TRGOV
ub 2	ca
Časopis za trgovino, industrijo in obrt.
Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. 0 Naročnina za ozem — Dopisi se ne vračajo. — Št. pri čekovnem uradu v Ljubljani 11.953.	45 D, mesečno 15 D;
LETO VI.
LJUBLJANA, dne 28. aprila 1923.
ozemlje SliS: leino 180 D, za pol leta 90 D, za četrt leta za inozemstvo: 210 D. — Plača in toži se v Ljubljani.
ŠTEV. 48.
Naše nadaile^aino šolstvo,
i
Leta 1883 je bivša Avstrija izdala naredbo o organizaciji obrlno-na-daljevalnih šol »vsled potrebe, ki se je od vseh prizadetih faktorjev naglašala«.
Leta 1923 torej ravno 40 let pozneje jih bomo za slovenski del bivše Avstrije v najlepšem cvetju Pokopali, toda ne radi tega ker bi bile postale nepotrebne, ne, ampak le vsled primanjkanja državnih sredstev za podpiranje teh šol.
Važnosii obrtno - nadaljevalnega šolstva ni treba posebej povdarjaii, saj je vsakomur znano, kaj pomeni obrtniku solidna šolska izobrazba. Poglejmo le kratko Statistiko, ki kaže, kako lepo se je obrtno-nadalje-valno šolstvo razvijalo: 1908/09 ie bilo v Avstriji 113/ šol, leta 1911/12 že 1428 in leta 1913/14 1538 šol z 170.912 učenci. Za Slovenijo izkaže statistika prof. Prešla v brošuri: Namen, razvoj in organizacija obilnega in strokovnega šolstva drugod in pri nas za leto 1911/12 20 obrtno-nadaljevalnih šol.
Med vojno so počivale tudi obi lno nadaljevalne šole, a po preobratu se je takoj zopet oživil pouk vajencev, ker je bil ravno po vojni v dvojni meri potreben. Z veselo požrtvovalnostjo, z upi na boljšo bodočnost \ so se premagale vse težkoče in takratna deželna vlada je, uvidevši korisli obrtno-nadaljevalnih šol, prevzela na državni budžet dve tretjini ugotovljenih stroškov za vodstvo, učne honorarje, učila in pisarniške potrebščine. lako je bil obstoj in razvoj obrtno-nadaljevalnih šol za-siguran. Ustanovile so se poleg že pred vojno obstoječih (20) še nove šole: leta 1920/21 32 in leta 1921/22 pa že 42.
Danes obstoja v Sloveniji ravno 54 šol, od katerih pa žal — zbog primanjkanja državnih sredstev za podpore — ne deluje 12 šol, med njimi 5 strokovnih in 1 splošna v mestu Ljubljana. Danes obiskuje šole okoli 3.700 slovenskih obrtniških vajencev (ne vštevši one iz Ljubljane in krajev, kjer so šole sistirane) a v prihodnjem šolskem letu bodo morali ostati vsi doma.
Edini vzrok temu je pomanjkanje sredstev za potrebne podpore s strani države. Niti onih malenkosti, niti onih drobtinic, katere je običajno delila mačeha vlada med obrtništvo, niti teh ne bomo dobili več, primorani bomo vse nadaljevalne šole zapreti.
Cene šolskim potrebščinam in učilom, so ogromno narasle, draginja je dvignila učne honorarje, kurjava in razsvetljava zahtevate premnogo denarja, tako da so se stroški za vzdrževanje obrtno - nadaljevalnih šol podesetorili. Država je v bud-žetu za leto 1920/21 dovolila podporo 75.000 Din, ki se je razdelila tudi za leto 1921 22 po dovoljenih dvanajstinah. Seveda, vsota ni zadostovala opravičenim zahtevam obrtništva; za leto 1922/23 se je podpora zvišala na 200.000 Din. šolski preudarki za leto 1922/23 so se kruto reducirali in vendar ie odpadla na šole le malenkostna podpora. Samo trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani gre hvala za to, da se je v tekočem šolskem letu vsaj za silo moglo vzdržati 42 obrt-no-nadaljevalnih šol.
Omenjeno naj bo, da je država še danes na dolgu z delom podpore iz teta 1921/22 in da šolski odbori težko čakajo na dovolitev potrebnega
kredita. Brezobzirnost in kratkovidnost vlade v tem oziru gre še dalje. Lansko leto se je v proračunu subvencija vsaj predvidela, ako se tudi faktično še ni izplačala. Iz predloga za državni proračun za leto 1923/24 pa se je državna subvencija za obrtno nadaljevalno šolstvo sploh črtala!! Brez državne podpore pa ni za te šole obstanka, kajti kdo naj krije stroške?
Toliko glede obrlno-nadaljevalnih šol. V kakšnem položaju se nahaja pa trgovsko nadaljevalno šolstvo? Za trgovske nadaljevalne šole velja isto; tudi tukaj najdemo isti žalostni položaj. Vlada ni dala za trgovsko nadaljevalno šolstvo niti v preteklem letu nobene podpore, in je ne bo dala tudi ne letos. Tudi tukaj se imamo zahvaliti samo trgovski in obrtniški zbornici, da smo te šole rešili od popolne ukinitve!
Spričo teh žalostnih dejstev stojimo danes pred zatvoritvijo vseh nadaljevalnih šol. Ali verno, kaj pomenijo obrtne in trgovske nadaljevalne šole za naše gospodarstvo? Ali se zavedamo težkih posledic, katere bo imela zatvorifev teh šol. Obrtniški, kakor tudi trgovski naraščaj prihaja v uk po večini s štiri-do šestrazredno ljudskošolsko izobrazbo; število onih, ki prihajajo iz srednjih šol je zelo pičlo, zato so nadaljevalne šole pri nas tako važnega pomena, da ga moremo jedva li oceniti. Usoda naše obrti, trgovine in industrije je odvisna od tega, ali si bomo znali vzgojili dobro izšolan kvalificiran naraščaj, ki bo odgovarjal zahtevam današnjega časa. Konkurenčna moč naše obrti, trgovine in industrije je predvsem odvisna od -tega, ali si bomo znali vzgojiti zadosten kader kvalificiranih delavcev. Fundament vzgoje našega naraščaja so pa nadaljevalne šole, zato je naša dolžnost in dolžnost vseh poklicanih faktorjev, da se posveti vsa skrb temu, da se nadaljevalne šole ne zapirajo, ampak da se jim omogoči čim uspešnejše delovanje.
Deželna zveza kranjskih obrtnih zadrug je na svojem občnem zboru sprejela resolucije v katerih se 1.) protestira, da se v predlogu proračuna za leto 1923/24 ne predvideva nobena državna subvencija za obrtne in trgovske nadaljevalne šole,
2.) zahteva, da se obrtne in trgovske nadaljev. šole čim prej podržavijo.
