne moremo biti. Gotovo je temu botrovalo tudi slabo vreme, nedvomno pa smo izpolnili vse preostale cilje. Finančne nagrade zopet ni bilo, a moramo upoštevati, v kakšnem času in okolju živimo. Potrudili se bomo, da bi bilo prihodnje leto boljše. Želimo si predvsem še boljši All Star.« Največ možnosti za organizacijo prihodnjega All Stara ima po Hlastečevih besedah Celje. MITJA KNEZ Foto: GrupA SHERPA Prvič so Celjani na zimskem turnirju na odboj slavili leta 2001 v Kopru, ko jih je vodil Drago Grbavac. Zaslužili so 500 tisoč tolarjev, potem ko so v finalu Primorju nasuli kar 10 golov. Blestel je Matjaž Štancar, ki je bil najboljši strelec turnirja, dobil pa je tudi enako število glasov kot uradno najboljši igralec, domačin Čauše-vič. Najboljši vratar je bil tedaj Amel Mujčinovič, ki bi bržkone tudi v soboto in nedeljo to ponovil, a je bil že prej sklenjen dogovor, da bo branil le Matic Kotnik, ki pa je nalogo, posebej v finalu, odlično opravil. (DŠ) Turnir so popestrili Celjski grofje. Z njihovo podporo je vse šlo lažje. Celjan spet v Celju! Alilović namesto Stochla? Vodstvo rokometnega kluba Celje Pivovarna Laško krepi moštvo za naslednjo sezono. Novinci bodo vratar Mirko Alilović ter slovenska reprezentanta Dragan Gajič in Nejc Poklar. 24-letni Hrvat je podpisal triletno pogodbo, trenutno pa brani vrata španskega Ademarja. Celjan Gajič je v prvem delu sezone nosil dres Zagreba, s Celjem Pivovarno Laško pa je podpisal dveletno pogodbo, tako kot tudi Po-klar, organizator igre Kopra. Obe tekmi osmine finala pokala EHF, ki jih bo celjski klub igral s slovaškim Ta-tranom iz Prešova, se bosta začeli ob 17. uri. Prva bo 13. februarja v Celju, povratna pa teden kasneje. DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA Dragan Gajič Sosedski derbi Zlatorogu PANORAMA U) 'y' Že v sredo je 13. krog državnega košarkarskega prvenstva z visokim porazom proti Heliosu otvoril Šentjur. V soboto pa so bile odigrane preostale tekme. V Treh lilijah sta se srečala regijska tekmeca, Zlatorog in Elek-tra, ki se borita za uvrstitev v ligo za prvaka. Po zmagi s 83:80 so ji zdaj bližje Laščani. S četrto zmago v petih tekmah so se prebili na 6. mesto razpredelnice, medtem ko se Elektri cilj vse bolj oddaljuje. Sobotna tekma je bila - z izjemo prvega polčasa, ki je povsem pripadel »pivovarjem« - polna preobratov. Po slabih uvodnih minutah so se Šoštanjčani zbrali in po zaostanku l6 točk odšli na odmor z le točko zaostanka. Trener Elektre Borut Ce-rar je bil razočaran predvsem nad prvo četrtino: »Trudili smo se, vendar nam manjka prvi skakalec. Igrali smo srčno, vendar proti Laškemu nismo našli načina igre, s katerim bi lahko zadržali vodstvo do konca. Potem so bile tu še težave z osebnimi napakami, ko sta morala parket zapusti- ti še dva igralca, in luknja pod košem je postala še večja.« Glede prihoda Balše Radunovi-ča, ki bi zapolnil vrzel na poziciji centra, se je Cerar nasmehnil: »Balša naj bi bil še na Cipru, a pustimo se presenetiti ...« Drugi polčas je Zlatorog začel slabše, popustil v obrambi, kar so Šoštanjčani izkoristili in povedli s 50:42, a se jim je met nato zaustavil, Laš-čani pa so ponovno prišli do zaleta. »Moji fantje so dali vse od sebe. Pričakovali smo težko tekmo. Zdaj so na sporedu tekme, ki bodo odločilne. V domači dvorani si ne smemo privoščiti poraza, čeprav je pritisk velik. Čestitam fantom, sploh za drugi polčas, in četudi je Goljović storil pet osebnih napak, smo zdržali in mislim, da smo zasluženo zmagali,« je bil zadovoljen trener Aleš Pipan. Najboljši strelec srečanja je bil z 21 točkami Dražen Bub-nić, ki se je na parket vrnil po poškodbi. Takoj za njim je bil Tadej Koštomaj, ki je še lani branil barve Zlatoroga, dosegel je 17 točk in vpisal sedem Veteran Miljan Goljović je proti Elektri naredil pet osebnih napak, a to ni zmedlo njegovih soigralcev, ki so srečanje kljub njegovi odsotnosti uspešno zaključili. podaj, kar pomeni, da je še vedno najboljši podajalec lige: »Nam se pozna, da nam manjka igralec pod košem, sploh zdaj, ko nas je zapustil Feeley. Rad bi pa pohvalil Luko Sjekločo, ki se je res izkazal, sploh glede na to, da med sezono ni bil ravno v ritmu igre. Pobuda na igrišču se je ves čas spreminjala, nam pa je na koncu zmanjkalo tudi malo športne sreče.« Zlatorog se je s sedmo zmago zavihtel v zgornji del razpredelnice, kjer je v družbi ekip, ki bodo napredovale v ligo za prvaka. Elektra pa je s ponovnim porazom zdrsnila na 9. mesto in se ji liga za prvaka vse bolj oddaljuje. Sreča se je nasmehnila tudi Polzelanom, ki so na gostovanju pri ljubljanskih Parkljih vknjižili četrto zmago (80:89) in prekinili niz štirih zaporednih porazov. Poleg Gregorja Hafnarja, ki je dosegel 25 točk, sta bila razpoložena še Gregg Thondique z dvojnim dvojčkom, 19 točk in 10 skokov, in Shawn King, ki je prispeval 15 točk. Prvič pa je v polzelskem dresu zaigral Nik Ivanovič, ki je v 11 minutah dosegel tri točke in dodal dve podaji. Samo Udrih naj bi se že poslovil od Hopsov, vendar si je očitno premislil in znova zaigral. MOJCA KNEZ Foto: SHERPA Ines Kerin je v Mariboru dosegla šest, v Ljubljani pa tri točke. S Šarenčevo je drugače Košarkarice Desnega brega so na članski tekmi ob dnevu slovenske ženske košarke v Ljubljani z 90:88 ugnale Levi breg. Za zmagovalke je največ točk prispevala članica celjskega Merkurja, Američanka Nikya Hughes, ki je 16 točkam dodala še 14 skokov. Preostale strelke iz vrst celjskega kluba so bile Nika Barič 9 točk, Ana Turčinovič 6 in Ines Kerin 3. Štiri točke je dosegla Nastja Kvas, dve Nina Šrot (obe Konjice), Katja Starček (Kozmetika Afrodita iz Rogaške Slatine) pa je prispevala pet točk. Vodil jih je Damir Grgič, za katerim je zelo uspešen vikend. V soboto je namreč Merkur v gosteh ugnal Maribor (v Šentjurju je istega tekmeca premagal spretno in srečno) in si praktično že zagotovil udeležbo na zaključnem turnirju Jadranske lige. Grgič je dejal: «Vikend je bil naporen, pa vendar so se v nedeljo igralke lahko zabavale. V soboto seveda ne, Maribor se je spet izkazal za zelo neugodnega tekmeca. Ima namreč izkušeno branilsko vrsto. Nam je bilo po drugi strani lažje, saj se nam je pridružila Rankica Šarenac. Igrala je v WNBA in pri najboljših evropskih klubih, zato o njej ne velja izgubljati besed. Čez mesec dni se bo popolnoma uigrala in tedaj bo ekipa Merkurja zelo močna. V nedeljo bomo skušali ugnati tudi Šibenik, ki pa je nedvomni favorit tudi v Celju.« DEAN ŠUSTER Foto: TimE »Celje? Misli so usmerjene k reprezentanci ...« Slovenska moška rokometna reprezentanca je na turnirju na Danskem doživela dva poraza, najprej z gostiteljico s 37:36, ob koncu z Norveško s 37:30, vmes pa je premagala Češko s 37:30. Od igralcev Celja Pivovarne Laško je Renato Vugrinec skupaj prispeval 9 golov in Uroš Zorman 7. Miladin Koz-lina se ni vpisal med strelce, Aljoša Rezar je stal pred vrat-nicami, doma pa je ostal Aleš Pajovič. V sredo se bo selekcija spet zbrala v Podčetrtku, v petek pa bo selektor Zvonimir Serdarušić obelodanil imena 16 potnikov na evropsko prvenstvo v Avstriji, ki se bo začelo 19. januarja. Direktor reprezentance Roman Pungartnik se zaveda trenutnih pomanjkljivosti. S kakšnimi vtisi se vračate z Danske? Niso najboljši, najbolj v njih izstopa gladek poraz z Norvežani. V celoti pa nam je turnir zelo koristil. Pokazal nam je, do kolikšne mere smo napredovali na taktični podlagi in kako igralci reagirajo na tur-nirski sistem igranja, torej na napore tekem, ki si sledijo vsak dan. Slika glede fizične pripravljenosti je jasnejša. Ko potegnemo črto, ste bili na Danskem le dva gola oddaljeni od prvega mesta, torej če bi ugnali gostitelje, proti katerim ste imeli že lepo prednost, pa še Luka Žvi-žej je bil tragični junak obračuna, saj je na žalost v finišu zapravil sedemmetrovko za izenačenje ... Igrali smo odlično, toda v odločilnih minutah prepoce- Roman Pungartnik še iz časov, ko je bil v Golovcu soigralec Aleša Pajoviča. ni izgubili prednost. Po porazu ni bilo nezadovoljstva, po drugi strani pa smo naslednji dan nadigrali Čehe, toda določenih nalog nekateri igralci niso izpolnili. Torej naše razpoloženje ni bilo sorazmerno z rezultatom. Prejeli ste 36, 30 in 37 golov. Je potemtakem najbolj pereča težava igra v obrambi? Ne. Današnji rokomet se igra zelo hitro, napadi se poskušajo zaključiti po štirih, petih sekundah. Mi nimamo igralca, ki bi dosegal lahke gole z desetih, enajstih metrov. Zato se v napadu bolj trudimo in izgubljamo moč, po- ROKOMET 1. SL (ž), 13. krog: Celeia Žalec - Piran 39:27 (21:12), Brežice - Celje Celjske mesnine 22:39 (7:20). Vrstni red: Krim Mercator 26, Zagorje 22, Olim-pija, Celeia Žalec 21, Krka 16, Ptuj 13, Celje, Burja, Izola 9, Piran 8, Kočevje 2, Brežice 0. KOŠARKA 1. SL, 13. krog: Zlatorog -Elektra 83:80; Bubnič 21, Ni-količ Smrdelj 15, Čmer 11, Strnad 10, Goljovič 9, Rizvić 8, Pelko 7, Dimec 2; Koštomaj 17, Čup 15, Podvršnik 12, Go-lež 9, Lekič, Sjekloča 8, Bilič 7, Lelič, Bukovič 2, Parklji -Hopsi 80:89; Eržen 28, Kre-jič, Jeršin 14; Hafnar 25, Thon-dique 19, King 15, Skok 9, Udrih, Ovčina, P. Kobale 6, Iva-novič 3. Vrstni red: Helios 24, Krka, Geoplin Slovan 23, Zasavje 22, Škofja Loka 21, Zlatorog, Šentjur 20, Parklji, Elektra 19, Hopsi 17, Koper 16, Šenčur 13. 1. B SL, 13. krog: Branik -Rogaška 74:79; Vranjkovič 21, Mikluš 11; Spešič 23, Smaj-lović 22, Ambrož, Kos 10, Pun-gartnik 5, Petrovič 4, Marko-vinovič 3, Pešič 2, Litija - Konjice 88:76; Špan 27, Škrlec 21; Sivka 28, Smaka 16, Gač-nik 10, Jereb 7, Muzel 6, Vi-potnik 5, Skaza, Keblič 2. Vrstni red: Maribor 27, Rogaška 24, Grosuplje 23, Kraški zidar, Branik 21, Medvode, Litija 20, Triglav, Postojna 19, Konjice, Hrastnik 18, Janče, Nova Gorica 17. 2. SL - vzhod, 12. krog: Union Olimpija B - Terme Olimia 62:79, Vrani - Lastovka 95:83, Dravograd - Pak-man Celje 98:88. Vrstni red: Radenska 24, Bistrica 22, Terme Olimia 21, Ježica 20, Pak-man 19, Union Olimpija B 18, Calcit Mavrica, Ilirija 17, Dravograd 16, Podbočje 15, Vrani 14, Lastovka 13. Jadranska liga (ž), 12. krog: AJM - Merkur Celje 74:81; Kure 21, Dover 16; Hughes 21, Barič 18, Šarenac 16, Tavić 12, Kerin 6, Verbole 4, Klavžar, Abramovič 2. Vrstni red: Gospić 22, Šibenik, Merkur 20, Medveščak 17, Kranjska Gora, Mladi Krajišnik 15, Vojvodina, Ragusa 14, Jedinstvo 13, AJM 12. (KM) KOLEDAR Sreda, 13. 1. KOŠARKA 1. SL (ž), 13. krog, Celje: Merkur - Odeja (19.30). sledično pa naša obramba nato ni takšna, kot bi morala biti. Kako kaže z Alešem Pa-jovičem, ki je kot kaže ključna figura v obeh fazah igre? Zaradi težav s kolenom ni potoval z nami, zdaj pa pravi, da se veliko bolje počuti kot prej. Kaj to pomeni, bomo videli šele jutri na treningu. Aleš je zelo pomemben člen, moram priznati, da si brez njega ne bi znal predstavljati reprezentance. Čemu bo namenjen zaključni del priprav? Najprej se bomo posvetili izsledkom analize naše igre na Danskem. Luknje so še veli- ke, zbranost ni na ustrezni ravni, tudi odgovornost ne. Selektor bo povedal »par krepkih«. Potem se bomo posvetili svojim prvim nasprotnikom Švedom. Imamo ves potreben video material. Predvidevam, da se bomo do uvodnega obračuna ustrezno pripravili in strnili vrste tako, kot znamo. Pomembno je, da Serdarušić vidi rešitve. Vztraja zgolj pri tem, da jih člani izbrane vrste uresničujejo. Selektor Zvonimir Serda-rušić je bolj ali manj že priznal, da bo Celje Pivovarno Laško pač moral prevzeti že takoj po EP. Se boste skupaj z njim preselili v Zlatorog? Misli so usmerjene k reprezentanci . DEAN ŠUSTER 14 KULTURA NOVI TEDNIK Galop ob glasbi iz muzikalov Društvo ljubiteljev umetnosti Celje, Hiša kulture Celje in Center konjeniškega športa Celje so v prostorih tega centra v soboto pripravili kulturni galop. V prijetnem kavarniškem ljen in njen britanski kole- Ob razstavi še spominki Razstava Alma M. Karlin - Poti, ki so jo lani ob 120-letnici smrti pisateljice in svetovne popotnice pripravili v Pokrajinskem muzeju Celje, je doslej gotovo najbolj celovit pregled Alminih potovanj. Naletela pa je tudi na ugoden odziv javnosti, saj si jo je ogledalo že več kot dva tisoč obiskovalcev. »Najbolj smo zadovoljni, ker tudi obiskovalci razstave kar zapovrstjo potrjujejo naše prepričanje, da smo pripravili res celovit prikaz Al- minega življenja in dela. Mnogi obiskovalci si v četrti sobi razstavišča ogledajo tudi film o Almi Karlin, pogosta so vprašanja o njej, vedno znova pa obiskovalce navdušujeta osrednja prostora razstave - prvi z zbirko njenih na potovanjih zbranih predmetov in herbarija in drugi s slikovito predstavitvijo postaj njene poti okoli sveta,« pravi direktor muzeja Stane Rozman. Že kar v navadi je, da večje razstave pospremijo tudi z iz- dajo nekaterih zelo zanimivih spominkov. Tudi pri razstavi Poti ni nič drugače. V muzej ski trgovinici tako med mnogimi spominki in replikami