Poštnina plačana v gotovini.
Izhaja vsak torek, Četrtek In soboto.
Cena posamezni številki Oin. - 50.
TRGOVSKI UST
P V ČASOPIS ZA TRGOVINO, INDUSTRIJO IN OBRT.
4Jtrc4nlltvo In upravntStvo j« v Ljubljani, GradiSCe Stev. 17/1. — Dopisi se ne vraCajo. — Štev. pri tekcvnem urad*-
llaroenlna ta oitmlje SMS: letno D 60'—, ta pol leta O S0 -, za Četrt leta D II*—
mesečno 0 $•—, ca Ino** . ,,<>
.v
'1.953. — štev telefona 552. - Ptofa in tail se v Ljubljani
LETO V.
LJUBLJANA, dne 6. aprila 1922
STEV. 41.
P. n. naročnikom!
Kakor smo v štev. 31 že omenili, je bila. tildi naša uprava primorana s 1. marcem 1922 povišati naročnino. Današnji številki so priložene čekovne položnice, katerih naj se P. m. naročniki blagovolijo poslužiti.
List stane od 1. marca 1922:
celoletno Din. 75.-—, t. j. (K 300.—); polletno Din. 37.50, t. j. (K 150.—); Četrtletno Din. 58.75, t. j. (K 75.—j; mesečno Din. 6.25, t. j. (K 25.—).
Dolgovi Evrope na-pram Ameriki.
Dolgovi Evrope napram Zedinjenim državam znašajo okroglih enajst milijard dolarjev. Te dolgove je napravila Evropa s tem, da je dobavljala delom« med vojno, deloma tudi se nekaj časa po vojni, na račun Zedinjenih držav vojni materijal, žito, premog in bombaž v vrednosti, katera odgovarja dolžni vsoti.
Mnogo se je že razpravljalo o etični strani teh dolgov. V Evropi se vobčo trdi, da je ta vsota samo ekvivalent, katerega morajo nositi Zedinjene države, da s tem izravnajo žrtve, katere so utrpele druge drža*-ve iu ki so mnogo večje nego žrtve Amerike. Francija smatra svoj dolg napram Zedinjenim državam kot »političen« dolg, kojega se bo poplačalo s vsoto hvaležnosti. V najhuj-šem primeru se trdi, da se mora dolžno vsoto zelo reducirati, ker so bile cene dobavljenega materijala go-rostasne. Tudi je stavila Francija ponovno ženialni predlog, naj bi se od-kazalo Zedinjenim državam kot kompenzacijo za dolžno vsoto, odškodninske zahtevke napram Nemčiji. Naravno, da so zasledovali v Ameriki take diskusije zelo pazljivo in da so, ko so bili izčrpani vsi navadni in ženialni argumenti, s katerim se je Evropi posrečilo dokazati, da ne dolguje ničesar ali samo malenkost, Amerikanci vse to dobro prebavili in si potom svojega zakona o dolgovih, koji je bil izdan pred kratkem, zagotovili, da bo vsako izogibanje, vsak izgovor zaman.
Sedanjo situacijo financ Amerike ilustrirajo najlepše sledeče številke, pri čemer pa je povdarjati, da ni pri sistemu računovodstva, ‘ kakor je sedaj v veljavi pri administraciji Zedinjenih držav vedno mogoče^ ugotoviti natančne številke dohodkov in stroškov, četudi so oscilacije v splošnem zelo majhne. Celokupni vojni stroški so znašali 40 in pol milijard dolarjev, od katerih pripade 24 milijard na vojaške stroške, 10 milijard na evropejska posojila, 2 milijardi na druge podpore (Rdeči križ itd.)
4 in pol milijarde za glavne stroške civilne uprave. Če vzamemo v obzir samo vojaške stroške in posojila Evropi — 34 milijard — bomo ugotovili, da jo bilo 22 milijard krito potom posojil, a ostatek so krili redni bilančni dohodki. Državni dolg, ki je znašal leta 1013 malo več rietro 1 milijardo, je dosegel sedaj 23 in pol milijard, čegar obresti znašajo 075 milijonov.