Ti dve resoluciji bi morali stati na dnevnem redu vseh shodov obrtnikov, trgovcev in industrijcev. Pred vsem bi se pa moralo povsod nujno zahtevati, da se za nadaljevalno šolstvo dovolijo vsaj potrebni krediti, da ne bomo pri vzgoji našega naraščaja utrpeli škodo, katere se ne bo dalo več popraviti. Dovoljlev kreditov za naše nadaljevalno šolstvo je postulat, ki ga nam nalaga gospodarski, kulturni in socialni interes. Rešitev tega vprašanja je nujna in ne dopušča odlaganja. — Morda smo tudi tukaj zakrivili mnogo mi sami, ker nismo posvečali temu vprašanju one pozornosti, ki jo je zaslužilo, zato pa vzdramimo se vsaj v zadnjem momentu, ne dopuščajmo, da se nam ruši temelj, na katerem si moramo graditi svojo bodočnost. Zastavimo vse svoje sile, zaiteresirajmo vse merodajne faktorje, da posvetijo vprašanju kreditov za nadaljevalno šolstvo največjo pozornost, da se preprečijo težke posledice, katere bi neizogibno imele zalvoritev nadaljevalnih šol za celo naše nacionalno gospodarstvo.
Vrednost denarja.
Država, kakor nositeljica novčne-ga regala,, ima poleg predpisov za snovno sestavo novcev tudi določati nalogo v. narodno gospodarskem oziru.
V svrho, da zamorejo novci ustrezati vsem plačilnim obveznostim in pa premoženjskopravnim prilikam, določi država za gotovo vrsto novcev novčno veljavo, s katero uzakoni neomejeo plačilno moč. To vrsto novcev imenujemo kurantne novce in zamoremo ž njimi plačati poljubno visoke svote — v Jugoslaviji 20 in pa 10 dinarski novec. Razlikovali pa moramo od kurantnega novca takozvani drobiž (sitan no-vac). To so novci manjše vrednosti, ki jih moremo pri plačilu rabiti samo do določene višine. Pri nas imamo novce po 25 par, ki so kovani iz zmesi 25% niklja in 75% bakra, ter že tekoče novce po 10 in 5 par. — Zadnji so kovani iz »gama«-kovine to je zmes 98% cinka in 2% bakra.
Komade po 5 par morajo zasebniki sprejemati do 5 Din, komade po 10 par do zneska 10 Din, komade po 25 par pa do 25 Din. (Služb. Novirie SHS. št. 276, 11. dec. 1920).	j
Omeniti je razen tega še takozva-ne trgovske novce, ki se vporabljajo v prometu z inozemstvom to so cekini in levantinski (Marije Terezije) ; tolarji.
Novčna veljava se lahko določi v zlatu ali v srebru in govorimo potem o zlati veljavi oziroma o srebrni veljavi. Zlato veljavo (tudi zlato valuto) ima dežela takrat, kadar so ku-rantni novqi zlati, srebrno veljavo (srebrno valuto) pa, ako so 'srebrni. Dežela, kjer se kujejo i zlati i srebrni kurantni novci, ima dvojno veljavo (dvojno ali alternativno valuto).
Po večini imajo vse države postavno zlato veljavo oziroma jo v praksi izvršujejo tako, da vporab-ljajo za kurantni novec zlato, a za drobiž pa srebro kakor n. pr.: Egipt, Danska, Nemčija, Angleška, Japonska, švedska, Norveška, Združene države Severne Amerike i. dr. Postavno pač zlato veljavo, v resnici pa papirnato imajo:	Argentinija,
Brazilija, Čile in Portugalska. Dvojno veljavo, v resnici zlato po imajo: Belgija, Francija, Italija, Španija in Švica. Srebrno veljavo, kjer je postavno določena in kroži zlato samo po kurzni vrednosti, imajo danes le : Bolivija, Kitajska, Maroko, Honduras, Nikaragua in Perzija. Pri dvojni veljavi je plačniku dano, da lahko plača svoje obveznosti v zla-tu ali pa v srebru, vendar pa mora biti vrednostno razmerje med zlatom in srebrom postavno določeno.
Pri papirni veljavi ima novec prisiljen tečaj in se glasi na kovinsko veljavo. Kovinski dnear je v tem slučaju nasproti papirnemu novcu blago in ker se ga edino zamore vpo-rabljaii za inozemska plačila, ima tudi večjo vrednost in vsled tega gotov prebitek »ažijo«.
Umevno je, da v tem slučaju izganja papirni novec kovinskega iz dežele ter ima to marsikatere slabe posledice. Danes sega pomen denarne veljave pri vsakem državnem ustroju daleč preko političnih mej in pri ozkem stiku, ki ga tvori mednarodno tržišče, je od solidne denarne veljave zelo odvisen tudi narodnogospodarski uspeh.
Kakor na zunaj, ima veljavni novec tudi v mejah dežele ali države same neizrečeno velik pomen. Le
na podlagi pravnoveljavnega novca se zamore določati za vse dele države jednotne cene in ima bodisi trgovec, obrtnik ali induskijalec v veljavnem novcu zanje najboljše merilo, ker izvirajo iz jednotne podlage.
Povdarjaii smo že, da ima vsak novec razen nominalne ali imenske vrednosti, tudi notranjo ali kovinsko in pa tržno, plačilno ali kurzno vrednost. Število, katero nam pove, kolika je kovinska vrednost ali kolika ze plačilna vrednost novcev, katere primerjamo medsebojno, imenujemo novčno pariteto. Imamo torej dvojno novčno pariteto : kovinsko (notranjo) in plačilno (kurzno).
Kovinska pariteta novca nam pove, koliko zlata ali srebra je v novcu ene vrste v primeri z novcem kake druge vrste, ki je kovan iz enake kovine. Podlaga za preračunjanje kovinske novčne paritete je novčna mera dolične države.
Ako n. pr. primerjamo med seboj danske 20 kronske in jugoslovanske 20 dinarske novce in vpo-števamo da se iz I kg čistega zlata rtakuje 124 danskih ozir. 172 jugoslovanskih kosov zlatih novcev, dobimo: danski imajo 8.06 g, jugoslovanski pa 5.8 g čistega zlata in po temu razmerju vrednost danskih 27.78 zlatih dinarjev proti našemu 20 dinarskemu zlatniku.
Kur/na, paritetna ali plačilna vrednost novca pa nam pove, koliko novcev ene vrste je treba dati, da se kupi novec druge vrste z. ozirom na tedanjo kurzno vrednost.
Kurzna vrednost se pa izpreminja in je višja, čim bolj se po doličnem novcu poprašuje in je manjša, čim bolj se novec ponuja, ter se zato čestokrat dosti razlikuje od njega kovinske ali imenske vrednosti. Precej stalni so kurzi zlatih novcev, kurzi srebrnih pa močno nihajo semintja, prav tako tudi kurzi papirnatega denarja.
Denarni kurzi se objavljajo v kur-znem listu v oddelku »Valute«. Objavljajo se navadno sklepni kurzi, to so cene, ki so se plačevale ob tisto-dncvnerri sklepu borze. Kurz določuje denarno vrednost tudi zunaj borze.
Za Jugoslavijo so merodajni denarni kurzi beograjske in pa zagrebške borze. Trži se pa na naših borzah le v skladih po 500 komadov in se imenuje tak sklad borzni sklep ali kratko sklep n. pr. 500 komadov 20 Fr. 20 M. itd.