muzejskih predmetov najdemo tudi veliko Alminih spominkov. »Obiskovalci najraje segajo po izvirnem in cenovno dostopnem Alminem potovalnem setu, v katerem so krtača za lase, zrcalce in šivalni pribor, posegajo tudi po ličnih koledarjih, Alminem pomlajevalnem čaju, pa tudi po replikah stvari, ki jih je med potjo kupovala in prinesla s seboj - ogrlicah, rutkah in podobno,« pove Rozman. Seveda so med spominki na razpolago tudi knjige in monografije o Almi. BRST, foto: GrupA vzdušju sta se občinstvu ob klavirski spremljavi Dominika Bagola in Gregorja De-leje predstavila Tanja Rav- ga Daniel Knott, študenta muzikala na glasbeni fakulteti v angleškem Newcast-lu. Tanja Ravljen, po rodu iz Šmarja pri Jelšah, je pri celjskem občinstvu dobro zapisana že vse od svojega debija v gimnazijskem muzikalu Lepotica in zver. Zatem je imela več javnih nastopov, večkrat je občinstvu zapela tudi kot rotarijska štipendist-ka. Trenutno je študentka 2. letnika. Daniel Knott, ki sicer prihaja iz Leicestershireja v Angliji, pa je mladosti navkljub izkušen pevec z odrskimi izkušnjami v najrazličnejših dramskih in glasbenih predstavah. Občinstvo sta oba pevca navdušila z zimzelenimi uspešnicami iz muzika-lov, ki so polnili dvorane na West Endu in Broadwayu. BS, foto: GrupA V Muzejski trgovini Pokrajinskega muzeja Celje je na voljo veliko izvirnih in privlačnih spominkov, ki spremljajo razstavo o življenju in poteh Alme M. Karlin. Upokojenci zapeli z gosti Na novoletnem koncertu se je v prvih dneh novega leta v Narodnem domu prepričljivo predstavilo Pevsko društvo upokojencev Celje, ki ga zdaj že štiri mesece vodi Milan Kasesnik. »Za pripravo koncerta časa ni bilo prav veliko, a pokazali smo, kar smo naštudirali v zadnjih mesecih. Spored so lepo dopolnili naši gostje, tako da mislim, da je koncert uspel,« je bil po dogodku zadovoljen Kasesnik. Zbor sicer neprekinjeno deluje že 48 let, v tem času so pripravili krepko čez 100 koncertov. Za letošnji koncert so izbrali pester spored ljudskih, božično-novoletnih, pa tudi popularnih skladb. V goste so povabili vokalno skupino Cvet Društva medicin- skih sester, babic in zdravstvenih tehnikov, ki jo vodi Tina Pečar, ter imeniten kvartet Shalom, ki pod vodstvom Aleša Kolška deluje na Ljubečni. S flavto je eno skladb zbora upokojencev pospremila še Brina Fras. »Vadimo enkrat tedensko, pred nastopi tudi pogosteje. Imamo nekaj >mlajših< članov, nekaj jih bo v zbor še prišlo. Vedno pa imamo okoli 40 do 45 članov. Letos nas čaka še kar nekaj nastopov, trenutno se pripravljamo na gostovanje v Nemčiji, kamor odhajamo v sodelovanju z Mestno občino Celje, pripravljamo pa se že tudi na letni koncert zbora,« je povedal Kasesnik. BS, foto: GrupA NE ZAMUDITE ... ... prvega koncerta novoustanovljenega žalskega big banda, ki so ga poimenovali The little Evergreen orchestra. So amaterski big band, ki je začel delovati februarja lani, ko so se v godbenih prostorih pihalnega orkestra Zabukovica zbrali prvi člani, ki so že poprej sodelovali v različnih glasbenih sestavih. Orkester ima 16 članov, pretežno je sestavljen iz glasbenikov okoliških krajev Žalca, pa tudi izven meja Savinjske doline. Izvajajo vse vrste zabavne glasbe, od klasičnih bigbandov-skih del, do novejših priredb slovenskih in svetovnih avtorjev. Umetniški vodja big banda je Gašper Smisl, vokalni solist na koncertu pa bo Rok Šoštar. Koncert bo nocoj (torek) ob 19.00 v glasbeni šoli Risto Savin v Žalcu. Vstop je prost ... ... plesne predstave Pajkovke, ki jo v Plesnem forumu Celje pripravlja Plesni teater Velenje v organizaciji Hiše kulture Celje, plesnega foruma in Festivala Velenje v četrtek, 14. januarja, ob 20. uri. Gre za zanimivo postavitev, ki skuša skozi gib iskati poti v blodnjaku sodobnega časa. Koreografijo predstave so pripravile Tina Benko, Neža Jamnikar, Mateja Rožič ter Lucija in Polona Boruta, ki tudi plešejo v predstavi. Ideja izhaja iz proučevanja gibanja pajkov in tkanja mrež. Posebej pomembna je prva nit. V prenesenem pomenu je ta nit lahko popkovina, rešilna nit iz blodnjaka (Ariadnina nit), lahko je tudi rešilna nit manipulacije današnjih medijev ... Plesalke iščejo svoj način izražanja skozi umetniški ples in skozi niti pajka. Plesna predstava išče vzporednice tudi s tradicijo tkanja, ki je bilo nekdaj umetniško izražanje žensk. Vstopnina 5-10 EUR Foto: TimE Mravljišče knjig V ponedeljek bodo za uporabnike odprli novo Osrednjo knjižnico Celje V ponedeljek bo za uporabnike vrata znova odprla Osrednja knjižnica Celje. Po obnovi starih prostorov na Muzejskem trgu in končani gradnji prizidka k tej stavbi se v nove prostore selijo vsi oddelki knjižnice. Stavbo - ena največjih naložb občine Celje v kulturi bo stala blizu 12 milijonov evrov - smo doslej ogledovali le od zunaj. Z okoli 4.700 kvadratnih metrov površin je naravnost impozantna. Svetla je. Prostori so lepi. A v teh dneh je v njej pravo mravljišče. Zaposleni hitijo z urejanjem gradiva, vmes se sprehajajo delavci, ki odpravljajo še zadnje pomanjkljivosti, na katere je opozoril tehnič- ni pregled stavbe. Vsepovsod zaboji, škatle, knjige ... Ko slišiš, da so do novega leta z vseh prejšnjih in začasnih lokacij preselili blizu 300 tisoč enot gradiva, gre podatek kar nekam mimo. Človek pač nima predstave, kako velik kup knjig je to. In selitev sama po sebi ni bila tako zahtevna, kot so opravila, ki jih s pospešenim tempom izvajajo zdaj. Prav vsako knjigo, revijo, zgoščenko, DVD, kaseto ..., je treba prijeti v roke, namestiti t.i. RFID varnostno nalepko z elektronskim čipom in jo postaviti na svoje mesto. Pred tem je bilo treba opraviti tudi obsežno in zapleteno konverzijo UDK vrstilcev ter pripraviti tudi vse za prihodnje mese- Morda najlepši prostor knjižnice - Miško Knjižko s knjigami, z igrali in dostopom v odprt atrij že vabi zveste mlade bralce. ce, ko bodo s knjigomatom še olajšali izposojo in zlasti vračilo gradiv. Arhivsko gradivo je že varno spravljeno v pomičnih policah, ki se s pritiskom na gumb spremenijo v nekakšen varen zabojnik. V čitalnico tudi izven delovnega časa A delo lepo napreduje. Arhivsko gradivo, ki je shranjeno v posebnih kompaktusih - pomičnih policah, je že na svojem mestu. Hitro se polnijo tudi police v delu, kjer bo gradivo za študij (gre pretežno za gradivo nekdanjega Oddelka za študij), poslej postavljeno tudi v prostem pristopu. To pomeni, da bodo uporabniki lahko gradivo, ki ga iščejo, poiskali na policah sami, si knjige ogledali, jih prelistali . V bližini je čitalnica. Velik, lep podstrešni prostor prav zdaj opremljajo s pohištvom in novo računalniško opremo. Zagotovljen bo dostop do medmrežja, tam bo mogoče v miru brati, študirati. V čitalnici je še en prostor, s steklom ločen od ostalih. V njem bo mogoče ob pomoči knjižničarjev dosto-pati tudi do gradiv, ki niso v Razstavni prostor knjižnice krasi starorimska kloaka. Preden bodo knjižnico spet odprli je treba vsako od blizu 300 tisoč knjig, revij, plošč ..., vzeti v roke, jo opremiti z elektronskim čipom, podatke vnesti v računalnik in postaviti na ustrezno polico. Težaško delo, ki pa se bo uporabnikom in knjižničarjem obrestovalo. splošni javni rabi. In še eno pridobitev napovedujejo prav za ta prostor. Vanj bo mogoče vstopati tudi izven delovnega časa knjižnice. Ne sicer 24 ur dnevno, vendar pa tudi v času, ko bodo ostali prostori knjižnice zaprti. To omogoča poseben vhod in ločen dostop do teh prostorov. S knjigo pod drevo Lepo se polnijo tudi police v delu, kjer bo postavljena literatura (pretežno gradivo bivšega Oddelka za odrasle in mladino), čisto nazadnje pride na vrsto še otroški segment, knjižnica pri Mišku Knjižku. Ta prostor je prav poseben. Ne le zaradi velikosti, tudi zato, ker je opremljen z igrali. In zato, ker je v sredini, za pomičnimi steklenimi stenami pravi mali atrij, v katerem raste drevo in kjer bo poleti in v toplih dneh mogoče prisluhniti pravljicam, se poigrati ali preprosto prelistati, prebrati knjigo. V knjižnici, a vseeno zunaj. A to še ni vse, kar ponuja nova knjižnica. V spodnjih prostorih, tik ob Mišku Knjižku, je tudi manjša dvorana za ogled filmov na velikem zaslonu. In tam je tudi nova Levstikova soba. Prostor za knjižnične kulturne prireditve. Poseben je v tem, da je s pomičnimi stenami razdeljen v tri sobe. Kar po trije krožki Univerze za III. življenjsko obdobje ali pa trije sestanki, predavanja ... bodo lahko hkrati. In ko bo na vrsti kakšna večja prireditev, bo v hipu iz treh dvoran lahko nastala ena sa- ma, velika. Ali pa dve; srednja in majhna. Res standard, kot so si ga knjižničarji že dolgo želeli. Na razstavo, kavo, klepet ... In tudi to še ni vse. V preddverju Levstikove sobe je večji hodnik, namenjen razstavišču. Zaključuje ga starorimska kloaka. Impozanten del starorimske kanalizacije antične Celeie, ki so ga odkrili prav na tem mestu, so skrbno zaščitili in po izgradnji prizidka umestili prav na mesto najdbe. Še en čudovit primerek bogate zgodovine mesta. V knjižnici bo tudi kavarna. Umeščena ob prehod z Muzejskega trga do Splavar-skega mostu, z velikim atrijem, ki bo poleti omogočal posedanje zunaj. »Nova knjižnica bo boljša od prejšnje zato, ker je večja, pa tudi zaradi gradnje po sodobnih principih, zaradi dobre opreme, prilagodljivosti prostora. Izredna pridobitev je dostopnost. Z dvigali smo zagotovili dostop gibalno oviranim, želimo pa še zadovoljiti potrebe tudi slepih, slabovidnih, gluhih ...,« poudarja direktor mag. Branko Goropevšek. Prihodnji ponedeljek torej vprašanja, kam bi šli, ne bo več. Že iz radovednosti bo treba zaviti v novo celjsko knjižnico. Po nove knjige, revije . ali zgolj na ogled. In kavo. BRANKO STAMEJČIČ Foto: SHERPA Preboldski učenci za afriške otroke OTROŠKI ČA50PI5 Učenci in učitelji Osnovne šole Prebold so v četrtek v kinodvorani Prebold organizirali humanitarni koncert z naslovom Ni nam vseeno. Izkupiček koncerta, na katerem je nastopil Celjski godalni orkester, bodo namenili šoli v afriški državi Sierra Leone. Uspeli so zbrati 436 evrov za nakup računalnika. Lani so se na šoli pridružili mednarodni organizaciji i-EARN z interesno dejavnostjo Z internetom po svetu. Organizacija je odprta za učitelje po vsem svetu, ki lahko z učenci sodelujejo v različnih projektih. Aktivno so se vanjo vključili tudi preboldski učenci in učitelji. Empowering children school je šola v Sierra Leone, kjer poučujejo otroke, ki so zaradi raz- ličnih razlogov opustili šolanje. Njihova šola nima nobene opreme, zelo pa si želijo računalnik, ki bi jih povezal s svetom. Zaenkrat lahko dostopajo do interneta samo v lokalnih barih, vendar za plačilo. Preboldski učenci si težko predstavljajo življenje afriških otrok. V letih od 1992 do 2000 so bili otroci v državi Sierra Leone najhujše žrtve vojne. Izkoristili so jih za vojake, morali so sekati roke, nekateri celo ubiti svoje starše. Vsakodnevno so jim dajali droge, prisilje-vali so jih v razna zločinska dejanja, jih zlorabljali, postavljali v prve bojne črte. Po vojni je tisoče otrok ostalo na ulicah, velika večina jih je sirot. Nekateri so se vpisali v šole, vendar so za to potrebovali denar. Za to so Izkupiček od dobrodelnega koncerta s Celjskim godalnim orkestrom bodo v Preboldu namenili otrokom v državi Sierra Leone za nakup računalnika. prisiljeni opravljati različna težaška dela, nekateri so prisiljeni tudi v prostitucijo. Za takšne otroke je namenjena šola, s katero so začeli lani aprila. Mentorica interesne dejavnosti na OŠ Prebold Silva Škoberne pravi, da so prisluhnili njihovi želji in zdru- Dobrodelni osnovnošolci December je mesec obdarovanj in čas, ko se spomnimo tudi tistih, ki nimajo vsega, kar jim srce poželi. Da bi to pomanjkanje v čim manjši meri občutili učenci Osnovne šole Petrovče, so v sredo, 17. decembra, organizirali dobrodelno prireditev Otrok otroku. Tako so na humanitarni tržnici otroci prodajali vse od venčkov, svečnikov, voščilnic do drobnih darilc, ki so jih sami izdelali. To je že tradicija na petrovški šoli, ki pa so jo letos nadgradili s kon- certom dobrodelne narave, na povabilo katerega so se prijazno odzvali Nude, Navihan-ke, Matjaž Romih, Blaž Pen-tek, Gluglu, Melita Pleteršek, Dominik band in Earth Shock. Najbolj množični so žili moči, da bi zbrali čim več pomoči. »Gre za prvo tovrstno akcijo zbiranja pomoči eni od šol, ki je na videz tako daleč. S problemom, ki ga ima, pa je zelo blizu vsem nam. Želeli smo zbrati nekaj denarja, s katerim si bodo lahko kupili najnujnejše, kar potrebujejo za pouk. Sredstva bomo nakazali direktno na njihov račun.