Zadnja predvojna bilanca je znašala 778 milijonov (leta 1010); pro-
1921/22 znaša 3960 milijonov, a oni predviden za leto 1922/23 3505 milijonov. Oba proračuna imata svojo postavko za amortizacijo državnega dolga, prvi v iznosu 387 milijonov, drugi pa 369 milijonov. Prvi izkazuje 25 milijonov primanjkljaja, drugi pa 167: drugi primanjkljaj se bo mogoče zmanjšal ali celo črtal, a ko se posreči reducirati stroške za vojno mornarico in ako se ne pridružijo drugi stroški kakor nagrade za bivše borce.
Da se bo moglo kriti veliki porast tekočih stroškov, bodo morali plačati Amerikanci v letu 1922/23 2611 milijonov, vkupno z vsemi direktnimi pristojbinami. Ako dodamo k tej vsoti še 330 milijonov dohodkov carinarnic, bomo dobili celokupno vsoto 2941 milijonov. Ostatek proračunskih dohodkov, in to mamj nego 400 milijonov prihaja iz različnih virov: prodaja državnih zemljišč, najemnine za državne lokale, pristojbine vseljencev, takse za potne listine, prodaja vojnih materija-lov in drugi manjši dohodki vključno nekaj negotovih postavk, kakor plačila Nemčije za okupacijski korpus na Renu. Pri tem moramo pripomniti, da so plačali Amerikanci v letu 1010 za skupne stroške 513 milijonov direktnih pristojbin in 213 milijonov carine, in da so se torej direktne pristojbine v petih letih skoro pošestorile, medtem ko se pričakuje, da bodo carinski dohodki za 50 odstotkov višji.
Spričo teh številk je gotovo brez-potrebno povdarjati, kako se trudijo Amerikanci, da dobijo brez vsake redukcije izplačano dolžno vsoto od Evrope.. Dolg Evrope bi znašal, kakor že rečeno, z neplačanimi obrestmi vred 11 milijard. Ta vsota bi znašala, obrestovana po 4	%,	let-
nih 467 milijonov, kar bi za približno 15 odstotkov olajšalo težko breme direktnih davkov; ali, kar je itak isto, bi se s tem amortiziralo za skoro polovico državni dolg. Perspektiva je sicer lepa, toda vprašanje je, ali se bodo dali ti računi tudi izvesti? Predvsem je težko zahtevati denar od onega, kateri ga nima. Toda tudi, ako bi bilo mogoče dobiti bodisi obresti, bodisi del kapitala, ali se ne bi s tem povečala diferenca v ravnotežju svetovne gospodarske bilance, ki bi še bolj ponižala tečaje inozemske valute? Povračilo dolgov bi potem takem škodilo tudi Ameriki sami, ki ima, kakor vsaka druga država, interes na tem, da se vzpostavi mednarodno gospodarstvo na
rani trgovski krogi ustvarijo pravilno in objektivno sliko. Naj sledi v kratkem vsebina tega pojasnila:
Anonimni dopisnik tega članka c. p. in šp.< v št. 34 Trg. Lista, je v svoji nelogični mešanici dokazal, da ne pozna pojma objektivnosti. V sled slabih informacij, ali pa iz zgolj sebičnosti je g. anonimus udaril na struno — osebne reklame. Že njegova definicija o špediterjih in carinskih posrednikih, odnosno njih delokrogu, je dokaz popolnega nepoznanja te stroke. Carinske manipulacije izvršujejo v vseh državah srednje in za-padue Evrope, špediterji, katerim priznavajo to pravo vsi zakoni teh držav, tako; da ni potreba nikdar prositi za priznanje pravice izvrševanja car. posredništva, še manj pa, da bi se ta panoga protokolirala v trgovskem registru.