Za vsaktero vrsto zlatnikov je določilo uzanca pravilno ali najmanjšo težo, ki jo mora imeti polnokakovo-stni sklep. Nedostatek se upošteva v obliki določenega odbitka; tako n. pr. ima sklep (500 kom.) ztalriikov po 20 Din 3220 g pravilne teže, odbitek za polgramni manko pa 1.61 Din. S preveč obdrgnjenimi in preluknjanimi ali poškodovanimi novci se ne trži. Ako posreduje kupčijo borzni mešetar, se; zaračuni tudi kurtaža in sicer plačata prodajalec in kupec po V4%.
Razumljivo je, čim stanovitnejše je novčno razmerje države, tim lažje in ugodneje se da tržiti in kupčevati z njenimi tržišči. Ako pa so razmere vsled nepravilnega gospodarstva političnih razprtij i. dr. postale negotove, da se vrednost denarja preveč menjava, potem je mednarodno trgovanje zelo otežkočeno. Negotovost valute povzroča jako občutno nihanje tržnih cen in plačilnih razmer ter nepreračunljivo poveča ri skantnost trrjovirie.
torej ludi če se ne pečajo s trgovskimi opravili, nekaj skupnega s trgovskimi družbami in sicer:
1. da je za tožbe proti zadrugam v smislu § 51 sod. opr. stvarno pristojno trgovsko sodišče, če je do-tično opravilo na strani toženka trgovsko opravilo;
2. da ima tudi zadružni register vodih trgovsko sodišče v smislu § 7 in drugih zadr. zakona in § 1 min. naredbe z dne 14. maja 1873 št. 71 d. z.
Sicer so pa posamezne določbe zadružnega zakona sila podobne onim trgovskega zakona zadevajočim delniške družbe oziroma onim akcijskega regulativa in osobito še onim poznejšega zakona o družbah z omejeno zavezo z dne 6. marca 1906 št. 58 d. z.
Kakor je že iz citiranega § 1 zadr. zakona razvidno, treba je za zadrugo: 1. združitev oseb neomejenega števila; 2. mora biti namen te združitve pospeševanje pridobivanja ali gospodarstva članov; 3. sredstvo za dosego tega namena mora obstojati v dovoljevanju kredita ali v skupnem obratovanju.
Kakor hitro so dani ti pogoji, je uporaba zadružnga zakona na tako tev zadruge je treba zuzz -cniatn združitev obligatorične. Za ustanovitev zadruge je treba:
1. združene tvrdke;
2. pismene združene pogodbe (štatutov);
3. vpisa pogodbe v zadružni register.
Zadružno tvrdko je povzeti predmetu podjetja, tako da je že iz besedila tvrdke upoznati predmet podjetja in če je ta predmet raznovrsten in se ne da opisati s skupno označbo, morajo vse te vrste predmeta podjetja biti navedene v tvrdki-nem besedilu. Nadalje mora tvrdka vsebovati označbo »regisirovana zadruga« in po obsegu jamstva pristavili: »z neomejeno zavezo« (jamstvom) ali pa »z omejeno zavezo«. Imena zadružnih članov ali drugih oseb ne smejo biti v tvrdkinefn besedilu.
Zadružni zakon navaja v § 5 točke, katere mora vsebovati zadružna pogodba (štatuiah pravila) in v § 6 one točke pogodbe, ki se jih mora razglasiti. Omejen obseg tega članka ne dopušča navajanja teh točk.
Zadružno pogodbo vpisati je v zadružni register in kakor delniška družba in družba z omejeno zavezo, o kojih so govorili prejšnji članki, kot taki ne obstojata pred vpisom v trgovski register ravno tako ne obstoji zadruga pred vpisom v zadružni register.
Enako ravnokar navedenima trgovskima družbama sta tudi pri za-
drugah njena organa 1. načelstvo, 2. občni zbor, poleg kojih sme zadružna pogodba (statut) določiti kot tretji organ nadzorstvo.
Zadruga zastopa sodno in izvan-sodno načelstvo izvoljeno izmed zadružnikov, člane načelstva je treba takoj po izvolitvi prijaviti za vpis v zadružni register ter morajo le-li zapisati svoje podpise pri trgovskem sodišču ali pa morajo biti njih podpisi vloženi v poverjeni obliki. Tudi v tem so torej predpisi enaki onim zadevajočim delniške družbe in družbe z omejeno zavezo in ta sličnost je tudi v predpisih glede spremembe članov načelstva, glede oblike podpisovanja zadruge po načelstvu, glede veljavnosti v imenu zadruge po načelstvu sklenjenih pravnih opravil in glede omejitve pravice načelstva nasproti zadrugi in glede nje neveljavnosti nasproti tretjim osebam.
Načelstvo ima skrbeti, da se vodijo potrebne knjige in če se te vodijo po predpisih trgovskega zakona, imajo dokazno moč, kakoršno daje trgovski zakon v členu 34. trgovskim knjigam.
Tudi nadzorstvo izvolijo zadružni člani iz svoje srede. Nadzorstvo ima pravice slične onim nadzorstva pri delniški družbi in pri družbi z omejeno zavezo, osobito ima tudi voditi pravde proti članom načelstva sklenjene od občnega zbora.
Na občnem zboru vršijo zadružni člani svoje pravice pristoječe jim v zadružnih zadevah, osobito glede posameznih opravil, glede pregleda in preskusa bilance in glede razdelitve dobička.
Vsak zadružnik ima vsaj en glas, če zadružna pogodba ne določa drugače. Tudi glede sklicanja občnega zbora, njega sklepčnosti in I sklicanja drugega občnega zbora, če prvi ni sklepčen, opozoriti je kar na tozadevne slične predpise pri delniških družbah in pri družbah z omejeno zavezo.
Vsak zadružnik ima pravico zahtevati od načelstva prepis zadružne pogodbe, prepis odobrenih računskih sklepov in bilance, pač pa mora povrniti dotične stroške.
Zadruga se razdruži:
1. s potekom v zadružnih pravilih določene dobe;
2. vsled sklepa zadruge;
3. vsled otvoritve konkurza;
4. vsled ukrepa upravnega obla-stva.
Razdružitvi zadruge sledi razun slučaja konkurza likvidacija po načelstvu, če ni izročena po štatutih ali vsled posebnega sklepa zadruge drugim osebam. Glede likvidacije veljajo v obče predpisi, kakor za trgovske družbe.
Zanimivo je, navesti tukaj tudi vzroke padca našega dinarja od 1. 1918 do 1. 1922. Einančni minister Stojadinovič sam je izjavil, da je padec dinarja bila posledica našega celokupnega gospodarskega življenja po osvoboditvi. Vse se je moralo iznova ustvariti, v kar se je potrebovalo neizmerno kreditov, katere vse je morala Narodna banka zadovoljiti. Nastala je poplava papirnatega denarja, katero sc ni moglo omejiti z ozirom na iežkoče pri dohodkih. Trgovinska politika je bila naperjena proti lastni valutni politiki. Padec dinarja je bil neizbežen. Pred prihodom ministra Stojadino-viča v minisierstvo je obstojala doba omejevanja trgovinske in devizne politike — /obrana izvoza in pa splošna smer borznega omejevanja s pomočjo dolarjev Bleerovega posojila. To se je spremenilo z večjo svobodo pri izvozni trgovini s popuščanjem pri carinskih tarifih in je pustilo gospodarskemu zakonu ponujanja in povpraševanja svobodni vpliv upostaviti ravnotežje med stvarno ponudbo in devizno potrebo.