« S prostovoljnimi prispevki in izkupičkom od koncerta so uspeli zbrati 436 evrov. Za nekatere majhna, za druge velika pomoč. MJ, foto: SP bili seveda pevski zbori matične in Podružnične šole Tr-je. Za pravo ognjeno presenečenje so poskrbeli Magic-Fire, najmlajši pa so se še posebej razveselili Božička. Ves izkupiček koncerta in sejma so na šoli namenili socialno šibkim in ogroženim otrokom. Župan Občine Žalec, Lojze Posedel, pa je še vse dodatno razveselil, saj je na prireditvi povedal, da bo v šolski sklad prispevala tudi občina, ki se je odločila, da namesto ognjemeta na silvestrovo denar za ta namen razdeli šolam v občini. SF Praznično razpoloženje z Mladi gledališčniki POŠ Trje so pričarali božično razpoloženje z igrico V mestu Harmonija se marsikaj zgodi. Zgodba pripoveduje o mestu Harmonija, v katerem so živeli prijazni ljudje, ki pa so malo pozabili na praznike in božično razpoloženje, predvsem pa na glasbo, ki povezuje ljudi. Je pa bilo mesto znano po sirotišnici gos- pe Rojs, v kateri je živelo veliko otrok brez staršev. Težko so čakali praznike in Božička, vendar je gospa Rojs že davno pozabila, kaj otroci potrebujejo. Mislila je le na delo, pa čeprav je bila zelo dobrega srca. Vendar se tudi v tem mestu zgodijo čudeži, otroci dobijo darila, obišče jih mati Božičkova, otroci obdarijo prebivalce in glasba zopet poveže ljudi. igrico S prepričljivo igro so razveselili otroke vrtca Trje in vse učence POŠ Trje. Nasmeški na obrazu obiskovalcev so povedali vse. Bilo je res lepo! Na koncu smo si zaželeli vse lepo ... in skupaj zapeli. V igrici nastopajo učenci 4. in 5. razreda, mladi gledališčniki z mentoricama Natašo Grobelnik in Heleno Turnšek. GN Sreča je v malih stvareh Na prvi zimski dan, 21. decembra, smo prvošolci I. OŠ Žalec skupaj s svojimi starši in učitelji iskali srečo. V soju svečk, ki so gorele v lučkah, smo prehodili praznično okrašene ulice našega mesta, odšli do dvorca v Novem Celju in se ob romantičnem naletavanju snežink ponovno vrnili v Žalec. Prijetno kramljanje ter stisk mamine in očkove roke sta ta večer pričarala nasmeh na naša lica. Od hoje po zasneženih poteh smo bili prijetno utrujeni, predvsem pa zelo srečni, saj smo skupaj s starši preživeli prijeten, drugačen večer. Učiteljicam se zahvaljujemo za idejo, staršem pa, da so nam jo pomagali uresničiti. Zdaj vemo, da se sreča skriva v malih stvareh, v toplih dlaneh in pokaže z iskricami v očeh. Prvošolci I. OŠ Žalec nov tednik www.novhednik -k radiocelje ■J^ 95.1 95.9 100.3 90.6 MHz Starejši so se poveselili Vsakoletnega decembrskega srečanja starejših občanov, ki ga je Občina Rogaška Slatina pripravila petnaj-stič, se je udeležilo več kot 250 občanov. V športni dvorani Janina, kjer se je množica starejših občanov veselo družila, so kulturni program popestrili učenci osnovnih ter glasbene šole, pripravili so tudi pogostitev. Zbrane je pozdravil župan Rogaške Slatine mag. Branko Kidrič. Obenem je opozoril na več pomembnih naložb ter na priznanje za najlepše urejen izrazito turistični kraj v državi. Za letos je napovedal tudi postavitev dvigala v zdravstveni postaji ter gradnjo nove lekarne. BJ Spodbujanje dobrodelnosti Vsako leto na Srednji zdravstveni šoli Celje poteka zanimivo predpraznič-no dogajanje. Lani, ko je šola praznovala 55. obletnico svojega obstoja, je bilo še posebej pestro. Odločili so se, da bodo v času gospodarske krize in mnogih socialnih stisk še bolj spodbujali dobrodelnost. V sklopu dneva odprtih vrat Srednje zdravstvene šole Celje so pripravili dobrodelni božični bazar, na katerem so ponujali privlačne izdelke dijakov (voščilnice, dišeče soli, dekorativne svečke, kozmetične izdelke ...). Dobrodelno tržnico so priredili tudi v času decembrskih skup- nih govorilnih ur. Obiskovalci, starši, pa tudi dijaki in profesorji so s svojimi nakupi polep šali praznike družini iz okolice Loč, ki živi v zares trdih življenjskih razmerah. Predstavniki šole so jim pred prazniki izročili darila in finančno pomoč. Kot vsako leto je na šoli potekala dobrodelna akcija zbiranja igrač in knjig za Pediatrični oddelek Splošne bolnišnice Celje. Darila s takšno vsebino so prejeli tudi varovanci Centra za usposabljanje, delo in varstvo Dobrna. V sklopu veselega decembra so dijaki že četrto leto pripravili uprizoritev pravljice za otroke. V kulturniški delavnici sodeluje enajst dijakov iz 2. b. Pod mentorstvom Alenke Košec Klarič in Petre Mrzdovnik so se odločili za uprizoritev Zvezdice Zaspanke. Dijaki so igro zaigrali že petkrat. Prvič so jo uprizorili za otroke zaposlenih v Splošni bolnišnici Celje, nato za otroke zaposlenih na Srednji zdravstveni šoli Celje, v Domu ob Savinji in na Šoli za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje. Zadnji dan pred prazniki so z igrico Zvezdica Zaspanka polepšali še dijakom Srednje zdravstvene šole Celje. Predstava je zgleden primer tim-skega dela, saj so v njej sodelovali dijaki in učitelji različnih programov. Dijakinje programa Kozmetični tehnik so pod vodstvom mentorice Mojce Bec poskrbele za profesionalno ličenje nastopajočih, učiteljica Petra Pižmoht pa je z dijaki Šole za hortikulturo Uprizoritev Zvezdice Zaspanke in vizualne umetnosti Celje poskrbela za odlično sceno in izjemne kostume. Gledališka skupina letos načrtuje vsaj še tri ponovitve te predstave. MP Gorica silvestrovala na ulici! NOVA RUBRIKA Gorica, majhen zaselek, ki spada pod KS Šmartno v Rožni dolini, »fara« Galicija, 4 km stran od Celja, je vas, kjer žive ljudje z dobrimi, odprtimi in delovnimi rokami. Letos so si krajani sami organizirali silvestrovanje na prostem. Postavili so majhen šotor, dobro videlo po res okusni in kjer so se na silvestrsko noč zbrali ob 22. uri in začeli s praznovanjem. Na silvestrovanje so prišli otroci od 3. leta in mladi po srcu vse tja do 75. leta. Na ulici se je zbralo lepo število Goričanov in Goričank ter njihovih prijateljev iz okoliških krajev. Da v tem kraju žive dobre gospodinje, se je bogato pripravljeni hrani in slaščicah, ki so prišle iz rok dobrih kuharic. Tudi moški so imeli nalogo, da so priskrbeli dobro kapljico, s katero so lahko nazdravili novemu letu. Z dobro voljo, ki so jo podkrepili harmonika, bariton in kitara, z nasmejanimi obrazi, s plesom po ulici so zakorakali v leto 2010. Ker je bila noč prekratka za vse pregrehe, so se dobili še isti dan na kisli juhi, da so se lahko še do konca na-klepetali. Danes vsak zase krmarimo med svojimi obveznostmi. Soseda skoraj ne vidiš. Druži nas samo še skupna ulica, ki jo slepo prevozimo, ne opazimo pa sočloveka, s katerim si delimo ta zemeljski prostor. In prav ta želja po skupni, za marsikaterega priseljenca tudi spoznavni noči, je prebudila Goričane k skupnemu rajanju. Zagotovo so s stiskom tople dlani soseda, z izbranimi besedami, ki so jih podarili drug drugemu, prebudili občutek, da imajo ob sebi človeka, ki jim je blizu. Takšnih srečanj si še želijo. Vmes bodo organizirali še kaj, dogovori za kresovanje so že v teku. Dragi Goričani in Goričanke ter naši prijatelji, ki ste bili navzoči: hvala za odprto srce in nepozabno noč, ki smo jo preživeli skupaj! HT novntednik Vprašajte in dobili boste brezplačni pravni nasvet! Svoje vprašanje pošljite na tednik@nt-rc.si ali na Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje. Odgovor boste prebrali v torkovem Novem tedniku. www.radiocelje.com INFORMACIJE I VODNIK TOREK, 12. 1. 10.30 Mladinski center Velenje Igraj se z mano odprtje razstave mednarodnega likovnega natečaja 17.00 Glasbena šola Celje Osnovna stopnja javni nastop učencev 1.-3. razreda 18.00 Knjižnica Slov. Konjice Transibirska železnica potopisno predavanje Zorana Furmana 18.00 Anina galerija Rog. Slatina Žlahtna resničnost naslikanega odprtje razstave likovnih del Jožeta Krambergerja 18.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec Ptičji svet Himalaje predavanje predsednika DOPS Rudolfa Tekavčiča 19.00 Dom sv. Jožefa, Celje Kaj predavanje nadškofa dr. Marjana Turnška o svetopisemskih osnovah zakramenta sv. evharistije. 19.00 Center Don Bosko Celje Večer za zakonce Kaj sva prinesla s seboj iz najinih družin in kako se to odraža v najinem odnosu - predavanje Draga Jerebica, spec. ZDT 19.00 Knjižnica Laško_ Rodoslovje predavanje Petra Hawline o sestavljanju družinskih rodovnikov 19.19 Knjižnica Velenje S kolesom po Novi Zelandiji potopisno predavanje Simona Eržena 19.30 Thermana Laško Življenje s kronično boleznijo je lahko tudi lepo zdravstveno predavanje Marjana Štora 18.00 Dvorec Strmol Rogatec 20.00 Plesni forum Celje Kolaž odprtje razstave del likovnikov celjskega območja 20.00 Thermana Laško Skandinavija potopisno predavanje KINO SREDA, 13. 1. 18.00 Mestna knjigarna MK Celje_ Everest - sanje in resničnost predavanje Vikija Grošlja in predstavitev knjige 18.00 Kulturni dom Rogatec Portugalska potopisno predavanje Petre Potočnik 20.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Ženske&moški.com komedija Špas teatra ČETRTEK, 14. 1. 18.00 OS Šempeter_ Peru potopisno predavanje 18.00 Muzej usnjarstva Šoštanj Usnjarstvo na Slovenskem predstavitev zbornika 18.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec Črni galebi pišejo predstavitev knjige jamarjev iz Prebolda ob njihovi 40-letnici PLANETTUS Spored za 12. in 13. 1. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. Avatar - akcijska ZF-pustolovščina 17.40, 21.20 Avatar - akcijska ZF-pustolovščina - 3D 16.40, 20.20 Jelenček Niko - animiran, sinhroniziran 16.10, 18.10 Ljubezen, ločitev in nekaj vmes - romantična komedija 15.50, 18.20, 20.50 Mlada luna - domišljijski romantični triler 21.00 Paranormalno - grozljivka 21.05 Planet 51 - družinska animirana pustolovščina - sinhroniziran 15.05, 16.05, 17.05, 18.00, 19.05 Sherlock Holmes - akcijska pustolovska kriminalka 16.00, 18.30, 21.10 Stara mačka - družinska komedija 17.15, 19.15, 21.15 2012 - ZF-drama 20.40 SREDA 18.00 Sever - antidepresivni film ceste ČETRTEK 20.00 Sever - antidepresivni film ceste UMMEM> živite cenejeJ i Pajkovke plesna predstava Plesnega teatra Velenje Naročniki časopisa ste deležni številnih ugodnosti, ki jih lahko izkoristite s kartico ugodnosti kluba naročnikov Novega tednika. Ne samo, da lahko s kartico izkoristite možnost objave štirih brezplačnih malih oglasov v časopisu in ene čestitke na Radiu Celje. Ker ste član kluba naročnikov, lahko s kartico izkoristiti tudi številne popuste v trgovinah in lokalih, ki jih najdete na spodnjem seznamu. POPUSTI IZ POSEBNIH AKCIJ SE NE SEŠTEVAJO S POPUSTOM NA KARTICI Trgovina w City centra —^Tpfr— GALERIJA OSKAR KOGOJ NATURE DESIGN CELJE rrpfr lesnina S KI H AUT IHUUKHlaU ct Lf SK, A \COiJ> illfflJinniijc Mi Ubiii-i Mlekarna Celeia mlfkarxîrv ùi sirarni tu dan ,-Lrfa nu pi&z&wcu ^V&uma/ Go beri «h Milan *. —— mi s 0 y ZUHAVlLlŠČt IAŠKC TttMi \ y*»C IM vrl U vf « ' I*'1' f ■ AVTO OKI. JI TATA rr goldenpoint —— GALERIJA VOLK Celi ska Mohorjeva díužsa GORIŠKA BRDA H10%- rauljica OPTIKA JjšJIZujJr golte Slovenija WELLNESS PARK LA5KC u«.-? ki um v. litim '• '-.<■■• I !VN » -iTpfr- r y«-1/1^« ^ T h I blS lllillll SVSAKA —ťPpv- ZLATARSTVO GAJŠEK skušnjava - AVTO - MOTO FERJAN, Ferjan Milan s.p., avtoservis - vulkanizacija - klima naprave - diagnostika vozil - servis motorjev - servis kosilnic, Mariborska c. 87, 3000 Celje, tel.: 03 491 66 70, GSM 041 675 010 - 10°/. popusta velje za storitve - CASINO FARAON CELJE, Ljubljanska cesta 39, 3000 Celje -ob nakupu 100 žetonov 10 gratis - FOTO RIZMAL, Mariborska c. 1, 3000 Celje - 10/ popust velja za storitve - GALERIJA OSKAR KOGOJ NATURE DESIGN - M.B. DOLINAR D.O.O., Trg Celjskih knezov 9, 3000 Celje - 10/ popust za vse izdelke - UOKVIRANJE - STEKLARSTVO GALERIJA VOLK, Ozka ulica 2, 3000 Celje, Tel.: 03 544 25 35 - 10/ popust - GOLDENPOINT, Celeiapark Celje, široka izbira nogavic - 5/ popust ob nakupu do 20 EUR, 10/ popust ob nakupu nad 20 EUR - KROBAT IVAN S.P., Mizarska delavnica, Medlog 25, 3000 Celje, Gsm: 041/736 272 - Notranja oprema po naročilu + KERROCK PULTI -3/ popust na vrednost naročila nad 1251,88 EUR, 7/ popust na vrednost naročila nad 2921,05 EUR - MLEKARNA CELEIA, prodajalna Golida, Arja vas 92, 3301 Petrovče - 5/ popust velja za izdelke lastne proizvodnje, ne velja za akcijske cene - MRAVLJICA CVETKA BOHINC S.P., Lilekova 1, Celje, trgovina za ustvarjalne - 10/ popust za vse izdelke - PIZZERIA VERONA, Mercator center Celje - 10/ popust pri nakupu hrane - kartico predložite ob naročilu! - PROTECT SERVIS, Ul. Leona Dobrotinška 27, 3230 Šentjur, Rogaška cesta 19, 3240 Šmarje pri Jelšah - 10/ popusta na optično nastavitev podvozja in do 30/ popusta ob nakupu zimskih pnevmatik - OPTIKA SALOBIR, Levec 38a, 3301 Petrovče - 5/ popust ob nakupu sončnih očal in korekcijskih okvirjev v vseh njihovih PE v Sloveniji - SLADA, D.O.O., Plinarniška 4, 3000 Celje, vse za ogrevanje in vodovod, tel.: 03 490 47 70, GSM 051 626 793 - 10/ popust. - TOP-FIT D.O.O., Ipavčeva ulica 22, Celje - 10/ popust - THERMANA, D. D., Wellness Park Laško nudi 10/ popust za bazen, savno + bazen, solarij - THERMANA, D. D., ZDRAVILIŠČE LAŠKO nudi 10/ popust za bazen, savno + bazen, fitnes, solarij