Trditev g. dopisnika, da je južna železnica največje špedicijsko podjetje v naši državi, dokazuje, da so se mu korenito zmešali osnovni pojmi, ker zamenjuje prevoznika z odprem-uikom. Naročena pravljica o >od-premnih špediterjih (logika, kje si?) naj bi omilila nasilje juž. železnice napram pravim špediterjem. Milo povedano je ta monopolizacija carinskega posredništva od strani južne železnice — navadna kraja! Sicer je pa uspeh tega nasilja itak že rodil svoje sadove, kar lahko gotovo izpričajo gospodje trgovci. Tej ■»pošteni konkurenci obrača vsakdo — hrbet. In to nam je v zadoščenje.
Tolikokrat od gospoda pisca citirani paragraf 65 in druge določbe železniškega prometnega pravilnika, dokazujejo naše trditve, pred vsem pa tudi to, da si je železnica rezervirala pravo, poslužiti se v slučaju nujnosti vlogo špediterja, če ga v dotič-uem kraju ni in sicer po lastni inici-jativi, ne da bi si preje izposlovala posebno dovoljenje stranke. Če bi bila torej južna železnica v resnici špedicijsko podjetje, kar je pobožna želja gospoda dopisnika, bi ji ne bilo potreba si tega še posebej zasigurati v svojem pravilniku. Stranke pa bi se gotovo tudi ne obračale do špediterjev, če bi bile o tem delokrogu južne železnice prepričane! Mimogrede povedano je ta toliko opevani pravilnik prevzet le od nekaj držav, ki so se naslanjale na Nemčijo in bivšo Avstro-Ogrsko, med tem, ko imajo Srbija, Francija, Italija, Anglija, Rusija po vsem druge predpise, ki priznavajo v polnem obsegu privatno pravo.
Končno še nekaj! Reklama, ki jo
solidno bazo? Ali se ne bi pripravilo v ie s temi zavijanji hotel napraviti gospod dopisnik gotovim osebam, bode gotovo našla velik odziv, osobito še, to g. dopisnik »naknadno navede sijajno klasifikacijo svojih protežiran-cev, katera bi gotovo pripomogla do še večjega uspeha. — Tudi želja, da naj železnica no obstane sredi zapo-čete akcije, marveč, da ta način carinjenja razširi tudi na druge svoje postaje, ter v tem napravi tako zaželje-ni red in uvede normalne razmere, bode veliko pripomogla, da bode trgovski svet znal ceniti posel strokovnega špediterja. Ocena carinske uprave, v tej zahtevi južne železnice, pove vse. Tako dopis Saveza . Za nas je polemika s tem končana.
s tem svetovno gospodarstvo do splošnega poloma? Mogoče! Ameriški finančni strokovnjaki pritrjujejo temu soglasno: toda ameriška ljudska masa, ki ječi pod bremenom pristojbin in pod bremenom lastnega oogastva ni o tem sedaj še prepričana^ Mogoče se o tem prepriča v bodočem.
Še enkrat carin, posredniki in špediterji.
Z ozirom na naš članek »C. p. in šp. z dne 21. 3. 1922, st. 34, nam je poslal Savez špeditera — sekcija Ljubljana obširen komentar, oziroma pojasnilo, da si, mogoče mistifiri-
mojte Trnovski list!
Gospodarski pregled Čehoslovaške.
(Iz poročila trg. agenc. SHS v Pragi.)
(Nadaljevanje.)