Upajmo, da bode politika štede-nja, da se doseže budžetno ravnovesje, vidno zboljšanje naše trgovske bilance, ter ureditev našega notranjega političnega življenja prineslo gotovo tudi popravek in stabilizacijo noše valute.
Trgovci in trgovski register.
(Nadaljevanje.)
G.	Pridobitne in gospodarske zadruge.
Te zadruge prav zaprav ne spadajo v okvir doslej obravnavanih trgovskih družb. Med temi ko so trgovski zakoni nekaterih držav n. pr. belgijski, ogrski, take zadruge ozna-čale naravnost kot trgovske družbe, nc vsebuje tega avstrijski trgovski zakon, tudi zdaj veljaven za naše kraje, ki so prej spadali pod bivšo Avstrijo. Tudi zakon z dne 9. aprila 1873 st. 70 d. z., ki je uvel pridobitne in gospodarske zadruge, jih ne označuje kot trgovske družbe in to tudi v resnici zadruge niso. § 1 itd. zadružnega zakona določa namreč, da je zakon uporabljati na društva pri kojih število članov ni omejeno in kojih namen je, pospeševanje pridobivanja ali gospodarstva članov s skupnim obratovanjem ali dovoljevanjem kredita. Obratovanje zadrug ne obstoji torej neobhodno v trgovskih opravilih, kar je razvidno tudi iz § 13 zadr. zak. glasom kojega veljajo za zadruge, ki sc bavijo s trgovskimi opravili, trgovce zadevajoča določila trgovskega zakona. Vzlic temu imajo pa zadruge v obče
LISTEK.
Gustav Freytag.
Dati - imeti.
(Nadaljevanje.)
»Kdo pa je pravzaprav ta gospod \Vohlfart?« vpraša poročnik.
»V kratkem vas seznanim ž njim«, odgovori Eink. »Prijeten dečko je, z dežele; nad njim plava čudna usoda, o kateri pa za zdaj še nima in tudi ne sme imeti niti najmanjšega pojma. - Toda pustimo kupčije. V tej zimi imam z vama neke namere. Sicer sta že starejša dečka, toda kljub temu bosta morala še enkrat posečati plesne vaje«.
Po teh besedah so stopili v krčmo kjer jih je z globokimi pokloni Fe-roni sprejel in se kmalu zatopili v raziskovanje težkega portugalskega vina.
* * *
Gospa pl. Baldereck je bila glavna opora najodličnejše družbe, ki je obstojala iz družin deželnega plemstva, nekoliko višjih uradnikov in častnikov. Težko je bilo ugotoviti, s kakimi prednostmi si je pridobila dama tako ugledno in spoštovano stališče; bila namreč ni niti zelo
bogata, niti preveč elegantna, niti posebno duhovita, toda imela je nekoliko vsake izmed teh lastnosti. V svojem zasebnem življenju -se ni nikdar nikjer in nikomur vsiljevala, in ravno ta vzdržnost jo je povzdignila v javnosti. Imela je mnogo znanstev, vedela je za ženitve in sorodstva vseh rodbin na deželi, bila v vseh odličnih hišah prva med povabljenci, in je kot vdova tudi sama prirejala večkrat zabavne večere. Osebe in dogodke je znala presojati natančno po predsodkih družbe v kateri je živela, zato je tudi njena beseda uživala velik vpliv in spoštovanje. — Imela je mlado hčerko, pri kateri so bili podani vsi pogoji, da ji postane popolnoma podobna. Njeno stanovanje se je nahajalo v prvem nadstropju in je obstojalo iz. velikih soban, v katerih so se že več let vršile skušnje dramatičnih predstav in živih slik.
Uplivna dama je bila ravno zapletena v zaupno posvetovanje z neko šiviljo; razmišljala je, kako globoko naj bo obleka izrezana, da pridejo brezhibne prsi njene hčerkice do pravega izraza, a da bi se vendar ne mogel pri plesnih vajah nihče nad tem spodtikati. — ko so ji javili Finka, njenega ljubljenca. Urno je potisnila na stran hčerko,
šiviljo in obleko ter z dobrodušnim obrazom gospodinje, ki sama za svojo osebo ne goji več prevelikih zahtev, odhitela v sprejemnico.
Po uvodnih besedah, ki so se sukale okrog zadnje večerne zabave, pravi Fink: »Vaše naročilo, gospa pokroviteljica, sem izvršil in vam pripeljem tri gospode«.
»In kdo so ti?« vpraša dama v napetem pričakovanju ter se pomakne bliže k svojemu zavezniku.
»Najprej poročnik pl. Zerniiz«, odgovori Fink.
»Dober lov!« veselo zakliče milostna gospa. Poročnik je bil namreč na glasu kot zabaven in duhovit častnik, ki je tudi umel pisati ljubke kitice v spominske knjige. »Gospod pl. Zerniiz je bil ljubezniv družabnik«.
»Drugi je gospod pl. lonnchen«.
»Stara rodbina«, pripomni hišna gospodinja; »toda ni-li nekoliko divji?« plaho dostavi.
»Nikakor ne«, odvrne Fink. »Ni popolnoma nič divji, le včasih ima io lastnost, da druge napravi divje«.
»In tretji?« vpraša dama.
»Tretji je neki gospod Wohlfart«.
»Wohlfart?« začudeno vpraša gospa in z nemirnim očesom pogleda svojega obiskovalca. »Rodbina mi je popolnoma neznana«.
Zadružni zakon ima še posebne predpise za zadruge z omejeno zavezo in za one z neomejeno zavezo.
V tem oziru naj bo omenjeno, da jamčijo člani zadruge z neomejeno zavezo za vse zadružne dolgove v kolikor presegajo ti aktiva dotične zadruge, nerazdelno z vsem svojim premoženjem.
Pri zadrugah z omejeno zavezo pa jamči vsak član ne le s svojim opraviln. deležem, temveč še z nadaljnjim zneskom v enaki višini, toda zadružna pogodba sme določati tudi še višji nadaljnji znesek za io jamčenje.
Končno še nekaj opravnem stališču in odgovornosti načelstva.
Vsled izvolitve na občnem zboru in po sprejetju izvolitve od strani izvoljenih članov načelstva je načelstvo mandatar zadruge. Vsled tega ima načelstvo pri izvrševanju opravil za zadrugo dolžnosti, ki jih nalaga mandatorju državljansko pravo in v kolikor je smatrati zadrugo za trgovca, tudi trgovsko pravo. Načelstvo mora torej vršiti posle v okviru, določenem v zadružni pogodbi ali pa s posebnim sklepom občnega zbora ter se mora držati tega okvira, tudi če je omejen tako, da je omejitev v smislu zakona nasproti tretjim osebam neveljavna. Cc pa obseg mandata ni določen niti v šlatutu niti s posebnim sklepom občnega zbora, so merodajni tozadevni zakoniti predpisi.