ter masaže, kopeli in druge wellness storitve, mesečne in letne vstopnice - EUROSPORT TRADE D.O.O., Mašera - Spasičeva 8, 1000 Ljubljana -10 / popust na vso obutev; ne velja za akcijske cene. - UTVA, Glavni trg 9, Celje, 03 492 68 86 - 10 / popust (razen na izdelke v akciji) - SKINAUT STORITVE, SIMON JEZERNIK, S.P., Vrunčeva 10, Celje - 10/ popust - CELJSKA MOHORJEVA DRUŽBA - MOHORJEVA KNJIGARNA, Prešernova ulica 23, 3000 Celje, telefon: 03 490 14 20, e-pošta: knjigarna-ce@celjska-mohorjeva.si, 5/ popust na knjižne izdaje celjske Mohorjeve družbe - PROJEKT MR INŽENIRING, D.O.O., Bar Club Terazza, Aškerčeva 14 (Celeiapark), 3000 Celje - 10/ popusta pri cocktailih - ZLATARSTVO GAJŠEK MILAN S.P., Drofenikova 16, 3230 Šentjur 10/ popust na veljavne maloprodajne cene - HRUSTLJAVA SKUŠNJAVA - prodajalna Žalec, Savinjska cesta 77, prodajalna v EK centru v Celju, Mariborska cesta 88, Celje - 10/ popust na vse vrste kruha - LESNINA D.D., Levec 18 - 3/ popust na oblazinjeno pohištvo (sedežne grt., trosedi, počivalniki ...) - VINSKA KLET GORIŠKA BRDA Z.O.O., Ul. Frankolovskih žrtev 17, 3000 Celje Telefon: 03 425 16 80 10 / popust na naše lastne proizvode. - TEPS - Center inovativnega podjetništva d.o.o. Ul. XIV. divizije 14, 3ooo Celje Telefon: 041 653 378, 03 492 61 68 5 / popust za storitve posredovanja pri prometu nepremičnin in pri prvem računu za računovodske storitve - CVETLIČARNA SUZANA, Suzana Moškotelec s.p. Ulica Frankolovskih žrtev 44, Hudinja, Celje. Telefon: 03 5410 476 10 / popust -GOLTE - 5/ popusta za nakup vozovnice za nihalko -AVTO CELJE d.d., Ipavčeva ulica 21, Celje Prodajni center TATA: Prodaja osebnih in pickup vozil TATA Ob nakupu vozila TATA v Avto Celju prejmete popust v vrednosti 4 / vozila. Telefon: 03/42 61 175/176; fax: 03/42 61 141 ali tata@avto-celje.si. Brezupen primerek voznika: sedem zasegov vozil ... »Večkratnim kršiteljem bomo tudi za-segali vozila. Enkrat, dvakrat, tudi večkrat, če bo treba. Moramo jih izločiti iz prometa,« nam je pred dnevi dejal direktor celjske policije Karol Turk. Videti je, da so se celjski policisti, ki imajo od 1. januarja nekoliko drugačno strategijo dela pri nadzoru prometa, vendarle končno ostro spravili nad tiste, ki si to najbolj zaslužijo: nad večkratne kršitelje. Če so se ti do zdaj »uspešno« izogibali kaznim in policijskim kontrolam na cesti, je zdaj to težje. Vendar za zdaj so »udarili« policisti, svoje v vseh postopkih mora dodati še sodišče. To včasih odloči, da na primer zasežena vozila večkratnim kršiteljem vrnejo tudi nazaj ... Ravno minuli konec tedna so na območju Slovenskih Konjic ustavili moškega, starega okoli 25 let, in mu zasegli vozilo. V dobrem letu je bil moški zaradi kršitev cestnih predpisov obravnavan kar 21-krat in noben postopek ga ni izučil! Od lanskega maja so mu zasegli že sedem vozil, samo letos že dve! Neuraden podatek je, da naj bi mu dvakrat zasegli isto vozilo. Če to drži, mu je sodišče v nadaljnjih postopkih vsaj eno vozilo potemtakem vrnilo! In to kljub temu, da je večkratni kršitelj. Lani je vozil tudi vinjen, saj so ga zaradi tega že pridržali. Samo minuli konec tedna so pridržali kar 15 pijanih voznikov, petim so vozila tudi zasegli. Eden teh, ki so ostali brez avtomobilov, je tudi Konjičan. Pijancev na cestah ni oviral niti sneg. Na zasnežen četrtek so pridržali tri, eden pa je še posebej izstopal. V Šmarjeti pri Celju so namreč okoli pol dveh popoldne ustavili voznika, ki mu je alkotest pokazal 0,42 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka. Policisti so mu prepovedali nadaljevati vožnjo, česar ni upošteval, zato so mu vozilo zasegli. Isti dan so pri počivališču Konopljo so zdaj odnesli policisti. V hrambo. (Foto: PU Celje) Doma gojil konopljo Žalski policisti in kriminalisti bodo zaradi mamil ovadili 35-letnika z območja Polzele, ki naj bi se ukvarjal z gojenjem in s preprodajo prepovedane konoplje. V hišni preiskavi so našli in zasegli kar ki- logram droge, nekaj je bilo že zapakirane in pripravljene za prodajo. Osumljeni je gojil drogo v bližini hiše, kjer stanuje. Kljub ovadbi je moški na prostosti. Prav tako zaradi droge so ovadili tudi 23- in 40- letnega Žalčana. V hišni preiskavi stanovanjske hiše in še nekaterih objektov v neposredni bližini so našli okoli 100 rastlin konoplje. Sadike in pripomočke za gojenje so jima kriminalisti zasegli. Skupina šestih policistov, ki deluje le v okviru poostrenega nadzora prometa, svoje delo opravlja v službenih in civilnih vozilih. Nadzor ni omejen le na Celje, temveč na vsa območja, ki spadajo pod Policijsko upravo Celje. ... pa še kar vozi - Koliko avtomobilov mu bodo še zasegli? Najbolj na udaru so vinjeni kršitelji, ki vozijo tehnično neustrezna vozila. (Slika je simbolična) Lopata ustavili še voznika avtomobila, ki je vozil brez vozniškega dovoljenja ter z drugimi registrskimi tablicami. Glede na to, da je tudi v tem primeru šlo za večkratnega kršitelja, so tudi njemu vozilo zasegli. Kdaj lahko ostanete brez avta? In kaj je pogoj, da voznik ostane brez vozila? »Kršitve hujšega značaja, to pomeni precejšnje prekoračitve hitrosti, vožnja pod vplivom alkohola ali mamil ali vožnja brez vozniškega dovoljenja. V teh primerih, ko je oseba najmanj trikrat pravnomočno kaznovana v zadnjih dveh letih, je mogoče vozilo zaseči. Možno pa je narediti enako tudi pri vozniku, ki stori enkraten prekršek, za katerega je izrečena prepoved nadaljnje vožnje, a tega ne upošteva. Na primer da nekomu, ki ni voznik začetnik ali poklicni voznik oziroma tisti, ki mora voziti v popolnoma treznem stanju, policist zaradi vinjenosti prepove vožnjo. Potem ga znova ustavi, ker ni upošteval ukrepa: lahko mu zaseže avto,« razlaga vodja Oddelka za cestni promet v Sektorju uniformirane policije celjske policijske uprave mag. Elvis A. Her-baj. Avtomobil, s katerim voznik ne sme nadaljevati vožnje, nato z vlečno službo odpeljejo v hrambo. Ponavadi je to kakšno podjetje, s katerim ima policija sklenjeno pogodbo v te namene. »Policija z obdolžilnim predlogom odstopi vozilo organu, ki potem odloča, ali se vozilo zaseže za dlje časa ali se vrne vozniku. V nadaljnjem postopku se tudi ugotavlja, ali je vozilo nevarno za uporabo in se ga lahko uniči,« pojasnjuje Herbaj. Čisto preprosto rečeno: četudi policija opravi svoje delo in pijancu vozilo zaseže, mora £ o u <ù u O "C ® C o Vodja Oddelka za cestni promet v Sektorju uniformirane policije PU Celje mag. Elvis A. Herbaj je neizprosen do večkratnih kršiteljev. primer do konca izpeljati sodišče. To na podlagi nadaljnjih postopkov in izjav lahko celo odloči, da se vozilo vrne kršitelju. Če bodo večkrat dobili voznika, ki ima vozniško dovoljenje, a ga je pozabil doma, to ne pomeni, da mu bodo zaradi tega zasegli vozilo. Pozabljivost takšne vrste ni nevarna za varnost v prometu, v kolikor pa voznik večkrat »pozabi«, da je pred vožnjo spil pol litra vina, potem pa je seveda vreden policijske »obdelave«. Kar nekaj kršiteljev predpisov, ki so v preteklih dneh ostali brez vozil, je kaznovalo šest policistov, ki od začetka leta delajo izključno na prometni varnosti. Glede na to, da je od začetka meseca minilo le nekaj dni, je še prezgodaj govoriti o rezultatih omenjene skupine, neuradno pa naj bi ukrepi pokazali, da skupina (poleg policistov, ki nadzorujejo promet) dela zelo dobro. Samo v prvih dneh januarja naj bi iz prometa izločila 15 voznikov, zasegla več vozil, skoraj 200 jih je preizkusila z alkotestom. »Bojim se, da bo letos zasegov bistveno več, kot jih je bilo lani. Naš interes je, da iz prometa resnično izločimo te nevarne voznike. Lani smo zasegli 183 vozil, kar je za 40 odstotkov več kot predlani. Morda bomo ob koncu letošnjega leta govorili o 250 zaseženih vozilih,« dodaja Herbaj, toda skoraj zagotovo jih bodo zasegli še več. Informacija o primerku iz Konjic bo tako od prometnih policistov, ki so ga ustavili pri rednih nalogah, romala k omenjenim šestim policistom, ki bodo nanj še posebej pozorni. Vsakič ko bo sedel za volan kljub večkratnim prekrškom, se lahko zgodit, da mu bodo zasegli avtomobil. In tudi sodišče bo zatem moralo še bolj premisliti, komu bo (če bo) vozilo vrnilo in tvegalo, da bo tak človek nekomu v prometu uničil življenje. SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA Vdrl in ga pretepel V soboto okoli pete ure zjutraj je 19-letni moški vdrl v stanovanje v Prešernovi ulici v Velenju in pretepel 31-letnega stanovalca. Ob tem mu je ukradel še 50 evrov in pobegnil. 31-letnik je dobil lažje telesne poškodbe, zdravniško pomoč pa je poiskal v celjski bolnišnici. Napadalca so policisti kasneje prijeli, ovadili pa ga bodo zaradi ropa. SŠol IŠČEMO TOPEL DOM Pomoč v pasjo hiško Že pred novoletnimi prazniki se je v trgovini Spar v Celeia parku v centru Celja pojavila posebna pasja hiška, ki sprejema hrano za kužke in mucke, igračke, odeje in druge potrebne stvari za živali v zavetišču Zonzani. Te akcije so se spomnili kar zaposleni v trgovini Spar v tem trgovskem objektu, pri izdelavi pa so jim pomagali otroci iz Vrtca Tabor, ki so hiško prav lepo poslikali. Nekaj dobrot se je že nabralo, upajmo, da se jih bo še več. Naši kužki in mucke se vsem, ki ste in še boste prispevali kaj za njihove želodčke, kožuščke in še kaj drugega, iskreno zahvaljujejo in vas prosijo, da nikar ne pozabite nanje. Tu- Ne, nisem sama, v boksu imam še pet sestric, ki so enako navihane kot jaz. Vse smo zdrave in pripravljene na nove domove. Komaj čakamo! (7636) Veste, zelo težko ostanem na miru, saj moj nos zanima prav vse. Zato me je morala gospodična držati med fotografiranjem, drugače bi moj nos že odšel na raziskovanje. (7729) di kolektiv zavetišča Zonzani se zahvaljuje vsem donatorjem, še posebej pa zaposlenim v trgovini Spar in otrokom iz Vrtca Tabor. Več o tej akciji si lahko preberete tudi na spletni strani zavetišča www.zon-zani.si pod zavihkom Novice. NINA ŠTARKEL Uradne ure: od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure; ogledi psov: od ponedeljka do petka od 12. do 16. ure. Sprehajanja po dogovoru in predhodni najavi po telefonu, preko e-maila nina.starkel@gmail.com ali preko Facebook skupine Zonzani od ponedeljka do petka od 12. do 16. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure. Telefon: 03/74906-00; internetni naslov www.zonzani.si Neeee, nočem na sneeeg! Jaz sem kuža za v stanovanje, za na kavč! (7726) Rada imam svojega plišastega prijatelja. Ponoči ga imam namesto bratcev in sestric, da me greje in da lažje zaspim. (7727) ZDRAVJE- NAŠE BOGASTVO Vitamini in zdravila Vprašanje bralke: Sem srčna bolnica in imam več zdravil. Za ritem jemljem že več let tablete Isoptin. Zdaj so mi to zdravilo zamenjali z novim, ki se imenuje concor. Ker zaradi nevarnosti, da bi se okužila in zbolela za gripo, uživam veliko sadja, predvsem pa si pripravljam sokove iz pomaranč, grenivk in limon, mi je zdravnik svetoval previdnost pri jemanju zdravil in pitju teh sokov. Meni se zdi to smešno, saj imajo veliko vitaminov. Sprašujem vas ali lahko pijem te sokove in katera zdravila moram jemati bolj previdno, če je to res? Škoda, da niste napisali, katera zdravila še uživate poleg navedenih. S strokovnim napredovanjem medicine se odkriva vedno več zdravil, ki omogočajo kvalitetno in uspešno zdravljenje številnih bolezni. Različna zdravila delujejo na različne načine, zdravljenje je vse bolj vzročno in tako poznamo zdravila, ki delujejo ciljno na posamezne receptorje, blokirajo hormone, preprečujejo aktivacijo trombocitnega faktorja, onemogočajo resorbcijo v črevesu, v jetrih blokirajo številne encime potrebne za nastanek ali presnovo različnih kemikalij ... Zdravila imajo v organizmu zelo različne poti presnove. Pri presnovi so potrebni encimi, ki omogočajo pretvorbo neaktivne substance v aktivno ali pa pospešijo razgradnjo kemikalij. V jetrih se nahaja na tisoče encimov in za številne poznamo njihovo vlogo pri nastanku holesterola, hormonov, razgradnji zdravil . Encimi se nahajajo tudi v sluznici črevesja in v vseh celicah organizma. Tako se je odkrilo, da je encim CYP3A4 v celicah jeter in v sluznici tankega črevesa. Ima pomembno vlogo pri presnovi preko 50 zdravil, deluje na sam proces resorbcije in tudi na razgradnjo zdravil. Nekatera zdravila se razgradijo hitreje in hitreje preidejo iz črevesa v kri, drugim upočasni razgradnjo in podaljša njihovo prisotnost v organizmu. Poleg zdravil uživajo bolniki še številne dodatke v hrani, hrano bogato z vitamini in minerali, ki naj povečajo vitalnost in odpornost organizma. Vsak dan vidite zanje propagandna sporočila, ki se Piše: prim. JANEZ TASIČ, dr. med., spec. kardiolog končajo z nasvetom, da se o stranskih učinkih posvetujte z zdravnikom in farmacevtom. Prepričan sem, da noben zdravnik ne pozna vseh dodatkov, ki se reklamirajo, pa naj na koncu prevzame odgovornost! Pa