Proizvodstvo pohištva. Industrija za pohištvo se kot veleindustrija nahaja še v razvoju, izvzemši industrijo za upognjeni les, ki je znana po či lem svetu, ker izvaža 90 %. Prolz-vodstvo pohištva dosega letno 30 milijonov frankov. Skupno število v teh tovarnah zaposlenih delavcev znaša 19.000. Komaj izza kratkega časa poznana podjetja so se začela baviti /. izdelavo gradbenih materijalov. Osobito so se nekatera podjetja specializirala v izdelovanju vrat po serijah, s čemer so začela pridobivati tuja tržišča. Izdelovanje pohištva iz trstja je zelo razvito; s teni proizvodstvom se peča 10 velikih tovarn. Okoli 90% celokupno produkcije pletarstva se izvozi. Izdelki so takšni, da so se že sedaj razširili po celem svetu in da konkurirajo z japonskimi izdelki iste vrste. Poleg teh tovarn obstoji še 10 podjetij za izdelovanje palic in bičev, potem 9 tovarn predmetov za kadilce, a zraven tega se izdelujejo še novitete in modni predmeti. t Industrija igrač za otroke se v zadnjem času zelo razvija, osobito v predelih Sumave; pred vojno se je cenilo vrednost izdelkov te industrije na 8 milijone frankov letno. — Izdelovanje ščetk so izvršuje v 24 podjetjih, v kojih je koncentrirana polovica celokupne produkcije hi vse Avstrije. Producira se doma in v tovarnah; pri hišni produkciji je zaposleno okoli 2500 delavcev, v tovarnah pa 8000. Največja tovarna se nahaja v Bratislavi. Predvojno produkcijo ščetk in čopičev se je cenilo na 10 milijonov frankov, od čegar se je izvozilo 60%. Druge vrste lesne industrije se izvršujejo deloma na domih, kakor n. pr. obutev iz lesa, deloma po tovarnah, kakor čevljarska kopita, ročniki ii> pisarniški materijal.
(iodbeni instrumenti. Instrumenti za strune se izdelujejo v tovarnah v severni Češki (Rudne Planine) v 818 delavnicah z 3050 delavci. Samo v tej pokrajini se je pred vojno izdelalo instrumentov v vrednosti 8 milijonov frankov. Izdelovanje instrumentov na pihala je osobito razvito v Kralicah, v Rudni gori, kjer je 15 tovarn s 770 delavci, 860 delavnic s 1870 delavci, a na domu dela 600 delavcev. Letni izdelek se ceni na 6 milijonov frankov.
Porcelan, fajans in steklarstvo. V
zapadni Češki, v okolici Karlovih Varov producira 68 tovarn s 17.000 delavci porcelan, čegar proizvodstvo doseže 80 tisoč ton; od tega se izvozi približno 10 tisoč ton, tako da zavzema Češka v tem oziru četrto mesto med evropskimi državami. Keramična industrija proizvaja; ploščice za oblaganje zidov (80.000 ton, od tega se izvozi 22.430 ton), opeka za tlakovanje (0000 ton, izvozi se 41.000 ton), fajans i. dr. Približno 8.500 opekarn s 40.000 delavci izdeluje opeko za domačo rabo. Konsum cementa krije produkcija 13 tovarn (5000 delavcev) /.
580.000	tonami letnega pridelka. Na za-padu Češke in Moravske se nahajajo ležišča kaolina, ki se uporablja doma za keramično industrijo, a izvaja se tudi v velikih količinah. Letno proizvodstvo znaša 180.000 ton, od kojih se 97 tisoč izvozi. Kaolin se ne potrebuje samo v keramiki, ampak tudi pri izdelo-
vanju papirja. Pri pripravljanju kaolina je zaposlenih v 24 tovarnah 3.600 delavcev. Čehosiovaška producira Uidi
40.000 ton magnezita, koji se uporablja za izdelovanje opeke za visoke peči. — Granit, ki je izvrstne kvalitete, se izvaža iz južne Češke po Labi in Vltavi. — 165 velikih tovarn s 4000 delavci ae bavi s proizvodstvom kaola, ki znaša 1 milijon ton, od kojih se 8000 ton izvaža v Nemčijo. Čehosiovaška ima tudi nekaj ležišč grafita, ki dajajo 30.000 ton letno.
Češko steklarstvo, ki je znano širom sveta, tvori važno panogo češke industrije in se vrši v 200 tQvamah s 60.000 delavci, v katerem številu so zapopade-ni tudi steklorezi, ki delajo doma. Izdeluje se 60% pihanega stekla, 25% stekla za okna in 15% stekla za steklenice. Celokupno proizvodstvo šip znaša
10.900.000 ma (6.000 delavcev) a število izdelanih steklenic 165.000.000 (8.000 delavcev). Pesek za izdelovanje stekla se uvaža iz Saksonske. Industrija za izdelovanje nakita in biserov iz stekla je posebno razvita v severni Češki in je važna kot izvozna industrija. Pri tej industriji je zaposlenih 15.000 delavcev.