Načelstvo je v obče dolžno izvršiti naročena opravila s pridnostjo in poštenostjo v smislu § 1299. o. d. z., če po štatutih v načelstvo izvoljeni član ni bil dolžan sprejeti izvolitev, kajti s sprejetjem tega posla je pokazal, da si je prisvajal potrebno pridnost in tudi nenavadno znanje, ki je potrebno za načelstvo. Če so pa zadružni člani poznali nesposobnost izvoljenega člana ali jo pa pri navadni pazljivosti zamogli poznati, je ta pogrešek zadruge pač vpoštevaii pri morebilni določitvi od zadruge zahtevane odškodnine. Če so pa v načelstvo izvoljeni zadružni člani po štatutu izvolitev morali prevzeti, jamčijo za pridnost in pazljivost le v toliki meri, kolikor se je zamore uporabljati pri navadnih zmožnostih v smislu § 1297 o. d. z.
V smislu § 23. zadr. zak. so za škodo odgovorni le oni člani nadzorstva, ki so dotično opravilo izvršili. Vendar se pa v obče zamore reči, da so odgovorni tudi oni člani načelstva, ki pri izvršitvi opravila sicer neposredno niso bili udeleženi, ki pa istega niso skušali preprečiti, dasi so zanj vedeli. Seveda bi bilo to soodgovornost presojati po razmerah v posameznem slučaju. Če bi občni zbor sklenil pravdo proti članom nadzorstva, moralo bi jo voditi nadzorstvo.
»2e mogoče«, hladnokrvno odvrne Fink. »Preveč je ljudi z znamenitimi imeni in brez njih, da bi se mogli za vse brigati. Gospod Wohl-fari je prišel pred nekaj leti semkaj z dežele, da bi potom lastnega na-ziranja spoznal tajnosti trgovine. V službi je pri tvrdki Schroter, enako
kot jaz«.
»Toda dragi Fink, kako ste mogli —« pravi dama ogorčeno.
Fink je nc pusti izgovoriti, ampak mirno nadaljuje: »Gospod \Vohlfart je čudovit in zanimiv mladenič; naj-najskromnejši in najvrlejši mož, kar sem jih kdaj videl. Doma je iz pozabljenega kota z dežele, iz Ostrave, sin nekega umrlega uradnika. Toda nad njim plava neka tajnost, o kateri pa še niti sam ničesar ne ve«.
»Toda gospod Fink!« je opeto-vano skušala dama ugovarjati.
Fink hladnokrvno pogleda proti stropu in nadaljuje: »2e v tem ire-notku je lastnik velikanskega zemljišča v Ameriki, potrdilo o posesti je šlo skozi moje roke. On sam o vsem še niti najmanj ne sluti in cela stvar mora ostati zanj začasno še strogo tajna. Po mojem mnenju ga čaka v kratkem usoda, da postane večkratni milijonar. — Ali ste poznali pokojnega velikega kneza tu?«
finančna uprava v Sloveniji in upravno sodišče v Ceiju.
(Dalie.)
Ako torej vpoštevamo vsa sedaj veijavna zakonita določila,^dobimo glede finančne uprave v Sloveniji Is Prekmurjem) o instancah sledečo
siiko:
A. POSREDNJI DAVKI.
S.	Pristojbine, takse, veselični davek
1. O pristojbinah, taksah in pri-stojbinskem namestku je odločevala delegacija kot druga in zadnja instanca. Izza dne 1. septembra 1921 te druga in zadnja instanca gene" raina direkcija posrednih poreza v Beogradu in odločuje delegacija samo še o pritožbah, ki so bile vložene pred 1. septembrom 1921 zoper plačilne naloge izdane tudi še pred 1. septembrom 1921.
2. Glede veseličnega davka, tar. post. 99 a kožnega in pristojbin-skega zakona, naj gre za takso na vstopnice ali za pavšalno veselično takso, odločuje o kaznih zaradi prestopkov delegacija ministrstva financ kot zadnja inšianca. Ce pa gre za odmero pavšalne takse, ki jo izvršujejo davčni uradi, odloča preko finančnega okr. ravnateljstva v Ljubljani ali v Mariboru generalna direkcija posrednih poreza v Beogradu kot zadnja instanca.
Potemtakem gredo tožbe proti odločbam delegacije na upravno sodišče v Celju, proti odločbam generalne direkcije posrednih poreza na državni svet v Beogradu.
H.	Trošarina, monopoli, carina, do-hodarstveni prestopki.
1. Glede trošarin je prva inštanca finančno okrajno ravnateljstvo v Ljubljani ali v Mariboru; o pritožbah odločuje generalna direkcija posrednih poreza ali pa finančni minister sam. Proti tem odločbam je torej vložiti tožbo na' državni svet.
Ker pa glede trošarin pridejo v poštev tudi občinske doklade in naklade in ker o tozadevnih pritožbah odločuje delegacija min. financ v Ljubljani se mora eventualna tožba proti odločbi delegacije vložili samo na upravno sodišče v Celju.
2. V zadevah monopolov je prva inšianca monopolna direkcija (tobačna tovarna) v Ljubljani, kot druga inštanca pride v poštev Uprava državnih monopolov v Beogradu ali pa finanči minister sam. Če je odločil minister, gre tožba na drž. svet. Drugače jo je vložiti na uprav-
Fink pomembno pokaže z roko proti neki strani neba.
■>Ne«, radovedno odvrne milostna gospa.
»Nekateri ljudje trdijo«, nadaljuje Fink, »da mu je Anton za las podoben. Vse kar vam pripovedujem ie edino moja skrivnost. Splošno znanega je le toliko, da se je pokojni cesar na svojem zadnjem potovanju skozi deželo ustavil v Ostravi in se dalje časa tiho in važno lazgovarjal z ondotnim duhovnikom«.
Slednje poročilo je bilo v glavnem pravilno, kajti Anton je o tem sam pripovedoval Finku pred nekaj dnevi, kot se pač navadno omenjajo spomini iz otroških let. Dostavil je še celo, da je ostravški duhovnik služil v zadnji veliki vojni kot vojaški dušni pastir, in da ga je cesar vprašal: »Vi ste služili?« in čez ne-koliko časa: »Pri katerem polku?«
Finku se ni zdelo potrebno, da bi tako natančno opisoval ta mali dogodek. Gospo pl. Baldereck pa je spravil s svojimi drznimi namiga-vanji v nekako radovedno razpoloženje, izjavila je, da je pripravljena, pprejeti gospoda Wohlfarta v svoji ^'ši.
(Dalje prihodnjič.)
no sodišče. Začasno pa odloča kot druga inštanca še delegacija min. financ v Ljubljani in je torej, dokler se pristojnost v monopolnih zadevali definitivno ne uredi, proti odločbam delegacije dopustna pritožba na upravno sodišče v Celju.
3. V carinskih zadevah gre in-štančna pot na ministrstvo financ in potemtakem nadaljna tožba na državni svet v Beogradu.
4. Za dohodarslvene prestopke je pristojno v I. inštanci dohodarsive-no okrajno sodišče v Ljubljani odnosno v Mariboru. V manjših zadevah, kakor n. pr. pri monopolih glede tobaka in soli, če ne obsega predmei prestopka 869 ozir. 225 kg, in pri pristojbinah, ako gre za za-tajbo kupnine in prikrajšana pristojbina ne presega 30 K sodi fin. okrajno ravnateljstvo samo, to pa le tedaj, ako ne namerava izreči denarne kazni nad 200 K. Kot druga inštanca pride v poštev višje dohodarstveno sodišče v Ljubljani, v omenjenih manjših zadevah, o katerih je sodilo finančno okrajno ravnateljstvo, Ljubljanska delegacija min. financ.