ne le dodatki, tudi posamezna hranila se vpletajo v presnovo zdravil. Zato niso tako nepomembni nasveti, kdaj naj zaužijemo posamezno zdravilo in s čim. Poučen primer Pravite, da uživate veliko sadnih sokov, saj naj bi ti dvignili obrambno sposobnost organizma. Nekateri sadeži, med njimi je tudi grenivka, vsebujejo bioaktivne substance, ki zavirajo delovanje nekaterih encimov. Tako so odkrili, da vsebuje snovi, ki zavirajo delovanje encima CYP3A4 v jetrih in v sluznici črevesa. Povprečno se zavre aktivnost tega encima za 72 ur. Ker pa je vpleten v presnovo velikega števila zdravil, je lahko to za posameznega bolnika nevarno. Zato mora zdravnik poznati, katera zdravila se razgrajujejo preko tega encima in kako hitro lahko ob inakti-vaciji encima aktivnost zdravila naraste. Poznani so številni primeri, ko so morali reševati bolnike, ki so uživali te sokove vsak dan, poleg njih pa zdravi- la, ki so antagonisti kalcija. Felodipine, nifedipin, verapamil (isoptin) so generična imena teh substanc, katerih koncentracija se ob blokadi encima poveča. S tem se poveča tudi učinkovitost zdravila, a tudi stranski neželeni učinki! Vaš primer je poučen, saj je zdravnik vedel, da z blokado encima CYP3A4 pride do povečane koncentracije verapamila v krvi in to lahko povzroči počasnejše delovanje srca, poslabša migrenozna stanja ali pripelje celo do zastoja srca. Ve-rapamil se predpisuje bolnikom pri motnjah ritma, pri ishemični bolezni srca, v kombinaciji z ACE zaviralci pri zniževanju krvnega tlaka in drugih indikacijah. Tako ste dobili to zdravilo, katerega količina bi se ob sočasnem pitju teh sokov lahko kritično povečala. Opisani so že primeri, ko je srčna frekvenca pri jemanju teh zdravil ob sočasnem pitju soka grenivk padla na 30 utripov in je bilo potrebno urgentno zdravljenje v bolnišnici. Nič hudega sluteči pogosto popijemo zdravilo s sokom, ki ima veliko vitaminov. Podoben učinek na ve-rapamil ima tudi sok rdeče pomaranče. S tem, ko popijemo sicer zdrave sokove, lahko naredimo tudi škodo zdravju, zlasti če jemljemo različna zdravila. Zato priporočamo, da popijete zdravila z vodo ali se posvetujete o tem s svojim zdravnikom ali farmacevtom. Concor, ki vam je zdaj predpisan, uživajte po navodilu zdravnika, saj je tudi to zdravilo učinkovina, ki je pomembna pri zdravljenju bolezni srca in ožilja. Ima svoje zakonitosti, prednosti, a tudi omejitve. S tem, ko popijemo sicer zdrave sokove, lahko naredimo tudi škodo zdravju, zlasti če jemljemo različna zdravila. Sok grenivke vsebuje snovi, ki zavirajo delovanje encima CYP3A4. Za boljši spomin Občasno smo pozabljivi vsi, ne glede na starost. Vzrok je lahko stresni dogodek, preobremenjenost, utrujenost. Pogosta pozabljivost v povezavi z osiromašenim mišljenjem, s slabšo orientacijo, z zmanjšanim razume- vanjem govornega izražanja in presoje pa je lahko eden izmed prvih znakov demence. Brezplačno predavanje Celjskih lekarn na temo Kaj lahko sami naredimo za boljši spomin bo pripravila Andreja Hohler, mag. farm., spec., v kavarni Celjskega doma v sredo, 13. januarja, ob 11. uri. Predstavili bodo opozorilne znake demence in skušali odgovoriti na vprašanja, kako, kdaj in s čim lahko upočasnimo pešanje spomina. AB NASVETI KUHAJMO SKUPAJ ROŽICE IN CAJCKI Diši po ocvirkih Zima je na kmetih vedno pomenila tudi čas kolin. Ko so otroci prerasli zadolžitev lupljenja česna, so tisti najbolj pridni že lahko rezali slanino za pripravo klobas in ocvirkov. Gospodinje so ocvirke ponavadi cvrle v težkih, črnih posodah in samega mešanja je bilo za kar nekaj ur, da so bili ocvirki prave barve in okusni. Če se tega lotevate danes sami, si lahko poenostavite pripravo, a je rezultat vseeno dober. Seveda je mogoče slanino ali salo spremeniti v marsikaj kot so nam zaupale poslušalke in smo zapisali za vas. Domači ocvirki na enostaven način Potrebujemo: 1 kg slanine, 1/2 žlice soli, čebula. Priprava: slanino zreže-mo (če je mesnata, sicer zra- ven zrežemo kak kos svinjine) na majhne koščke, lahko pa kupimo že narezano. Posolimo in maso damo v globok pekač ali posodo, ki je primerna za v pečico. Po okusu dodamo čebulo, ki jo olupimo in razrežemo na štiri dele. Lahko upoštevate tudi nasvet poslušalke Lojzke, ki čebulo nabode na zobotrebce, da jo po koncu cvre-nja lažje v celoti odstrani. Cvremo v pečici, ogreti na 130° C približno 2-3 ure, dokler ne dobijo prave barve. Vmes vsakih 20-30 minut premešamo. Mlačno maso porazdelimo v primerne posode, lahko pa tudi ločimo in precedimo ter shranimo mast posebej, same ocvirke posebej. Tudi na ajdove žgance sodijo ocvirki. Mlečno salo (recept poslušalke Nataše) Potrebujemo: 1 kg sala, 1 kozarec mleka. Priprava: dobro ohlajeno in očiščeno salo zrežemo na majhne koščke ali ga zmelje-mo. Cvremo ga kot slanino, prilijemo le malo mleka. Ko dobijo ocvirki pravo barvo, jih odcedimo in sicer ocvirke posebej, maščobo posebej. Ko se le-ta strdi, zalijemo s preostalim mlekom in vremo pol ure na šibkem ognju. Odstavimo in pustimo da se strdi v posodi, v kateri smo kuhali. V strjeno maščobo naredimo ob strani luknjo ter odlijemo mleko, ki se je nabralo na dnu. Maščobo znova segrejemo, da se zmehča in mlačno zlijemo v posodo, kjer jo bomo shranili, lahko jo tudi zamrznemo. Mlečno salo je odlično za pripravo testa za sladice, ker nam v recepturah lahko nadomešča maslo ali margarino. Kadar pripravljamo salo na ta način, ga nikoli ne solimo. Zaseka (recept poslušalke Anice) Potrebujemo: mesnato slanino, sol, česen. Priprava: za pravo gorenjsko zaseko vzamemo mesnato slanino, jo toliko pokuhamo, da ni več surova in ohlajeno zme-ljemo na drobno. Dobljeno maso posolimo (držimo se razmerja 4 dag soli na kg mase) in dodamo česen po okusu. NL, foto: SHERPA PRAV(N)I KORAKI Premoženje v zunajzakonski skupnosti Vprašanje bralke Marije: Sin ima stanovanje, ki je pisano nanj. Zdaj se je k njemu preselila punca, ki ima na tem naslovu prijavljen začasni naslov. Kaj v primeru, če ta zveza ne obstane? Kako je z delitvijo premoženja? Ali lahko zahteva kaj, kar je bilo pridobljeno v času pred začetkom njune zveze? Odgovor: V kolikor gre v primeru vašega sina in njegove punce za obstoj zunajzakonske skupnosti, ima leta zanju po Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju: ZZZDR) enake pravne posledice, kot če bi sklenila zakonsko zvezo. O zunajzakonski skupnosti govorimo, kadar gre za dalj časa trajajočo življenjsko skupnost moškega in ženske, ki nista sklenila zakonske zveze. V sodni praksi se obstoj zunajzakonske skupnosti, poleg trajanja, najpogosteje presoja glede na med- sebojno čustveno navezanost, obstoj ekonomske skupnosti, da partnerja navzven delujeta kot mož in žena, praviloma tudi skupno prebivanje. Zgolj prijava prebivališča (stalnega ali začasnega) na skupnem naslovu ni niti dokaz niti pogoj za obstoj ali neobstoj zunajzakonske skupnosti. ZZZDR v 51. členu določa, da ostane premoženje, ki ga ima zakonec ob sklenitvi zakonske zveze, njegova last in z njim samostojno razpolaga. Premoženje, ki ga zakonca pridobita z delom v času trajanja zakonske zveze, je njuno skupno premoženje. Enako velja v primeru obstoja zunajzakonske skupnosti. Če je stanovanje kupil sin pred začetkom zunajzakonske skupnosti ali v času trajanja zunajzakonske skupnosti izključno s svojimi sredstvi (lahko tudi podedoval, prejel v darilo itd.) in s punco vanj nista vlagala skupnih sredstev, gre za njegovo po- sebno premoženje. V primeru prenehanja zunajzakonske skupnosti se takšno premoženje ne deli in ostane izključno v lasti sina. V primeru manjših vlaganj lahko zunajzakonski partner, ki ni lastnik, zahteva povračilo denarne vrednosti svojega prispevka k povečanju vrednosti posebnega premoženja drugega zakonca. Kadar zunajzakonska partnerja vlagata v nepremičnino skupna sredstva in se stanje ter vrednost nepremičnine bistveno spremenita, tako da jo lahko štejemo za novo stvar (presoja v vsakem primeru posamezno), preide nepremičnina v skupno premoženje. Zemljiškoknjižno stanje pri presoji, ali je stanovanje skupno premoženje ali ne, ni odločilnega pomena. Zunajzakonski partner pridobi lastninsko pravico na skupni nepremičnini ne glede na to, ali je v zemljiški knjigi vpisana skupna lastnina ali ne. V tem primeru se premoženje ob prenehanju zunajzakonske skupnosti deli. V novi rubriki Prav(n)i koraki vam bomo s kratkimi in brezplačnimi pravnimi nasveti pomagali olajšati kakšen korak poti, na kateri se srečujete s pravom. Vsak teden bomo izbrali eno vprašanje, ki ga boste zastavili, in nanj bo odgovorila Pavla Bolner, univ. dipl. pravnica. Vprašanja lahko pošljete na elektronski naslov ted-nik@nt-rc.si ali po pošti Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. H ■ ■ V V v Zeliščna pomoc ■ g ■ v pri vnetju ušes Pri delitvi velja domneva, da sta deleža zunajzakonskih partnerjev na skupnem premoženju enaka. Vsak izmed zunajzakonskih partnerjev pa lahko dokaže, da je k skupnem premoženju prispeval večji delež. Pri tem se ne upošteva samo višina dohodka, temveč vso njuno delo (vodenje gospodinjstva, vzgoja otrok itd.). PAVLA BOLNER, univ. dipl. pravnica Odgovor na vprašanje je podan teoretično glede na posredovane podatke in je izključno informativnega značaja. Z vsemi okoliščinami in podatki vašega primera nismo seznanjeni in ne prevzemamo nobene odgovornosti za morebitne nepravilne ali napačne pravne nasvete, nasvet pa uporabljate izključno na lastno odgovornost. Za celovito pomoč svetujemo, da se osebno oglasite pri pravnem strokovnjaku. Za zdravljenje ušesnih vnetij ljudsko zdravilstvo priporoča uporabo preizkušenih domačih zdravil in pripravkov, kot so denimo česen ali čebula z dodatkom olivnega olja, sok netre-ska, mandljevo olje ... Do vnetja ušes pride pogosto po prehladu, ko srednje uho zaradi zamašitve ne more normalno odvajati tekočin in tako postane odlično gojišče za bakterije in viruse. Oteklina, ki nastane kot posledica zastajanja tekočin, pritiska na občutljive živčne končiče in povzroča hude bolečine. Če po enem dnevu, kljub uporabi domačih zdravil ni nič bolje, se o infekciji posvetujmo z zdravnikom. Kot učinkovito sredstvo za zdravljenje ušesnih vnetij se v ljudskem zdravilstvu obnese česen z dodatkom olivnega olja: česen sesekljamo in stresemo v posodo, prilije-mo toliko olivnega olja, da pokrije česen, pokrijemo in eno uro kuhamo na nizkem ognju, nato odstavimo, ohladimo in olje precedimo skozi več plasti gaze. Prelijemo ga v steklene kozarce, pokrijemo in shranimo v hladilniku. Ko ga potrebujemo, ga kanemo na žlico ter do prijetne temperature segrejemo nad plamenom sveče, nato ga vsesamo v kapalko. Dve kapljici kanemo v ušesni kanal in zamašimo z vato. Postopek ponavljamo vsako uro, dokler bolečine ne mine. Če-snovo olje je primerno le za zdravljenje vnetja srednjega ušesa, ne uporabljamo pa ga pri vnetju zunanjega ušesnega kanala ali pri sumu, da imamo počen bobnič. Pri vnetju ušes je v naši ljudski medicini čislana tudi čebula z olivnim oljem: iz čebule iztisnemo sok, ki ga vmešamo v enako količino mlačnega olivnega olja. Pet kapljic te mešanice kanemo v boleče uho ter začepimo z vato, ki smo jo prepojili s tem pripravkom. Postopek ponovimo dvakrat dnevno. Najbolj pogosto uporabljeno domače zdravilo za lajšanje bolečin v ušesu, s katerim so tudi meni v otroštvu olaj šali marsikatero bolečino, je gotovo netresk (Sem-pervivum tectorum), ki mu ljudski jeziki pravijo tudi uše-snik. Vzamemo sveže liste ne- Piše: PAVLA KLINER treska ter iz njih iztisnemo 10 kapljic soka neposredno v uho, ki ga nato začepimo z vato. Postopek ponovimo trikrat dnevno. Lahko se odločimo tudi za kamilični pripravek: v 1 dcl olivnega olja namočimo 3 velike žlice kamiličnih cvetov ter pustimo stati prek noči. Zjutraj pripravek precedimo v stekleničko, ga segrejemo toliko, da je mlačen, z njim prepojimo vato in z njo začepimo uho. Čep menjamo petkrat dnevno. Bolečine v ušesu naj bi hitro prenehale tudi, če vanj kanemo nekaj kapljic mandljevega olja, ali pa če vato namočimo v sok zelene (Apium graveolens) in z njo začepimo uho. Veliki francoski fi-toterapevt Maurice Messegue za lajšanje bolečin pri vnetju ušesa priporoča predvsem pripravke iz bazilike (Occi-mum basilicum), kamilice (Matricaria recutita), sleza (Althaea officinalis), žajblja (Salvia officinalis), oreha (Juglans regia) in bele mrtve koprive (Lamium album). Kaj pa je svetoval naš zeliščni in zdravilski velikan, pater Simon Ašič? Pri vnetju srednjega ušesa zmešaj baziliko, kamilico in rman (Achillea millefolium) ter deni pol žličke poparka mešanice teh zelišč trikrat na dan za 1 uro v bolno uho. Pred spanjem izmij uho s popar-kom kamilice. Slednji naj bi se pri bolečinah v ušesu nasploh dobro izkazal. V njem namočimo vato in jo damo trikrat na dan na bolno uho za 1 uro, nato kanemo v uho 6 kapljic mandljevega olja. 8 - 12 kg mesečno Dr. PIRNAT Î2/252 32 55,01/519 mm www.pirnat.si Dr. Pimat Ao.o, Razlagova 29, Maribof Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav izpuščamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni: • na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda; • na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje: http://www.ess.gov.si; • pri delodajalcih. Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče. UE CELJE OSNOVNOSOLSKA IZOBRAZBA DELAVKA V PAKIRNICI MESNIH IZDELKOV - M/Ž; PAKIRANJE MESNIH IZDELKOV, PREDPAKIRANEGA MESA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 4.2.2010; LEDAS PODJETJE ZA PREDELAVO IN PRODAJO MESNIH IZDELKOV, D.O.O., CELJE, LAVA 7 F, 3000 CELJE ZIDAR GRADBENI DELAVEC - M/Ž; VSA GRADBENA IN POMOŽNA GRADBENA DELA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 22.1.2010; GRADNJE RO.POT ROSANA GRUM JESENEK S.P., PARMOVA ULICA 1, 3212 VOJNIK AVTOMEHANIK AVTOMEHANIK - M/Ž; POPRAVILO VOZIL, NEDOLOČEN ČAS, 7.2.2010; RO • SO TRGOVINA IN SERVIS D.O.O., SKALETOVA ULICA 13, 3000 CELJE AVTOMEHANIK - VOZNIK KOMBIJA - M/Ž; DELO NA TERENU, PRELAGANJE TOVORA Z VILIČARJEM, POPRAVILO VOZIL; DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 7.2.2010; TOVORNI PROMET IN TRGOVINA GRETA PUŠNIK S.P., IVENCA 30, 3212 VOJNIK VOZNIK VOZNIK TOVORNEGA VOZILA - M/Ž; UPRAVLJANJE IN VZDRŽEVANJE, NEDOLOČEN ČAS, 18.1.2010; AVTOPRE-VOZNIŠTVO IN POSREDOVANJE PRI PREVOZIH GORAN JURAK S.P., KIDRIČEVA ULICA 26, 3000 CELJE SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA SODELAVEC PRI SVETOVANJU ZAVAROVALNIH STORITVE FIZIČNIM OSEBAM - DELO NA OBMOČJU CELJA - M/Ž; ANALIZIRANJE POTREB STRANKE GLEDE SPREMEMB NA FINANČNEM IN SOCIALNEM PODROČJU TER PREDSTAVITEV REŠITEV, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 13.1.2010; AGENTA 36 ZAVAROVALNO ZASTOPNIŠKA DRUŽBA D.O.O., STEGNE 27, 1000 LJUBLJANA ELEKTROINŠTALATER HIŠNIK - VZDRŽEVALEC - M/Ž; UPRAVLJANJE IN VZDRŽ. ELEKTRONAPRAV, CENTRALNEGA OGREVANJA, KLIMA NAPRAV, VZDRŽEVANJE IN UREJANJE OKOLICE, VZDRŽEVANJE VSEH OBJEKTOV. BELJENJE, BARVANJE, NEDOLOČEN ČAS, 23.1.2010; EMA D.O.O - OZNAČEVANJE IN SLEDLJIVOST V INDUSTRIJI IN LOGISTIKI, MARIBORSKA CESTA 1 C, 3000 CELJE PRODAJALEC PRODAJALKA - M/Ž; PRODAJA TEKSTILNEGA BLAGA, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 13.1.2010; TEKSTIL PROIZVODNO IN TRGOVSKO PODJETJE D.D., LETALIŠKA CESTA 34, 1000 LJUBLJANA PRODAJALEC PRODAJALKA V PE LAVA - M/Ž; PRODAJALKA V PE LAVA DELIKATESA IN GOSTILNICA, POSTREŽBA PO NAROČILU, PRIPRAVA NAREZKOV, DELO IN POMOČ PRI RAZDELJEVANJU DNEVNIH MENIJEV, DELO NA BLAGAJNI; DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 7.2.2010; LEDAS PODJETJE ZA PREDELAVO IN PRODAJO MESNIH IZDELKOV, D.O.O., CELJE, LAVA 7 F, 3000 CELJE KEMIJSKI PROCESNIČAR SKLADIŠČNIK - M/Ž; PREVZEMANJE IN IZDAJANJE BLAGA, VNAŠANJE PODATKOV V RAČUNALNIK, UPRAVLJANJE VILIČARJA IN ROČNA MANIPULACIJA; DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 18.1.2010; EMO FRITE PROIZVODNJA, TRGOVINA, STORITVE, D.O.O., MARIBORSKA CESTA 86, 3000 CELJE STROJNI TEHNIK "VODJA SKUPINE - M/Ž; VODENJE, ORGANIZIRANJE IN USKLAJEVANJE DELA V SKUPINI, UPRAVLJANJE IN POSLUŽEVANJE PLINSKIH PEČI, MLINOV, ČISTILNE NAPRAVE IN OSTALIH NAPRAV TER SKRB ZA NEMOTENO OBRATOVANJE LE-TEH, ZAGOTAVLJANJE POGOJEV ZA VARNO DELO IN IZVAJANJE PREDPISOV IZ ZAGOTAVLJANJA VARNOSTI IN ZDRAVJA PRI DELU, VODENJE EVIDENC PRISOTNOSTI, DNEVNIKOV STROJEV IN NAPRAV TER OSTALE DOKUMENTACIJE"; DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 18.1.2010; EMO FRITE PROIZVODNJA, TRGOVINA, STORITVE, D.O.O., MARIBORSKA CESTA 86, 3000 CELJE TURISTIČNI TEHNIK TURISTIČNI INFORMATOR II - M/Ž; POSREDOVANJE NAJRAZLIČNEJŠIH TURISTIČNIH IN DRUGIH INFORMACIJ V TURISTIČNO INFORMACIJSKEM CENTRU, SPREJEM NAROČIL ZA TURISTIČNA VODENJA IN IZVEDBA VODENJ V SLOVENSKEM IN TUJIH JEZIKIH, POMOČ PRI OBLIKOVANJU IN VZDRŽEVANJU SPLETNIH STRANI, POMOČ PRI ZBIRANJU, UREJANJU IN PRIPRAVI PODATKOV, INFORMACIJ IN DRUGIH GRADIV, VODENJE MANJ ZAHTEVNIH EVIDENC IN DRUGIH STATISTIČNIH PODATKOV, SPREJEM STRANK V TURISTIČNO INFORMACIJSKEM CENTRU, POMOČ PRI IZVEDBI NAČRTA TRŽENJA TURISTIČNE PONUDBE, POMOČ PRI PRIPRAVI IN IZVEDBI ANIMACIJE RAZLIČNIH VRST, POMOČ PRI ORGANIZIRANJU IN IZVEDBI TURISTIČNIH PROGRAMOV IN PRIREDITEV, POMOČ PRI IZVAJANJU PROJEKTOV, SODELOVANJE NA TURISTIČNIH BORZAH IN DRUGIH PRIREDITVAH. DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 13.1.2010; ZAVOD ZA KULTURNE PRIREDITVE IN TURIZEM CELEIA CELJE, KREKOV TRG 3, 3000 CELJE EKONOMSKI TEHNIK POSLOVNI ASISTENT - M/Ž; EVIDENCA IN VPIS PREJETE IN POSLANE POŠTE, FAKTUR, SPREJEMANJE DOHODNIH KLICEV IN PREVEZAVA NA USTREZNO OSEBO, SPREJEMANJE STRANK, ARHIVIRANJE, VNOS NAROČIL IN IZDELAVA NALOGOV ZA ODPREMO, IZSTAVITEV FAKTUR - VELEPRODAJA, IZVOZ, ZA AVANS, IZSTAVITEV BREMEPISOV, DOBROPISOV, IZDELAVA UVOZNIH IN IZVOZNIH DISPOZICIJ, ZAKLJUČEVANJE PROIZVODNIH DELOVNIH NALOGOV ZA ETIKETE, TAJNIŠKA DELA ZA PROJEKTE, VODENJE KNJIŽNICE. DOLOČEN ČAS, 23.1.2010; EMA D.O.O - OZNAČEVANJE IN SLEDLJIVOST V INDUSTRIJI IN LOGISTIKI, MARIBORSKA CESTA 1 C, 3000 CELJE TRGOVINSKI POSLOVODJA POSLOVODJA - M/Ž; POSLOVODJA V PE LAVA SKRBI ZA KOMPLETNO POSLOVODENJE PE, UREJUJE NAROČILA, VODI IN KNJIŽI DOKUMENTACIJO; DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 7.2.2010; LEDAS PODJETJE ZA PREDELAVO IN PRODAJO MESNIH IZDELKOV, D.O.O., CELJE, LAVA 7 F, 3000 CELJE POSLOVNI SEKRETAR POSLOVNI SEKRETAR - M/Ž; TAJNIŠKA IN ADMINI-STRATORSKA DELA, ORGANIZIRANJE SESTANKOV, VODENJE POSLOVNE KORESPODENCE; DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 12.1.2010; CEERIS, INŽENIRING, D.O.O., MARIBORSKA CESTA 86, 3000 CELJE PROFESOR DEFEKTOLOGIJE SKUPINSKI HABILITATOR - M/Ž; ORGANIZIRANJE, SPREMLJANJE IN IZVAJANJE STROKOVNEGA DELA V SKUPINI, PRIPRAVLJANJE IN SPREMLJANJE PLANOV, POROČIL IN STROKOVNE DOKUMENTACIJE, SODELOVANJE S STARŠI, SKRBNIKI, ZAGOVORNIKI UPORABNIKOV TER STROKOVNIMI DELAVCI IN DRUGIMI INSTITUCIJAMI, IZVAJANJE DEL IN NALOG V SKLADU Z DELOVNIM PLANOM USTANOVE; DOLOČEN ČAS 30.4.2010, 13.1.2010; CENTER ZA USPOSABLJANJE, DELO IN VARSTVO DOBRNA, LOKOVINA 10, 3204 DOBRNA DIPLOMIRANI INŽENIR RADIOLOGIJE (VS) RADIOLOŠKI INŽENIR III - M/Ž; ANGIODIAGNOSTIKA, SKELETNA DIAGNOSTIKA, URGENTNA RTG DIAGNOSTIKA, MAMOGRAFIJE, CT PREISKAVE, MAGNETNA RESONANCA; DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 13.1.2010; SPLOŠNA BOLNIŠNICA CELJE, OBLAKOVA ULICA 5, 3000 CELJE DIPLOMIRANI EKONOMIST (VS) FINANČNI SVETOVALEC KAPITALSKIH NALOŽB - M/Ž; DELO JE TERENSKO IN PRI ZNANIH STRANKAH, NEDOLOČEN ČAS, 22.1.2010; FINANČNA HIŠA, ZAVAROVALNO ZASTOPNIŠKA DRUŽBA D.O.O., ULICA HEROJA NANDETA 37, 2000 MARIBOR UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI EKONOMIST VIŠJI BANČNI KOMERCIALIST - SKRBNIK - DELO V CELJU - M/Ž; TRŽENJE POTENCIALNIH STRANK (MALIH IN SREDNJIH PODJETIJ), PRODAJA VSEH BANČNIH PRODUKTOV OBSTOJEČIM IN POTENCIALNIM STRANKAM (KREDITI, DEPOZITI, POSLOVNI RAČUN, ELEKTRONSKO BANČNIŠTVO, LEASING, GARANCIJE ...), SPREMLJANJE POSLOVANJA STRANK IN GOSPODARSKEGA OKOLJA, V KATEREM STRANKE DELUJEJO, INFORMIRANJE IN SVETOVANJE OBSTOJEČIM IN POTENCIALNIM STRANKAM, PRIPRAVA PREDLOGOV ZA ODLOČANJE. DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 13.1.2010; SKB BANKA D.D. LJUBLJANA, AJDOVŠČINA 4, 1000 LJUBLJANA DOKTOR MEDICINE ZDRAVNIK BREZ SPECIALIZACIJE / ZDRAVNIK PO OPRAVLJENEM SEKUNDARIJATU ( E017001) - M/Ž; ZDRAVLJENJE POD NADZOROM, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 13.1.2010; SPLOŠNA BOLNIŠNICA CELJE, OBLAKOVA ULICA 5, 3000 CELJE UE LAŠKO DELAVEC BREZ POKLICA POMOŽNA DELA V GOSTINSTVU - M/Ž; STREŽBA PIJAČ IN NAPITKOV, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 23.1.2010; TEATANIC TOČENJE PIJAČ IN NAPITKOV MARJAN ČO-KELC, S.P., TRUBARJEVO NABREŽJE 1 A, 3270 LAŠKO MIZAR NASTAVLJALEC LESNO OBDELOVALNIH STROJEV - M/Ž; MIZAR ALI DELAVEC Z AFINITETO ZA NASTAVLJANJE LESNO OBD. STROJEV, LAHKO TUDI KOVINAR, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 20.1.2010; SADEKO TOVARNA OTROŠKEGA POHIŠTVA D.O.O., GRAČNICA 4, 3272 RIMSKE TOPLICE ELEKTROMONTER MONTER ELEKTRIČNIH INŠTALACIJ HLADILNE TEHNIKE NA OBJEKTIH V SLOVENIJI IN TUJINI - M/Ž; MONTAŽA ELEKTROINŠTALACIJ IN OPREME NA OBJEKTIH, IZVAJANJE PREVEZAV V STIKALNIH BLOKIH IN NA ELEKTRIČNI OPREMI NA OBJEKTIH, POMOČ PRI MONTAŽI TOPLOTNIH IZOLACIJ IN STROJNIH INSTALACIJ; DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 18.1.2010; EHO ELEKTRIKA, HLADILNIŠTVO, OGREVANJE D.O.O., BREZNO 7 A, 3270 LAŠKO MONTER HLADILNIH NAPRAV MONTER STROJNIH INŠTALACIJ HLADILNE TEHNIKE NA OBJEKTIH V SLOVENIJI IN TUJINI - M/Ž; MONTAŽA STROJNIH INSTALACIJ IN STROJNE OPREME NA OBJEKTIH, MONTAŽA TOPLOTNIH IZOLACIJ. DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 18.1.2010; EHO ELEKTRIKA, HLADILNIŠTVO, OGREVANJE D.O.O., BREZNO 7 A, 3270 LAŠKO BOLNIČAR-NEGOVALEC DELOVNI INŠTRUKTOR - M/Ž; IZVAJANJE PROGRAMSKIH DNEVNIH AKTIVNOSTI IN USMERJEN OKUPACIJSKE DEJAVNOSTI S STANOVALCI, SODELOVANJE PRI PRIPRAVLJANJU PROGRAMOV DNEVNIH AKTIVNOSTI DELOVNIH POSTOPKOV IN UVAJANJE STANOVALCEV V AKTIVNOSTI; DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 13.1.2010; THERMANA D.D., DRUŽBA DOBREGA POČUTJA, ZDRAVILIŠKA CESTA 6, 3270 LAŠKO BOLNIČAR PRIPRAVNIK - M/Ž; IZVAJANJE OSEBNE ZDRAVSTVENE NEGE TER POMOČ PRI OPRAVLJANJU OSNOVNE ZDRAVSTVENE NEGE, POMOČ PRI SPREJEMU, NAMESTITVI IN ODPUSTU BOLNIKA/OSKRBOVANCA PREVOZ IN SPREMLJANJE BOLNIKOV/STANOVALCEV NA IN IZ TERAPIJE, PRIPRAVA NA KOPANJE, SKRB ZA UREJENOST BOLNIKA/STANOVALCA, BOLNIŠKIH POSTELJ GARDEROBNIH OMARIC IN NOČNIH OMARIC, SOBE, INVALIDSKEGA VOZIČKA IN PRIPOMOČKOV ZA NEGO; DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 13.1.2010; THERMA-NA D.D., DRUŽBA DOBREGA POČUTJA, ZDRAVILIŠKA CESTA 6, 3270 LAŠKO BOLNIČAR - M/Ž; IZVAJANJE OSEBNE ZDRAVSTVENE NEGE TER POMOČ PRI OPRAVLJANJU OSNOVNE ZDRAVSTVENE NEGE, POMOČ PRI SPREJEMU, NAMESTITVI IN ODPUSTU BOLNIKA/OSKRBOVANCA PREVOZ IN SPREMLJANJE BOLNIKOV/STANOVALCEV NA IN IZ TERAPIJE, PRIPRAVA NA KOPANJE, SKRB ZA UREJENOST BOLNIKA/STANOVALCA, BOLNIŠKIH POSTELJ GARDEROBNIH OMARIC IN NOČNIH OMARIC, SOBE, INVALIDSKEGA VOZIČKA IN PRIPOMOČKOV ZA NEGO; DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 13.1.2010; THERMANA D.D., DRUŽBA DOBREGA POČUTJA, ZDRAVILIŠKA CESTA 6, 3270 LAŠKO INŽENIR MULTIMEDIJEV (VSŠ) INŽENIR MULTIMEDIJE - M/Ž; OBLIKOVANJE ZA TISKANE MATERIALE (ZLOŽENKE, PLAKATI, LETAKI, KNJIŽICE, KATALOGI ... ) GRAFIČNA PODOBA IN UREJANJE SPLETNIH STRANI, OBDELAVA IN PREDELAVA FOTOGRAFIJ, VSEBINSKA IN SLIKOVNA PRIPRAVA OGLASOV IN PR ČLANKOV, UREJEVANJE KATALOGOV, LETNIH POROČIL IN DRUGIH MATERIALOV, FOTOGRAFIRANJE IN VIDEOPRODUKCIJA, DELO NA DRUGIH PODROČJIH, KI SO POVEZANA Z MULTIMEDIJO, ITD, PODPORA PRI IZVAJANJU TRŽNIH AKTIVNOSTIH V SODELOVANJU S PRODAJNIMI REFERENTI, VODJEM TRŽENJA IN OSTALIMI VODJI DELOVNIH ENOT, DOGOVARJANJE, PREDLAGANJE IN IZVAJANJE VSEBINSKIH IN CENOVNIH POGODBENIH ODNOSOV S POSLOVNIMI PARTNERJI S PODROČJA MULTIMEDIJE, SODELOVANJE PRI VSEBINSKI IN OBLIKOVNI ZASNOVI PROMOCIJSKIH MATERIALOV, TEKOČE SPREMLJANJE IN ANALIZIRANJE KONKURENCE NA PODROČJU MULTIMEDIJE, SODELOVANJE PRI IZVAJANJU PROMOCIJSKIH AKTIVNOSTI, REDNO STROKOVNO USPOSABLJANJE IN UPORABA PRIDOBLJENIH ZNANJ; NEDOLOČEN ČAS, 20.1.2010; THERMANA D.D., DRUŽBA DOBREGA POČUTJA, ZDRAVILIŠKA CESTA 6, 3270 LAŠKO UE MOZIRJE ŠIVILJA ŠIVILJA - DELOVNO MESTO V MOZIRJU - M/Ž; ŠIVANJE TEKSTILNIH IZDELKOV, OBLAČIL LASTNE PROIZVODNJE, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 13.1.2010; UNITE-KSTIL, PROIZVODNJA, GRADBENIŠTVO, TRŽENJE, GOSTINSTVO, PREVOZI, SVETOVANJE, STORITVE, D.O.O., SAVINOVA ULICA 4, 3000 CELJE PRODAJALEC POSLOVODJA - PRODAJALEC - M/Ž; PRODAJA TEKSTILNIH IZDELKOV V TRGOVINI IN POSLOVODSKA DELA - DELOVNO MESTO JE V LUČAH, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 13.1.2010; UNITEKSTIL, PROIZVODNJA, GRADBENIŠTVO, TRŽENJE, GOSTINSTVO, PREVOZI, SVETOVANJE, STORITVE, D.O.O., SAVINOVA ULICA 4, 3000 CELJE UE SLOVENSKE KONJIČE DELAVEC BREZ POKLICA ČISTILKA - M/Ž; ČIŠČENJE, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 13.1.2010; BIO-ECO CENTER PODJETJE ZA BIOLOŠKE STORITVE, MEDNARODNI MARKE- TING, TRGOVINO IN OSTALE STORITVE, D.O.O., BRODIŠČE 18, 1236 TRZIN SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA DISPONENT - M/Ž; ISKANJE PREVOZOV, KOMUNICIRANJE S POSLOVNIMI PARTNERJI, DOLOČEN ČAS, 60 MESECEV, 7.2.2010; MEDNARODNI PREVOZI IN POSREDOVANJE ANTON GRM S.P., POLAJNA 4, 3206 STRANICE KOZMETIK PEDIKER - M/Ž; PODALJŠANJE NOHTOV, MANIKURA, POSLIKAVA, PEDIKURA; NEDOLOČEN ČAS, 23.1.2010; FRIZERSKI SALON TEJA VLASTA SREBOT S.P., MESTNI TRG 1, 3210 SLOVENSKE KONJICE DOKTOR MEDICINE ZDRAVNIK BREZ SPECIALIZACIJE Z LICENCO - M/Ž; DELO ZDRAVNIKA V SPLOŠNI AMBULANTI, NEDOLOČEN ČAS, 14.1.2010; ZDRAVSTVENI