Gr. žnpnik J. Rožman t- G. Jakob Rožman se je rodil dne 26. julija 1876 v Radgoni. Gimnazijo in bogoslovje je končal v Gradcu, kje.r je prejel mašniško posvečenje leta 1900. Tudi njegova starejša dva brata sta bi]a duhovnika. Oba sta že umrla pred leti. Eden je bil dckan, drugi kurat v graški deželni bolnici. Jakob je bil najmlajši in je kaplanoval po sre-dnjem Štajerskem. Kot zaveden Slovcnec je prišel iz Lučan za župnika na slovensko župnijo Sv. Dvih na Ostrem vrhu leta 1906. Kako neustrašen narodnjak je bil blagopokojni, dokazuje dejstvo, da je bil Sv. Duh v slovenskib zastavah ob priliki birmc pod rajno Avstrijo. Po prevratu je pripadel Sv. Duh Jugoslaviji in jc prišel tudi g. Rožman pod lavantinsko škofijo, kjer ga jo imenoval rajni vladika Karlin za duh-ovncga svetovalca. G. Jakob je župnikoval pri Sv. Dulm 28 let in so ga dobro poznali vsi številni prijatelji naših razglednih točk, med katerimi zavzema Sv. Duh ob severni meji prvo mesto. Na siromašni ter težavni fari je bil zadovoljen in je vedno povdarjal, da se ne bo selil nikamor, __ei- nima denarja in sta se mu v dolgih lotih priljubila kraj in ljudje, da bi se kje drugje ležko privadil. Bil je krepke postave, goreč dubovnik, vedno vesel in z vsakomur prijazen ter postrožljiv po svojih s^kromnih možnostih. Dobri g. Jaka bi še bil labko župnikoval radi telesne čilosti mnoco lct :-a strmeni sv. Duhu, da mu ni pretrgala nit žviljenja nenadna smrt dne 12. junija t. 1. popoldne. Omenjenega dne je divjala po Dravski dolini nevihta. Ob frch popoldne je udarila pri Sv. Duhu ;trela v župnišče in so ga našli mrticga v sobi. Požrtvovalno delavnega dušncga pa^tirja in neustrašenega narodnjaka g. Jakoba Rožmana ohranimo v trajno hvaležnem spominu in naj počiva v Gospodu pri lopem Sv. Duhn, katerega je vestno oskrboval 28 let! G. župn.k I. Lah f. Od Sv. Petra pod Sv. goiami smo prejeJi tvižno vest, da je preminul dne 16. t. m. tamošnji g. župnik Ivan Lah po daljši bolezni. Rajni blagi gospod se je rodil 15. 8. 1878 v Ljutomeru. Po končani gimnaziji v Maribo.u jc prejel istotam mažniško posvečenje leta 1903. Kaplanova) je v Črešnjevcu pri Slnv. Bistrici, v Kozjem in pri Št. Potru pod Sv. gorami. Na zadnji kaplaniji je dobil težko bolanega in žc davno ra.jnega g. svetnika Tombaba, kojega desna roka je bil nekaj let. Po Tombahovi smrti jc dobil župnijo Sv. Petra, kjer je ostal do mnogo prerane smrti. Med župniki, ki so pastirovali Sv. Petra, bo ostal g. Lah na častnem mf.stu, saj je posvetil vse svoje mo.i vscstranskemu napredku župnije in pred vj.m daleč — claleč znane božje poti na Sv. Ł¦__. b. Kot "izredno goreč duhovnik je skrbel za povzdigo. verskega življenja na prižnici, z raznimi verskimi prireditvami in izven cerkve s svojim najboljšim vzgledom. Žnpno cerkev sv. Petra je prenovil. Punčica njegovega očesa je bila celo dobo župnikovanja veličastna Marijina romarska cerkev na Gorah. Brezštevilni romarji iz celega Sp. Štajerja in Hrvatske mu bodo ostali trajno hvaležni, ker je skrbel z vs-o vnemo za lepoto Marijinega svetišča. za najboljše pridigarje in spovednike. Pod njegovo umno gospodarsko in zs prosveto vneto roko je dobil Št. Petei Katoliški dom, ki je ir> bo ostal ponc. prosvetnega razmaha na Slovensken'. Pokojni je bil učitelj svojča. najmlajšemu ter enemu najbolj delavnih županov Slovenije, g. Zorenču, ki je zi(i;V prelepi in že omonjeni prosvetni don. ii- je dal Šentpetranom tolikanj zažc Ijeni vodovod. Lahovo župnišče je bik ves čas njegov:ga plodonosnega _dek> vanja »Hotel d-obroga pastirja« za v...kega, ki se je mudil v Št. Petru. Nju gova izredna gostoljubnost ni poznrjla mej. Dobrodošel ir postrežt je bil pa. vsak z njemu lastnim gostoljubjem, \\\ je potrkal na duri njegoveea doma. Zs vakega je imel prijazen obraz, dobor nasvet in odprto roko. Po naravi je bil vesel, šaljiv ter navdušen za milo slovensko pesem. Sam g-ospoda. umne in srečne rokc, je bil vzglcd vsem posestnikom, kar se tiče naprednega gospo* darstva. Nad vse blaga pokojnikova duhovniška duša je bila tolikanj izoblikovana ter prizanesljiva, da ni poznal vsa _pta pastirovanja v Št. Petru nasprotnika, kaj še le sovražnika! Vsi, ki smo blagega Ivana poznnli ga bomo ohranili v najboljših in tra.i no hvaležnih spominih. Žalujoči sestri, vsem sorodnikom ir celi obširni župniji Sv. Potra našo ikveno sožalje radi premnogo prenagl izgube vzglednega dušnega pastirja! Smrt upokojenega g. župnika- V Ormožu je zatisnil oči g. Drag Hraba, upokojeni župnik krške škof' je. Rajni se je rodil leta 1872 v Pisek' na Čclioslovaškcm. Bogoslovje je do končal v Celovcu, kjer so bili tedaj f> hi radi pomanjkanja domačinov dobro došli. Mašniško posvečenje je prejel 1. 1896. Pastiroval je po Koroškem med Slovenci, kjer je bil navdušen ter požrtvovalen organizator prosvetnih ter pevskih društev. Nazadnje je župnikoval pri Sv. Marjeti v Rožu, odkoder se je moral umakniti nemškutarski zagrizenosti pred plebiscitom. Naselil se je v Ormožu, kjer je vršil tajniške posle v posojilnici do svoje smrti. Dragi čeSki brat je posvetil Slovencem vse sv-oje moči in radi tega se ga tudi hvaležno sipominjajmo v naših molitvah! ft. I. P.I