Nastane sedaj vprašanje, kdo naj odločuje o pritožbah proti razsodbam višjega dohodarstvenega sodišča oziroma delegacije? Ker srbsko in ogrsko zakonodajstvo ne poznata dohodarstvenega sodstva, tako da to sodstvo obstoji samo v Sloveniji in Dalmaciji, veljajo za njega še vedno določila avstrijskega dohodarstveno-kazenskega zakona in ker avstrijski zakon o u-pravnem sodišču z dne 22. oktobra 1875, drž. zak. št. 36 ex 1876, izključuje v §-u 3 lit. h dohodarstveno sodstvo iz kompetence upravnega sodišča, bi bile iorej nadaljne tožbe na upravno sodišče v Celju nedopustne. Na drugi strani pa staiuira zopet člen 19. našega zakona o državnem svetu in upravnih sodiščih, da tožba na upravno sodišče in na državni svet ni dopustna v stvareh, ki spadajo v pristojnost rednih sodišč. To določbo najdemo tudi v § 3 sub lit. a gori citiranega zakona o avstrijskem upravnem sodišču, in ker citirani zakon vrhu lega, kakor že gori navedeno, v § 3 sub lit. h izrecno izključuje iz kompetence u-pravnega sodišča dohodarstveno sodstvo, kar bi bilo nepotrebno, ako bi se smatralo tudi dohodarstveno sodstvo za redno sodstvo, se mora sklepati, da dohodarsivena sodišča ne spadajo med redna sodišča in da niso per analogiam nič drugega, kakor na primer kazenski senati glede osebnih davkov po zakonu z dne 25. oktobra 1896, drž. zak. št. 220 tako ravno imenovani senati kakor tudi dohodarsivena sodišča so sestavljena iz sodnikov in finančnih uradnikov-pravnikov, ki jim predseduje finančni uradnik oziroma predsednik višjega deželnega sodišča. Ker se proti razsodbi kazenskega senata v pogledu neposrednih osebnih davkih obsojena stranka lahko pritoži na upravno sodišče^ ne bi bilo pravično, ako bi se končalo z izrekom višjega deželnega sodišča nadaljno sodstvo in to tembolj, ker spadajo vsi doho-darstveni prestopki, za katere je po zakonu predvidena kazen po 6000 kron že v kompetenco višjega dohodarstvenega sodišča, katero je sedaj, ko nimamo najvišjega dohodarstvenega sodišča, kakor je bilo prej, ravno v teh važnih primerih prva in ob enem zadnja inštanca. 2e čut pravičnosti diktira še nada-ljni pravni lek, in ta naj je upravno sodišče ali državni svet. Vsaj gre ves naš ustroj pravnih lekov do državnega sveta, to je na zadnjo instanco.
planinski zrak in skrbna priprava napravijo »PEKATETE« to kar so: za pravo delikateso. So najcenejše, ker se zelo nakuhajo.
M. Savič:
Naša industrija in obrti.
(Nadaljevanje.)
89. Topilnice in valjarne kovnega železa in jekla v Zenici.
V mestu Zenici, ki šteje okrog 8 tisoč prebivalcev je bila I. 1892 osnovana topilnica, ki je bila I. 1898 spremenjena v delniško družbo s kapitalom 3.6 milijonov kron. Ta družba je v rokah inozemcev in ima država le okrog 40% delnic.
Sedaj obstoja iz treh modernih martinovih peči sistema Schonvvdl-der, katerih vsaka ima 15 ton kapacitete in treh peči za varenje. Poleg tega se nahaja še valjarnica stare- 1 ga sistema za železo in jeklo v pali- i cah, za jeklene plošče, za rudnike ; in za valjano žico. Za poirebo va- j Ijarnice ima na razpolago parne j stroje z jakostjo 1.000 konjskih sil.
Surovine, ki so potrebne za izde- j lavo dobiva iz sledečih krajev: 1. ! premog iz premogovnika v Zenici, i ki leži tik ob tamošnji topilnici, 2. surovo železo dobiva iz Vareša, poleg tega se pa 27—36 vagonov uvaža letno iz inozemstva, 3. staro železo iz fuzemsiva, 4. valjce, s katerimi se valja železo in oblike ter modele za vlivanje je dobivalo iz inozemstva in sicer letno 65 — 92 vagonov..
Do izbruha svetovne vojne je porabljala zeniška topilnica sorazmerno malo starega železa, ker je bilo vareško železo izborne kvalitete in ugodnih cen, je porabljala bolj novo surovo železo iz Vareša. Zbog tega je rabila starega železa maksimalno do 500 vagonov letno.
Celokupna letna produkcija topilnice in valjarne je znašala v mirnih dobah do 2.304 vagone leta 1909 in do 3.387 vagonov leta 1912. Od te produkcije je prodala 21.2% v Bosno in Hercegovino, ostanek pa v drugih deželah. Letna produkcija posameznih vrst železnih izdelkov je znašala: L paličnega in fasonskega železa 1. 1909 1905 vagonov, leta 1912 pa 2.834 vagonov, 2. valjene žice leta 1909 125 vagonov in leta
1911 pa 151 vagonov, 3. tračnic za rudnike leta 1909 273 vagonov, leta
1912 pa 400 vagonov. Železo je zelo dobre kvalitete in je dostojni naslednik slovitega bosanskega železa. Ker znaša konzum onih vrst železa, ki ga izdeluje Zenica pri nas okrog 4.000 — 5.000 vagonov letno, bi lahko ta tovarna krila potrebo tu-zemstva. To bi bilo pa mogoče le tedaj, ako bi obratovali obe vareški visoki peči, ki sta v stanju izdelati preko 5.358 vagonov, kakor tudi, ako bi bilo producirano surovo železo po ceni in kvaliteti relativno tako po ceni kot v predvojni dobi. Kvaliteta vareškega železa bi morala biti pred-vojna, ako bi visoke peči stalno obratovale in se ne bi obrat pogosto prekinjeval, ker se pri ukinjenju obrata in pri obnovitvi produkcije ne doseže željene kvalitete. Cena železu je odvisna od cene lesnega oglja in cena lesnega oglja pa je zopet odvisna od cene lesa in transporta. Ker vodi obrat visokih peči ministrstvo šum in rud, ima ono v rokah gozde, kakor tudi destilacijo lesa v lesliču, je od ministrstva odvisno, da omogoči paritetno ceno z evropsko ceno surovega železa v Varošu s tem, da dobavi po ceni oglje. To se mora storiti zaradi tega, ker ni mogoče nabaviti po ceni koksa zn večjo peč v Varešu, ker je koks iz Anglije, vsled visokega kurza Angleškega denarja predrag in tudi iz Češke je predrag, ker zahtevajo Čehi za koks dvakrat več, kakor znaša cena za katero ga prodajajo lastnim tovarnam.