DOM SLOVENSKE KONJICE, MESTNI TRG 17, 3210 SLOVENSKE KONJICE UE ŠENTJUR PRI CELJU~ MONTER OGREVALNIH NAPRAV MONTER OGREVANJA - M/Ž; MONTAŽA OGREVANJA, PLINA, VODOVODA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 13.1.2010; ELBATRADE, GRADBENIŠTVO, TRGOVINA, STORITVE, D.O.O., LJUBLJANSKA CESTA 26, 3230 ŠENTJUR OBLIKOVALEC KOVIN DELO V PROIZVODNJI - M/Ž; NASTAVITEV IN KONTROLA STROJEV, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 23.1.2010; LINGA PREVAJANJE KARMEN MOČNIK S.P., LJUBLJANSKA CESTA 37, 3230 ŠENTJUR IZOLATER INŠTALACIJ IZOLATER, KLEPAR - M/Ž; IZOLATERSTVO TOPLOTNIH POSTAJ, KROVSKA IN KLEPARSKA DELA, DELO NA VIŠINI, DELO S KAMENO VOLNO; DOLOČEN ČAS, 2 MESECA, 16.1.2010; SKIK, STAVBNO KLEPARSTVO, IZOLATER-STVO, KROVSTVO DAMJAN ŠTOR S.P., BOLETINA 1 B, 3232 PONIKVA DOKTOR MEDICINE ZDRAVNIK BREZ SPECIALIZACIJE Z LICENCO ALI ZDRAVNIK SPECIALIZANT DRUŽINSKE ALI SPLOŠNE MEDICINE V ZP PLANINA - M/Ž; ZDRAVNIK V SPLOŠNI AMBULANTI ZP PLANINA IN DEŽURNA SLUŽBA, NEDOLOČEN ČAS, 15.1.2010; ZDRAVSTVENI DOM ŠENTJUR, CESTA LEONA DOBROTINŠKA 3 B, 3230 ŠENTJUR ZDRAVNIK SPLOŠNE ALI DRUŽINSKE MEDICINE - M/Ž; DELO V SPLOŠNI AMBULANTI ZD ŠENTJUR IN DEŽURNA SLUŽBA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 15.1.2010; ZDRAVSTVENI DOM ŠENTJUR, CESTA LEONA DOBROTINŠKA 3 B, 3230 ŠENTJUR ZDRAVNIK ŠOLSKE MEDICINE ALI PEDIATER - M/Ž; DELO V ŠOLSKEM DISPANZERJU IN DEŽURNA SLUŽBA, NEDOLOČEN ČAS, 15.1.2010; ZDRAVSTVENI DOM ŠENTJUR, CESTA LEONA DOBROTINŠKA 3 B, 3230 ŠENTJUR UE ŠMARJE PRI JELŠAH POMOŽNI DELAVEC POMOŽNI STEKLARSKI DELAVEC - M/Ž; ODNAŠANJE STEKLENIH IZDELKOV IN PODSTAVLJANJE MODELOV, POSLUŽEVANJE STEKLARSKIH STROJEV, PRENAŠANJE ALI PREVAŽANJE STEKLENIH IZDELKOV, ČIŠČENJE, UMIVANJE IN PAKIRANJE STEKLENIH IZDELKOV, ETIKETIRANJE EMBALAŽE, ČIŠČENJE DELOVNEGA MESTA IN DELOVNE OKOLICE; DOLOČEN ČAS, 1 MESEC, 13.1.2010; STEKLARNA ROGAŠKA D.D., ULICA TALCEV 1, 3250 ROGAŠKA SLATINA VOZNIK VOZNIK TOVORNEGA VOZILA - M/Ž; PREVOZI TOVORA V EU IN ZAHODNI BALKAN, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 13.1.2010; MAB TRANSPORT, PREVOZNE STORITVE D.O.O., KIDRIČEVA ULICA 52 A, 3250 ROGAŠKA SLATINA STEKLOPIHAČ POMOČNIK STEKLOPIHALEC I. - M/Ž; IZDELOVANJE VSEH VRST STEKLENIH IZDELKOV, OBVEŠČANJE MOJSTRA O TEŽAVAH V SKUPINI, SPREMLJANJE KVALITETE STEKLENE MASE, USTREZNO UKREPANJE IN OBVEŠČANJE, NEPOSREDNO UVAJANJE NOVINCEV V DELO IN USPOSABLJANJE ŽE ZAPOSLENIH DELAVCEV, IZVAJANJE PREDPISOV IZ VARSTVA PRI DELU IN POŽARNE VARNOSTI, SKRB ZA UREJENO DELOVNO OKOLICO IN ČISTOČO DELOVNEGA MESTA, DAJANJE POTREB ZA DOSTAVO ORODJA, PRIPOMOČKOV TER SKRB ZA NJIHOVO VZDRŽEVANJE, PRIPRAVA IN POSPRAVLJANJE STEKLARSKEGA ORODJA, IZVAJANJE DRUGIH PRIMERNIH DEL PO NAVODILU NEPOSREDNEGA VODJE. DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 13.1.2010; STEKLARNA ROGAŠKA D.D., ULICA TALCEV 1, 3250 ROGAŠKA SLATINA SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA VODJA MONTAŽNE SKUPINE - M/Ž; SAMOSTOJNO DELO PRI MONTAŽI STAVBNEGA POHIŠTVA (PVC ALI LESENO STAVBNO POHIŠTVO), DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 13.1.2010; MP ESMONT MONTAŽA, STORITVE IN TRGOVINA D.O.O., HAJNSKO 5, 3253 PRISTAVA PRI MESTINJU ELEKTROMEHANIK VZDRŽEVALEC - NA TERENU PO P.E. JAGROSA D.O.O. - M/Ž; OPRAVLJANJE VSEH VZDRŽEVALNIH DEL V PODJETJU JAGROS D.O.O., (ELEKTRIČNIH, VODOVODNIH, PLESKARSKIH, KERAMIČNIH) ... , DOLOČEN ČAS, 2 MESECA, 16.1.2010; JAGROS TRGOVINA, PROIZVODNJA IN STORITVE, D.O.O. LAŠE 1/B, PODPLAT, LAŠE 1 B, 3241 PODPLAT GRAFIČAR POMOČNIK TISKARJA - M/Ž; POMOŽNA DELA PRI TISKANJU - POMOČ TISKARJU, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 18.1.2010; KOTIS, MOČENIK ANTON & FANIKA KOZJANSKI TISK, D.N.O., BODREŽ 42, 3231 GROBELNO TISKAR ZA OFSET TISK - M/Ž; TISK NA ROTACIJSKEM STROJU ZA NO TISKOVINE, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 18.1.2010; KOTIS, MOČENIK ANTON & FANIKA KOZJANSKI TISK, D.N.O., BODREŽ 42, 3231 GROBELNO STROJNA KNJIGOVEŠKA DELA - M/Ž; SAMOSTOJNO OPRAVLJANJE STROJNEGA KNJIGOVEŠKEGA DELA, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 18.1.2010; KOTIS, MOČENIK ANTON & FANIKA KOZJANSKI TISK, D.N.O., BODREŽ 42, 3231 GROBELNO ELEKTRIKAR ENERGETIK PRODAJALEC TEHNIČNEGA BLAGA - M/Ž; PRODAJA ELEKTROMATERIJALA IN MATERIJALA ZA VODOVOD IN CENTRALNO, NEDOLOČEN ČAS, 13.1.2010; TOPLIŠEK, TRGOVINA IN SERVIS GOSPODINJSKIH APARATOV, ELEKTROINSTALACIJE, D.O.O., TRŽIŠČE 36 A, 3250 ROGAŠKA SLATINA PRODAJALEC PRODAJALEC DELIKATESE - M/Ž; PRODAJA DELIKATESE, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 15.1.2010; MEGRAD PODJETJE ZA PROIZVODNJO, TRGOVINO IN STORITVE, D.O.O., LAŠE 2 A, 3241 PODPLAT PRODAJALEC PRODAJALEC NA TERENU - PEK - M/Ž; ISKANJE STRANK NA TERENU IN PRODAJA ŽIVILSKEGA BLAGA, POMOČ V PEKARNI, RAZVOZ KRUHA IN PEKOVSKEGA PECIVA OBSTOJEČIM KUPCEM ... , DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 17.1.2010; GRATIS, PEKARNA, TRGOVINA IN GRADBENIŠTVO, D.O.O., CEROVEC PRI ŠMARJU 3 A, 3240 ŠMARJE PRI JELŠAH PRODAJALEC TERENSKI ZASTOPNIK - M/Ž; PRODAJA ZELIŠČNO-NEGOVALNIH IZDELKOV NA TERENU (PO GOSPODINJSTVIH), DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 19.2.2010; MIND TRADE TRGOVINA IN ZASTOPSTVO, D.O.O. LJUBLJANA, TRŽAŠKA CESTA 42, 1000 LJUBLJANA MIZAR MIZAR - M/Ž; DELOV PROIZVODNJI KUHINJSKEGA POHIŠTVA, DELO NA CNC STROJU, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 13.1.2010; PANLES TRADE, TRGOVINA D.O.O., TEKAČEVO 62 B, 3250 ROGAŠKA SLATINA KOMERCIALIST (VSŠ) PODROČNI VODJA - M/Ž; IMA PREGLED NAD CELOTNO MALOPRODAJO PODJETJA, SKRBI ZA POSLOVANJE V SKLADU S POZITIVNO PRAVNO ZAKONODAJO, SKRBI ZA KONTROLO RACIONALNOSTI KADRA PO P.E. PREDLAGA MOREBITNE PREMESTITVE PO P.E. SKRBI ZA STORILNOST, SKRBI ZA IZOBRAŽEVANJE ZAPOSLENIH PO P.E. PO SEGMENTIH OZ. BL. SKUPINAH (DELIKATESA, KRUH, SADJE Z. ), SKRBI ZA STORILNOST KOLEKTIVA NA PODROČJU ZA KATEREGA JE ZADOLŽEN, SPREMLJA EXTREMNA POVEČANJA PRODAJE OB PRAZNIKIH IN POSLEDIČNO SKRBI ZA ZALOŽENOST, USTREZEN RAZPORED. PREDLAGA IZBOLJŠAVE NA PODROČJU GOSTINSKIH LOKALOV JAGROS-A, SKRBI ZA IZVEDBO DOGOVORJENEGA NAČINA POZICIONIRANJA NA NIVOJU PODJETJA ZA PROGRAME NA KATERIH IMAMO LE TA DOGOVORJENA Z DOBAVITELJEM, SODELUJE PRI IZVAJANJU SISTEMA HACCP, PREDLAGA SPROTNE SPREMEMBE, PREVERJA KVALITETO BLAGA LASTNE BLAG. ZNAMKE, IZVAJA 14 DNEVNE ANALIZE USPEŠNOSTI POSLOVANJA PO PE IN PREDLAGA UKREPE ZA IZBOLJŠAVO LE TEH, SODELUJE PRI REDNIH KONTROLNIH MESEČNIH INVENTURAH V P.E. SKRBI ZA MESEČNO ANALIZO USPEŠNOSTI POSLOVANJA PO P.E. IN PREDLAGA UKREPE, IZVAJA IN ZBIRA PODATKE O NEKURANTNIH ZALOGAH PO DOBAVITLEJIH. DOLOČEN ČAS INDIVIDUALNA POGODBA, 16.1.2010; JAGROS TRGOVINA, PROIZVODNJA IN STORITVE, D.O.O. LAŠE 1/B, PODPLAT, LAŠE 1 B, 3241 PODPLAT STROJNI TEHNIK CNC STRUGAR - M/Ž; IZVAJANJE DEL NA CNC STRUŽNICE IN DRUGA POMOŽNA KOVINARSKA DELA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 17.1.2010; KOVINOSTRUGARSTVO KAROL KOREZ S.P., ZGORNJE NEGONJE 35 C, 3250 ROGAŠKA SLATINA INŽENIR GRADBENIŠTVA VODJA GRADBIŠČA - M/Ž; VODENJA GRADBIŠČA, PRIDOBIVANJE DOVOLENJ TER VSEH POTREBNIH DOKUMENTOV ..., DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 16.1.2010; JA-GROS TRGOVINA, PROIZVODNJA IN STORITVE, D.O.O. LAŠE 1/B, PODPLAT, LAŠE 1 B, 3241 PODPLAT EKONOMIST ZA KOMERCIALNO DEJAVNOST KOMERCIALIST (REFERENT V NABAVI /PRODAJI - LAHKO ZAČETNIK ) - M/Ž; SE ŽELITE PRIDRUŽITI USPEŠNEMU SLOVENSKEMU DRUŽINSKEMU TRGOVSKEMU PODJETJU Z VEČ KOT 300 ZAPOSLENIMI. STE MLADI, VZTRAJNI, DINAMIČNI, KOMUNIKATIVNI IN IMATE TRGOVSKO ŽILICO . IŠČEMO SODELAVCA ZA POMOČ PRI NABAVI/PRODAJI PRODAJNEGA ASORTIMANA NAŠEGA PODJETJA. VAŠE NALOGE BODO: SLEDENJE POTREBAM NABAVE, ZBIRANJE, VNOS IN IZVEDBA NAROČIL, PRIPRAVA KALKULACIJ, KONTAKTIRANJE Z OBSTOJEČIMI DOBAVITELJI DOMA IN V TUJINI, KOORDINIRANJE NABAVE S PRODAJO, POGAJANJE Z DOBAVITELJI, PRIPRAVA POGODB, PONUDB IN PONUDB ZA RAZPISE. ODGOVORNI BOSTE ZA SVOJ PROGRAM. SPOSOBNI STE SE SAMOSTOJNO IN HITRO ODLOČATI. ZA DELO SE BOSTE IZOBRAZILI V NAŠEM DELOVNEM PROCESU MALOPRODAJE. DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 16.1.2010; JAGROS TRGOVINA, PROIZVODNJA IN STORITVE, D.O.O. LAŠE 1/B, PODPLAT, LAŠE 1 B, 3241 PODPLAT DOKTOR DENTALNE MEDICINE DOKTOR DENTALNE MEDICINE - M/Ž; OPRAVLJANJE DEL S PODROČJA DENTALNE MEDICINE, NEDOLOČEN ČAS, 13.1.2010; DENTAL ŠRIMPF IN DRUGI, ZOBNA ORDINACIJA IN DRUGE STORITVE, D.N.O., SONČNA ULICA 7, 3250 ROGAŠKA SLATINA UE VELENJE DELAVEC BREZ POKLICA ČISTILEC ZELENJAVE - M/Ž; ČISTI ZELENJAVO ZA PREDELAVO IN PAKIRANJE, IZVAJA PRANJE IN SUŠENJE ZELENJAVE, TEHTA IN PAKIRA ZELENJAVO, ZLAGA ZABOJE NA VOZIČEK IN V HLADILNICO, USTREZNO SKLADIŠČI IN SORTIRA ZELENJAVO; DOLOČEN ČAS, 1 MESEC, 31.1.2010; VEGEPAK, PREDELAVA IN PAKIRANJE SVEŽE ZELENJAVE D.O.O., KOROŠKA CESTA 56 B, 3320 VELENJE AVTOKLEPAR SAMOSTOJNI AVTOKLEPAR - M/Ž; POPRAVLJA POŠKODOVANE DELE AVTOMOBILSKIH KAROSERIJ IN JIH NADOMEŠČA Z NOVIMI IPD, NEDOLOČEN ČAS, 19.1.2010; TRGOTUR KADROVSKI INŽENIRING, POSREDNIŠTVO, TRGOVINA IN POSLOVNO SVETOVANJE, D.O.O., LJUBLJANSKA CESTA 13 B, 3320 VELENJE AVTOLIČAR SAMOSTOJNI AVTOLIČAR - M/Ž; IZVAJA SAMOSTOJNO LIČANJE VOZI (KITANJE, BARVANJE, LAKIRANJE ...), NEDOLOČEN ČAS, 19.1.2010; TRGOTUR KADROVSKI INŽENIRING, POSREDNIŠTVO, TRGOVINA IN POSLOVNO SVETOVANJE, D.O.O., LJUBLJANSKA CESTA 13 B, 3320 VELENJE SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA NATAKAR - M/Ž; TOČENJE PIJAČ, NEDOLOČEN ČAS, 23.1.2010; ANTLEJ AVTO ŠOLA, D.O.O., VELENJE, TRG MLADOSTI 6, 3320 VELENJE PRODAJALEC PRODAJALEC GRADBENEGA MATERIALA - CENTER JAGER VELENJE - M/Ž; NABAVA, PRODAJA, PREVZEM, ZARAČUNAVANJE TRG. BLAGA, NALAGANJE, RAZLAGANJE, RAZVOZ ... ; DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 16.1.2010; JAGROS TRGOVINA, PROIZVODNJA IN STORITVE, D.O.O. LAŠE 1/B, PODPLAT, LAŠE 1 B, 3241 PODPLAT INŽENIR STROJNIŠTVA PROJEKTNI VODJA - M/Ž; VODENJE IN KOORDINACIJA NOVEGA PROJEKTA IZDELAVE LESENIH IGRAČ, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 22.1.2010; PLASTIKA SKAZA, PROIZVODNJA, TRGOVINA, STORITVE, D.O.O., SELO 20 A, 3320 VELENJE EKONOMIST ZA KOMERCIALNO DEJAVNOST KOMERCIALIST (SAMOSTOJNI, NA TERENU) - M/Ž; SAMOSTOJNI KOMERCIALIST - PRODAJA IZDELKOV IN STORITEV (GLEJ WWW.ERHART.SI), DELO NA TERENU IN V PISARNI, SAMOSTOJNA OSKRBA OBSTOJEČIH IN PRIDOBIVANJE NOVIH STRANK, IZDELAVA PONUDB IN OBDELAVA NAROČIL, POROČANJE O KOMERCIALNIH AKTIVNOSTIH, SPLETNA PRODAJA; DOLOČEN ČAS, 17.1.2010; ERHART MARKETING, D.O.O., VELENJE, KOROŠKA CESTA 29 B, 3320 VELENJE EKONOMIST ZA KOMERCIALNO DEJAVNOST KOMERCIALIST (SAMOSTOJNI, NA TERENU) - M/Ž; SAMOSTOJNI KOMERCIALIST - PRODAJA IZDELKOV IN STORITEV (GLEJ WWW.ERHART.SI), DELO NA TERENU IN V PISARNI, SAMOSTOJNA OSKRBA OBSTOJEČIH IN PRIDOBIVANJE NOVIH STRANK, IZDELAVA PONUDB IN OBDELAVA NAROČIL, POROČANJE O KOMERCIALNIH AKTIVNOSTIH, SPLETNA PRODAJA; DOLOČEN ČAS, 21.1.2010; ERHART MARKETING, D.O.O., VELENJE, KOROŠKA CESTA 29 B, 3320 VELENJE UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI EKONOMIST "POMOČNIK DIREKTORJA ZA KNJIGOVODSTVO - M/Ž; - ORGANIZIRA TER POKRIVA PODROČJE KNJIGOVODSTVA V SKLADU Z RAČUNOVODSKIMI IN FINANČNIMI PREDPISI OZ. STANDARDI, SKRBI ZA IZVAJANJE REDA TER UREJENOST NA PODROČJU KNJIGOVODSTVA, SKRBI ZA STRATEŠKI RAZVOJ ZGORAJ OMENJENIH PODROČIJ, SPREMLJANJE ZAKONODAJE NA PODROČJU KNJIGOVODSTVA, KOORDINIRA DELO ZGORAJ OMENJENIH PODROČIJ TER MED PODJETJI SKUPINE FORI, PRIPRAVA IN KONTROLA DAVČNIH OBRAČUNOV IN OBRAČUNOV MESEČNEGA DDV TER MESEČNO SPREMLJANJE STROŠKOV DELA, PRIPRAVA MESEČNIH ČETRTLETNIH OZ. POLLETNIH POROČIL ... , SKRBI ZA PRAVILNO LIKVIDACIJO RAČUNOV IN ARHIVIRANJE"; DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 13.1.2010; RESURS, PODJETJE ZA KADROVSKE REŠITVE D.O.O., PREŠERNOV TRG 9, 8000 NOVO MESTO UE ŽALEC DELAVEC BREZ POKLICA POMOŽNA DELA - M/Ž; BRUŠENJE, POMOČ PRI IZDELAVI POHIŠTVA, SESTAVLJANJE, NEDOLOČEN ČAS, 7.2.2010; MNK, MIZARSTVO, NEPREMIČNINE IN DRUGE STORITVE, D.O.O., KAPLA 16, 3304 TABOR NATAKAR NATAKAR - M/Ž; STREŽBA JEDI IN PIJAČE, NEDOLOČEN ČAS, 15.1.2010; SLAVICA SPOLENAK JAKOP S.P.; PIZZERIA MAMMA MIA, KIDRIČEVA ULICA 20, 3310 ŽALEC PRODAJALEC PRODAJALEC - M/Ž; PRODAJA KRUHA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 13.1.2010; TONI-PEK PROIZVODNJA, TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., ŠLANDROV TRG 1, 3310 ŽALEC DIPLOMIRANA MEDICINSKA SESTRA (VS) MEDICINSKA SESTRA VODJA TIMA - M/Ž; VODENJE, ORGANIZIRANJE, IZVAJANJE IN NADZOR DELA, IZVAJANJE ZAHTEVNEJŠE NEGE IN MEDICINSKE POMOČI UPRABNIKOV, NADZOR NAD MEDICINSKIMI PRIPOMOČKI TER VODENJE DOKUMENTACIJE, SVETOVANJE UPORABNIKOM IN ZAPOSLENIM NA PODROČJU ZDRAVJA, PREVENTIVE IN PREHRANE; DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 13.1.2010; DOM NINE POKORN GRMOVJE, PERNOVO 4 A, 3310 ŽALEC DIPLOMIRANI VARNOSTNI INŽENIR (VS) STROKOVNI DELAVEC ZA VARNOST PRI DELU IN VARSTVO PRED POŽAROM - M/Ž; VODI IN ORGANIZIRA DELOVNI PROCES NA PODROČJU CELOTNEGA PODROČJA VPD IN VPP, IZVAJA STROKOVNE NALOGE NA PODROČJU VPD IN VPP ZA ZUNANJE POSLOVNE SUBJEKTE, IZDELUJE IN STROKOVNO OPRAVLJA STROKOVNE PODLAGE ZA OCENO TVEGANJA Z IZJAVO O VARNOSTI, IZVAJA USPOSABLJANJE ZA VARNO DELO IN VARSTVO PRED POŽAROM, IZVAJA PREGLEDE IN PREIZKUSE DELOVNE OPREME, IZVAJA PREGLEDE IN MERITVE ELEKTROINSTALACIJ TER STRELOVODNIH INSTALACIJ, OPRAVLJA MERITVE MIKROKLIME NA DELOVNIH MESTIH, OPRAVLJA MERITVE OSVETLJENOSTI NA DELOVNIH MESTIH, OPRAVLJA MERITVE HRUPA NA DELOVNIH MESTIH, IZDELUJE TEHNIČNO DOKUMENTACIJO ZA VARSTVO PRED POŽAROM, PREGLEDUJE STANJE VPD IN VPP PRI ZUNANJIH POSLOVNIH SUBJEKTIH, ORGANIZIRA IN IZVAJA USPOSABLJANJE ZA VOZNIKE VILIČARJEV; NEDOLOČEN ČAS, 23.1.2010; POSLOVNE STORITVE "TU", SONJA HORVAT S.P., ŠLANDROV TRG 23, 3310 ŽALEC GOTOVINSKI KREDITI PRODAM FORD escort clx karavan 1,8 td, letnik 1994, rdeč, zelo dobro ohranjen, reg. do septembra 2010, prodam za 550 EUR. Telefon 041 862-289. 