Ker je država že interesirana na tem podjetju, bi bilo treba, da si za-sigura sebi in domačemu kapitalu vse delnice ali pa vsaj 60% delnic. To bi morala napraviti že iz tega vzroka, ker leži Zenica v sredini države in je kot taka glavna podlaga za železno industrijo, ki služi narod-
ni obrambi. Vsakdo pa, ki je preživel svetovno vojno, ve dobro, kaj pomeni razvita železna industrija, ki obratuje za narodno obrambo.
Ako se podjetje tako nacionalizira, potem bi bilo treba izmenjati valjalnico, da bi dobili takozvano Formblock valjalnico, v kateri bi se izdelovale tračnice za ozke in normalne tire, kakor tudi železne grede in ki bi služile tudi kot predva-ljainica za palično in podobno železo. Na ta način bi se zasigurali izdelavo tudi teh predmetov v luzem-sivu. Poleg tega bi bilo treba zgraditi valjalnice za debelo in tanko železno pločevino, tovarno žebljev, kovačijo in stiskalnice za železniški in vojni materijal, livarno železa in livarno jekla in tovarno za konstrukcije, kakor tudi tovarno vagonov za vse ozkotirne proge. Poleg tega bi bilo treba upeljati izdelavo drobnih predmetov iz kovnega železa in jekla. Premoga Za vse te tovarne se nahaja dovolj v Zenici, kjer je lahko nabaviti tudi vodno silo, ako se izkoristi reko Lasvo in Bosno v okolici.
(Dalje sledi.
TRBOVELJSKI PREMOG IN DRVA
ima stalno v zalogi vsako množino
Družba ..ILIRIJA", Ljubljana
Kralja Petra trg 8.	Telefon 5t. 220.
Narodno gospodarske zadeve.
Trgovina.
Zunanja trgovina Bolgarije. V prvih
osmih mesecih 1922 je uvozila Bolgarija blaga za 183,578.543 kg v skupni vrednosti lei 2.527,675.795. — Izvozila je v ravnoislem času blaga za 220,673.374 kg v skupni vrednosti 2.173,998.044 lei.
Obrt.
industrijsko - obrtna izložba v Mariboru, (od 15. do 26. avgusta 1923.) Pripravljalna dela se vršijo v polnem teku. V svrho smolrenejšega delovanja so se izvolili posamezni odseki, kakor Finančno - gospodarski, tehnični, propagandni, promelni odsek in drugi. Že sedaj prihajjo iz vseh krajev širom Slovenije in tudi iz Prekmurja, odkoder je bila na lanski razstavi razmeroma slaba udeležba, številne prijave in vprašanja glede razstave. Prijavnice so oddane v tisk. Kakor hitro bodo dotiskane, se razpošljejo vsem interesentom. Rok za prijavo bo objavljen pravočasno. Informacije glede udeležbe in dodelitve prostorov daje že sedaj pisarna razstavnega odbora v Mariboru, Aleksandrova cesta št. 22, kamor se je mogoče obračati tudi telefonično na številko 325. Izkaznice za polovično vožnjo na vseh progah v naši državi se bodo poslale takoj, ko dospe rešitev tozadevne vloge.
Kooprerativna zgradba stanovanjskih hiš v Zagrebu. Zagrebška stavbna tvrdka Delta-Stan se je odločila, da začne graditi stanovanjske hiše po ko-operrativnem sistemu, ki je že v veljavi v Italiji, Nemčiji in Čehoslovaški i. dr. Po tem sistemu si more stranka v novi — ali tudi stari — hiši stanovanje z enkratnim plačilom enkrat za vselej kupili. S stanovanjem more potem kot s svojo lastnino popolnoma svobodno razpolagati, ga dati v najem ali prodati in seveda tudi zapustiti svojim dedičem. Z zgradbo prve take kooperativne hiše, ki bo opremljena z vsem kom-fortom, začne tvrdka na Sajmištu v najkrajšem času.
Davki.
Razglas. V smislu člena 36, B IV. št. 11 začasnega zakona o proračunskih dvanajstinah z dne 27. junija 1921, Sl. Nov. br. 154 (Ur. list št. 240) se naznanja, da so odmerni izkazi o kontingen-tirani občni pridobnini za davčne družbe II. III. in IV. razreda, dalje za družbe z omejeno zavezo in za začetni predpis nekontingentirane občne pridobnine za davčno leto 1923 v času od 1. do 15. maja 1923 razgrnjni pri davčnem okrajnem oblastvu in pri davčnem uradu v Radovljici, ter pri županstvu pridobnin-skim zavezancem na vpogled. Kak priziv, kateri je v smislu §§ 35 in 59 zakona z dne 25. oktobra 18%, drž. zak. št. 220, in člena 39 št. 6 izvršitev pred-
pisa dopusten le zoper preračun v plačilo naloženega davčnega zneska, je vložiti v 15. dneh po preteku roka za vpogled odmere, to je v času od 16. do vštevši 30. maja t. 1. pri davčnem okrajnem oblastvu v Radovljici, a mora biti kolkovan s kolekom za 10 Din, sicer se ne vpošteva. — Davčno okrajno oblist-vo Radovljica.
Carina.
Carinarnica v Velikem Bečkereku.
Carinski svet je donesel odlok, ki ga je potrdil finančni minister, da se otvori v Velikem Bečkereku carinarnica 11. rada.
Denarstvo.
Zlata pariteta pri posameznih srednjeevropskih državah v aprilu je bila sledeča: Nemčija: 1 zlata marka, 4999 papirnatih mark; Avstrija: 1 zlata krona 14.400 papirnatih n. a. kron; Češkoslovaška: 1 zlata krona, 6.48 papirnatih čsl. kron; Jugoslavija: 1 zlati dinar, 17.8 papirnatih dinarjev; Poljska: 1 zlata marka, 9292 papirnatih poljskih mark; Ogrska: 1 zlata krona, 620.83 papirnatih o. kron; Rumunija: 1 zlati lei, 27.027 papirnatih lei; Italija! zlata lira, 3.86 papirnatih lir.
Promet.
Izprememba poštnega okoliša pošle j Vrhnika in Horjul. S 1. majem 1923 se j
odloči pod občino Vrhnika spadajoči del popisnega kraja Lesno brdo iz okoliša pošte Horjul in se prideli širšemu okolišu pošte Vrhnika.
Konferenca za revizijo mednarodne konvencije o tovornem prometu se sestane početkom maja v Bernu in bo trajala okoli mesec dni. Zastopana bo tudi Jugoslavija.
Iz naših organizacij.
Vabilo na redni letni občni zbor trg. gremija v Mariboru. Dne 13. maja t. 1. ob 12 uri se vrši v gostilni Kramberger v Krčevini redni lelni občni zbor trgovskega gremija mariborske okolice, na katerega se vsi člani vabijo.
Trgovski register.
V zadružni register se je vpisala: Zadružna elektrarna na Vrhniki, r. z. z o. z. Izbrisali sta se: Živinorejska zadruga v Ihanu in Živinorejska zadruga v Šmartnem pri Kranju.
Razno.
Orient medn. trg. sped. in sklad. d. d. v Mariboru naznanja, da je v smislu sklepa upravnega sveta odpuščen iz službe njen bivši ravnatelj Adalbert Pečevnik, ter nima imenovani z druž-
bo v naprej nikakih stikov ne kot ravnatelj in ne kot upravni svetnik.
šfrajk pomorskih delavcev. Pomorski transportni delavci so stopili v štraj. Zahtevajo zvišanje plač in 8 urni delavnik.
Zvišanje obrestne mere na Madžarskem. Državna banka je zvišala obrestno mero od 8 na 12 odstotkov.
Avstrijsko posojilo. Prvi del doigo-dobnega avstrijskega posojila se bo razpisal koncem maja ali vsaj junija.
Uvedba dnevnega deviznega kliringa v Avstriji. Z Dunaja poročajo, da se bo najbrž v prvi polovici maja uvedel dnevni (razen sobote) devizni kliring.
Razdržavljenje italijanskih državnih železnic in njihova izročitev privatnemu gospodarslvu je gotova stvar. Država izroči železnice privatni družbi za dobo 30 let; po poteku te dobe traja koncesija vedno zopel 15 lei, ako se pogodba ne odpove dve leli pred potekom dobe.
Tržna poročila.
Novosadska blagovna borza. Cene v dinarjih notirajo: bačka prenica 77 kg, 2-3%, 2 vagona, 452.50, 77/78 kg 2-3% ponudba 452.50, 75/78 kg 2 vagona 457.50, bački ječmen 64/65 kg ponudba
315, bački oves 4 vag. 287.50, bačka ko-ruzapromt 10 vag. 257.50-256, bačka 2 -3% defektna 5 vag. 260, bačka 100% kase za manj 3 vag. 257.50, bačka za maj ab Tisa ponudba 26/.50, bačka za april maj postavno Mostar 2% defektna 19 vagonov 292.50-295, srijemska postavno Mostar 5 vagonov 297.50, fižol iskanje465, moka »0« 1 vag. 675, »2«
1 vag 640, »5« ponudba 580, »6« ponudba 520, »7« ponudba 450, olrobi v vrečah od jute 1 vag. 160, otrobi v papirnatih vrečah ponudba 115. Tendenca živahnejša.
Cene žitu v Mariboru so bile zadnje dni sledeče: pšenica 450 Din, rž 400 dinarjev, ječmen 400 Din, oves 350 Din, koruza 400 Din, beli fižol 400—500 Din, krompir 175—200 Din, pšenična moka šl. 0 800 Din, mekinje 275 Din, seno 200 do 220 Din, slama 150 Din.
E:	Priporočamo:	==
Ljubljana, Sv. Petra nasip 7
Najboljši šivalni stroji v vseh opremah Gritzner, Kaiser, Adler za rodbinsko in obrtno rabo, istolam igle, olje ter vse posamezne dele za vse sisteme.	Na	veliko in malol
OIICIIC
IIICDIICD
0
RAZPRODAM
0
o
§
o
Vulkan kose
dobro sortirane velikosti, od 50 do 90 cm dolge, po jako ugodni ceni. — Nudim APARATE namesto klepanja in brušenja kos.	ZAHTEVAJTE	PROSPEKTE	!
IHAN SAVNIK, Kranj, Gorenjsko
Edino zastopstvo za celo Jugoslavijo:
CD 11 CD 11 CD M CD 11 CD 11 CD 110 11 CD 11 CD 11 CD 11 CD 11 CD 11CD 11 CD 11 CD 11 CD
I
Tomaževa žlindra, kalijeva sol, kajnii, koks za kovače ter livarne, bencin in amerikanski petrolej vedno v zalogi. Čilski soliter, žveplo in modra galica.
Originalno, zajamčeno pristno
ERENYI DIANA francosko žganje
male steklenice, zaboji po 100 steklenic srednje steklenice, zaboji po 50 steklenic velike steklenice, zaboji po 25 steklenic
po originalnih tovarniških cenah, originalni tovarniški popust — je stalno na zalogi pri
FRANC GULDA — MARIBOR.
III
lnTrgso?tici ostašaite v ,.Trgovskem listu“!
pMBMMMovoBiiimnaiuuiunuiintmnuiuuiiin i in i n 11111111 n 11 h murnu
PALMA
iZ&ttčvk potpe f niKe in potplate
MMUIP
Prednosti!,
mraza 1
Kune
fianec
pri »ZLATI LOPATI*
trgovina z železnino
in cementom
Ljubljena, Ualvazorjev trg J
preje Kammerschmidt (Milhleisen) nasproti križanske cerkve.
Na veliko in malol
Priporočamo: galanterijo, nogavice, potrebščine za čevljarje, sedlarje, rin-čicc, podloge (belgier), nadalje potrebščine za krojače in šivilje, gumbe, sukanec, vezenine, svilo, tehtnice decimalne in balančne najceneje pri
Ljubljana, Sv. Petra nasip 7.
AVTO
bencin, pnevmatika, olje, mast, vsa popravila in vožnja. Le prvovrstno blago in delo po solidnih cenah nudi Jugo-Avto, d. z o. z. v Ljubljani.
Laneni firnež
iz holandskega lanenega olja
Steklarski kit
(Glaserkitt)
Minium kit
| lastnega proizvoda v vsaki | količini ponuja
MOSTER tvornica laka d. d. ZAGREB, Mesnička ul. 13
s
mmm.
IVAN ZAKOTNIK
Telefunlfl. 378.	mestni	tesarski mojster	T?ls’83	Šl.	37?.
L]UBL]ANA, Dunajska cesta 46.
Vsakovrstna tesarska dela, kakor: moderne lesene stavbe, ostrešja: za palače, hiše, vile, tovarne, cerkve in zvonike; stropi, razna tla,, stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje itd.
Gradba lesenih mostov, jezov in mlinov.
Parna žaga.	Tovarna	furnirja.
=lll=:lll=iII=HI=lll=l8l=lll=9ll=lll=;lll=:iii=|fi
Elektrotehnično
podjetje
Leop. TRATNIK
LJUBLJANA, Sv. Petra cesta štev. 25
Naprava kompletnih elektrarn za vsako napetost. — Zaloga raznih strojev, svetil, žarnic in inštalacijskega materijala. — Popravila elektromotorjev. Naslov za brzojavke: Motor Ljubljana.
Načrte in proračune na zahtevo.
■
■
Tovarna pralnega in dišečega mila
DIURKOVIČ RISTIČ £ K0MP.
Ilstllivljeia 1139. leti. (preje Gliša Jankovič in sin) UMitM 1387. IžlS,
--------------------- KRUŠEVAC ---------------—:------
Obvešča cenj. kupce, da izloži na Zagrebačkom Zboru od 22. do 31. aprila t. 1. na ogled vse vrste dišečega in pralnega mila v
INDUSTRIJSKEM ODELENJU, SKUPINA XIII., br. 155. Sprejemanje naročil se vrši vsak dan, dokler traja sejm, na sejmišču. ::
"f m \immn iii—ji—im—!■■■■■■" o-------- r	—m Trnn riii—iifii
Lastnik: »Merkur« trgovsko-industrijska d. d., Ljubljano. — Glavni urednik Robert Blenk. — Odgovorni urednik: Franjo Zebal. — Tisk tiskarne »Merkur« trgovsko-industrijske d d.