5856 PRODAM KOSILNICO Bcs, Acme motor, širina 110, nizka kolesa, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 785-207. 57 ROTACIJSKO kosilnico Bcs, 4 diske, prodam. Telefon 031 839-116. L 19 PRODAM SKLADIŠČNE prostore v centru Celja, lokacija Toper, 270 m2, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 322-522. 5876 KUPIM HIŠO, vikend ali kmetijo, lahko je obremenjena s hipoteko do 50.000 EUR, kupim. Telefon 031 400-673. 4570 ODDAM POSLOVNI prostor, v Celju, ob Mariborski cesti, med Planetom Tuš in Citycentrom, oddam v najem. Telefon 041 262-063. n nrnzm PRODAM STANOVANJE v Celju, enoinpolsobno, 50 m2, v stolpnici, 2 dvigali, drugo nadstropje, prodam za 57.000 EUR. Informacije po telefonu 041 637-524. 83 KUPIM STAREJŠI moški, upokojenec, kupi ali najame v širši okolici Šentjurja, v pritličju, manjše stanovanje, opremljeno, lahko v hiši s svojim vhodom. Telefon (03) 7461741. š 17 V ŠENTJURJU ali bližnji okolici kupim eno do enoinpolsobno stanovanje. Cena približno 50.000 EUR. Telefon 041 379-815, po 15. uri. 69 ODDAM MANJŠE stanovanje oddam dvema starejši- izven mesta. Telefon 031 535-160. 5922 V CELJU oddam v najem ali prodam garso- njero, 22 m2. Telefon 041 756-642. 74 PRODAM KUHINJO prodam po ugodni ceni. Telefon 041 263-497. 59 BOJLER Lentherm, 120 l, za toplo vodo, na centralno ogrevanje ali na elektriko, malo rabljen, ugodno prodam zaradi prenove kurilnice. Telefon 041 714-940. PRODAM DRVA, cepana na 1 m, bukev in ostale vrste lesa, prodam. Po želji kupca razrežem in dostavim. Telefon 041 375-282. p 96 318901020231233053320001300102 Z A H V A L A Ob boleči izgubi drage žene, mame in babice MARJANE LITERA (5. 5. 1929 - 29. 12. 2009) se zahvaljujemo vsem za izraženo sožalje. Posebna zahvala osebju oddelka za splošno in abdominalno kirurgijo Splošne bolnišnice Celje za skrbno nego in lajšanje bolečin v njenih zadnjih dneh. Iskrena hvala tudi sosedom, predvsem družini Klančnik za pomoč v dneh žalovanja. Hvala vsem krajanom Šempetra in ostalim, ki ste nam stali ob strani, darovali cvetje in sveče ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi g. kaplanu Branku Brezovniku za opravljen pogrebni obred. Naj še dolgo živi spomin nanjo. Vsi njeni BUKOVA drva prodam. Telefon 041 260041. š 19 BRIKETE, visoko kalorične, čista bukev, pakirano v karton po 10 kg, primerne za vse vrste peči in kamine, prodam. Telefon 041 207-179. 76 PRODAM PRAŠIČE, od 50 do 100 kg in 170 kg, prodam. Telefon 041 708-978. 39 TELICO simentalko, staro 27 mesecev, za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam. Telefon 040 161-347. 60 NOVA RUBRIKA iïD®wotednik p flrv yvj i MKilfi - Vprašajte in dobili boste brezplačni pravni nasvet! Svoje vprašanje pošljite na tednik@nt-rc.si ali na Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje. Odgovor boste prebrali v torkovem Novem tedniku. In pride čas, ko listje pade z dreves, in pride čas, ko najdeš dom sredi nebes. V S P O M I N ZDENKI GORIŠEK roj. Tovornik iz Marija Gradca pri Laškem (12. 1. 1958 - 12. 1. 2000) Minilo je 10 let, kar ostalo je spoznanje, da resnica je in ne sanje. Tvoja nežna roka in ljubezen odšli sta na potovanje, nam pa pustili večno žalovanje. Hvala vsem, ki upočasnite korak pri njenem prezgodnjem grobu, položite cvetje in prižgete svečko v spomin. Sin Boštjan z družino in njeni najdražji TELICO simentalko, brejo 5 mesecev, težko 600 kg, prodam. Telefon 031 660-324. 66 DVE telički simentalki, težki približno 200 kg, prodam. Telefon 041 910-466. 65 BIKCA sivčka, za nadaljnjo rejo, prodam. Telefon 041 318-144. š 22 PRAŠIČE, od 20 do 300 kg, možna dostava ali zakol, domača kuhana hrana, prodam. Telefon 031 506-383. š 20 BIKCE in teličke, simentalce in črno bele ter telico simentalko, brejo 5 mesecev, prodam. Telefon 031 506-383. š 20 KRAVO simentalko, brejo, drugo tele, prodam. Slemenik, Nova Cerkev, 041 759822. 91 Sporočamo žalostno vest, da nas je v 86. letu po dolgi bolezni zapustila naša draga mama, stara mama, sestra in teta ALOJZIJA MACUH roj. Dobrišek, iz Celja, Čopova 10 nazadnje je bivala v Domu starejših Ob Savinji v Celju Pogreb drage pokojnice bo v sredo, 13. januarja 2010, ob 15.30 na mestnem pokopališču Celju. Maša bo po pogrebu. Žara bo na dan pogreba od 14. ure v tamkajšnji mrliški vežici. Žalujoči vsi njeni 85 KRAVO simentalko prodam. Cena po dogovoru. Telefon (03) 5772-092. 98 KUPIM KRAVO ali telico za zakol kupim. Telefon 031 743-351. 5874 KRAVO ali telico za zakol kupim. Telefon 030 696-084. š 13 PROIAM SUHE gobe jurčke prodam. Telefon 041 210119. 15 SUHO seno, v okroglih balah, ugodno prodam. Telefon 051 206-189. 72 45 do 90 EUR dajte in številne zanimive ženske spoznajte. Telefon (03) 5726319. Zaupanje, p. p. 40, Prebold. ž 1 19 EUR dajte in neomejeno število moških spoznajte. Brezplačno do 46 leta. Telefon 031 505-495. Zaupanje, p. p. 40, Prebold. Ž 1 PODJETNIK išče dekle za skupno življenje, delo. Razdalja ni ovira. Telefon 041 959-192. Ž 2 PRIJAZNO življenjsko sopotnice išče razočaran moški, ki hrepeni po ljubezni. Telefon 041 229-649. ž 2 POŠTENA in preskrbljena, 49-letna ženska iz Savinjske doline želi prijatelja do 66 let. Telefon 041 248-647; agencija Super Alan. 84 PROIAM POKONČNI silos za krmila, 12 m3, plastični, potreben popravila, prodam. Telefon 041 900-234. 5951 MOTORNO žago Stihl 045av, mizarski fre-zar, kunec za pleme, zamrzovalno omaro, pralni stroj, štedilnik kuppersbusch, jeklena platišča za accent hyundai, prodam. Telefon (03) 5731-466. 5748 ZA delo na telefonski liniji iščemo izkušeno osebo z znanjem vedeževanja. Odlično plačilo. Telefon 031 791-999. Zoah, d. o. o., Mariborska 45, 3000 Celje. p IŠČEM delo: varstvo otroka, katere koli starosti, okolica Vojnika. Telefon (03) 5773822. 61 viniiniv.iiovitednik.com ŽENSKO za trajno razmerje išče moški s poštenimi, resnimi nameni. Telefon 031 807-376. ž 2 IŠČEM upokojenko do 60 let, ki ne ve, kaj bi s prostim časom, za pomoč v gospodinjstvu. Pisne ponudbe pošljite na Novi tednik pod šifro METEŽ. š 21 PROSTOR in osebo za prodajo vina, v privatni hiši ali v zasebni trgovini (cvetličarna, pekarna), na območju Celja ali širše okolice, iščem. Telefon 040 581-943. p Z A H V A L A Ob boleči izgubi drage mame, sestre, tete, tašče, babice in prababice SILVE GABER roj. Arzenšek z Ljubečne (27. 12. 1932 - 3. 1. 2010) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in sodelavcem za izražena ustna in pisna sožalja ter darovano cvetje in sveče. Hvala tudi gospodu župniku za lepo opravljen cerkveni obred in pevcem za lepo zapete pesmi in govor. Žalujoči: hčerka Hedvika, sinova Milan in Joži z družinama Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega nasmeha in pridnih tvojih rok. Z A H V A L A Za vedno smo izgubili ljubo ženo, mamo, babico, prababico, sestro in taščo TEREZIJO OMERZA iz Primoža 7, Šentjur (11. 10. 1930 - 29. 12. 2009) Ob nenadni izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izražena ustna in pisna sožalja, molitve na domu ter darovane sveče, cvetje in svete maše. Posebna hvala gospodu župniku za lepo opravljen cerkveni obred. Hvala pogrebni službi Zagajšek, pevcem, trobentaču in govorniku. Posebna hvala kolektivu Marovt, d. o. o., Loče, Spar Šentjur in CMI Celje. Žalujoči: mož Franc, hčerke Zlatka, Darinka, Mirica z družinami, vnuki in pravnuki 81 95 94 78 Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Šrot Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 1 EUR petkovega pa 1,25 EUR. Tajnica: Tea Podpečan Veler. Naročnine: Majda Klanšek. Mesečna naročnina je 8,30 EUR. Za tujino je letna naročnina 199,20 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn Namestnica odg. ur.: IvanaStamejčič Računalniški prelom: Igor Šarlah Oblikovanje: www.minjadesign.com E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Janja Intihar Namestnica odg. ur.: Simona Brglez E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Milena Brečko-Poklič, Brane Jeranko, Špela Kuralt, Rozmari Petek, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Saška Teržan Ocvirk AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič Propaganda: Zlatko Bobinac, Vojko Grabar, Viktor Klenovšek, Nina Pader, Rok Založnik, Marjan Brečko Telefon: (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si ZLjSL K VAM, «-Ç t L ZJlk LAM, l/V-e-C t L Anžetu ste pomagali do noge Zbralo se je 110 ton zamaškov, desetina zbrana v Celju - Še zbirajte zamaške, tokrat za Mirka Januar 2009 bo Anžetu Pratnemerju za vedno ostal v spominu ... Takrat je v cvetu mladosti, star komaj 24 let, ostal brez noge. Prav tako pa mu bo, tokrat v lepem spominu, ostal december 2009. Ob izteku akcije zbiranja za-maškov zanj je ugotovil, da se niso približali sanjski številki 60 ton, temveč s(m)o zanj zbrali kar 110 ton zamaškov. S 41 tisoč evri (upajmo, da v ta znesek davčna uprava ne bo posegla), kolikor bo lahko iztržil za zamaške, si bo lahko kupil nožno protezo, ki mu bo omogočala dokaj normalno življenje. »Akcija ne bi uspela brez organizacije mojih staršev, pridnega in vztrajnega dela mojih starih staršev, pomoči prijateljev in znancev pri prebiranju in prevozu za-maškov ter vseh zbirateljev iz celotne Slovenije ter zamejstva, ki so pridno zbirali in dostavljali zamaške na lokalna zbirališča,« je hvaležen Anže Pratnemer. »Da bi našteval vse zaslužne, bi mi zmanjkalo prostora, tako da se vsem naenkrat zahvaljujem za dobrosrčno pomoč in podporo. Moji zastavljeni cilji so mnogo bližje uresničitvi kot tedaj, ko sem v bolnišnici ležal priklenjen na posteljo in razmišljal, kako naprej.« Anžetovo življenje se počasi vrača na ustaljene tire. »Poleg obveznega fitnesa ter več različnih fizioterapij precej časa preživim v družbi punce in družine ter tistih prijateljev, ki so se kljub nesreči odločili z mano prebroditi to težko obdobje. Vzpod- Čeprav se je Anžetu januarja lani življenje popolnoma postavilo na glavo, fant še vedno zna iz življenja potegniti le dobre stvari in ohraniti nasmeh na obrazu. Nekaj tudi z vašo pomočjo. Sedaj bo tudi sam zamaške zbiral za Mirka iz Maribora. Naj se tudi na njegovem obrazu nariše nasmeh ... budo mi dajejo tudi vsi ljudje, ki mi sežejo v roko, ko me srečajo, vsi otroci, ki mi narišejo risbico ali pa napišejo pisemce. Lepo je živeti z mislijo, da kljub invalidnosti nisem sam, da me podpirajo skoraj vsi, ki so mi kdaj kaj pomenili v življenju in mnogo drugih, ki jih še sploh nisem uspel spoznati.« Pot do Anžetovih ciljev smo pomagali tlakovati tudi prebivalci širše celjske okolice. V štirih Simbijevih zabojnikih se je do sredine decembra nabralo 10 ton plastičnih zamaškov. Novi zamaški, ki jih oddajate v posebne zabojnike, se sedaj zbirajo za 28-letnega Mirka iz Maribora, ki se mu se- seda hrbtenica in potrebuje bolniško električno posteljo ter posebno posteljo za tuširanje. ROZMARI PETEK Uradni zaključek akcije bo v spomladanskih mesecih, ko bo družina Pratnemer vse smeti, ki so jih našli skupaj z zamaški (baterije, igračke, orodje, kartuše), razstavila. »Pokazali bi vam radi, s čim vse so nam zbiratelji vsake toliko bpolepšali< čase akcije prebiranja zamaškov. Tam bodo obešena tudi pisma in darila, ki sem jih med akcijo zbiranja dobival, načrtujemo tudi humanitarno dražbo umetniških del,« napoveduje Anže Pratnemer. FOTO TEDNA Foto: GrupA Kepanje Snežni velikani Sneg je lahko tudi za veselje in rekreacijo, ne samo za slabo voljo na cestah. V Novi Cerkvi so naredili kar 4,5 metra visokega snežaka (spodaj). Očitno je na podeželju več snega, saj je snežak iz Valjavčeve ulice na Lavi malo manjši (zgoraj). Pa ima kljub temu spodobne mere: visok je 3,3 metra, njegov obseg pa so izmerili na 4 metre. Še najmanjši, pa kljub temu simpatičen, je tisti iz središča mesta. Da jih le ne bo prehitro odjuga pobrala.