(Dalje prih.)
Borza in trg.
Že v zadnjem članku o borzi smo slišali, da je borza trg, toda trg, ki se bistveno razlikuje od tega kar običajno nazivamo trg. Našli smo mnogo znakov, ki so slaipni tema dvema ustanovama in človek bi jih mogel zamenjati. V čem obstoji potemtakem razlika med borzo in običajnim trgom, kje je kriterij, ki d& eni ustanovi značaj borze, drugi pa znak običajnega trga? Kakor znano, je trg ono mesto, kjer se snidejo ob določenih urah kupci in prodajalci, da bi sklepali kupnoprodajne posle. Tudi borza je slična lokalna in časovna koncentracija ponudbe in vprašanja, toda brez dvoma je, da ni s tem izčrpano bistvo borze. Treba je še drugih znakov, treba je, da se pridružijo tem zaJc6nom še druga posebna svojstva, da se ustvari, da vzraste iz običajnega trga borza v pravem pomenu besede. Zakaj ne imenujemo trg, kjer se trguje s konji, z živino, ali n. pr., kjer se trguje s sadjem — borzo? V glavnem je za to merodajen značaj blaga, ki tvori predmet kupčije.' Na trgu si nakupimo natanko določenega konja, , ki ga vidimo pred seboj, gotov šopek cvetlic, določen kos mesa, kvantiteto določenega sadja, sploh predmete, katere ponujajo prodajalci na trgu. Gospodinja, ki je konsumentinja, si nakupi na trgu živila določene vrste in kakovosti. Vsi ti predmeti so na trgu stvarno prisotni, vsakdo jih sme natanko ogledati, ter sam ugotoviti, ali odgovarjajo njegovi zahtevi ali ne in že stari pregovor pravi, da nikdo ne kupi mačke v vreči. Na trgu samem se sklene kupčija, tam se proda blago in tam se tudi običajno plačuje. Karakteristika trga tvori tedaj prisotnost kupca in producenta, ali kakor se imenuje tehnična terminologija, prisotnost denarja in blaga.
Na borzi je to povsem drugače. Tam so najprej zastopane druge osebe, po vepini trgovci.
Prvotno smo našli tudi tam producente in konsumente, toda postopno so prišli na njih mesta izključno le trgovci. Na borzi se ne trguje o določenem, fizično prisotnem blagu, tam se ne trguje o tej ali oni vreči pšenice, o tem ali onem vagonu moke, ampak splošno, tu gre za pšenico, za moko, to je za vrsto.
Razliko med borzo in trgom nahajamo torej najprej v tem, da se na trgu, ne glede na razliko oseb, trguje o individualno določenih, na borzi pa o vrstnih vrednotah, od katerik more en komad nadomestovati drugega, ker sta oba ene in iste kakovosti. —
Ako kupim na trgu pšenico, si jo naprej ogledam in si izberem to in to vrečo; na borzi pa se sklene kupčija za toliko in toliko sto kvintalov n. pr. romunske pšenice, ki se ima izročiti takoj ali pa čez več mesecev. Ta pšenica se ne pripelje na borzo, kakor se to godi na trgu; vsi taki posli se na borz! sklenejo, toda šele pozneje realizirajo. Iz tega je tudi posneti, da ni vsako blago sposobno za borzno trgovino, temveč le tako, kjer ne
igrajo posamezni kosi nobene vloge. Zato ne bo mogoče trgovati na borzi n. pr. s konji. Na borzi so tedaj, in tu leži bistveni znak borze, vse vrednote, o katerih se tam trguje nadomestne. Takega nadomestnega blaga pa nahajamo cele mase. Najvažnejšo vlogo med nadomestnim blagom igra brez dvoma denar. Nam je n. pr. vseeno, ali dobimo ta ali oni dinar, vsak dinar se da poljubno nadomestiti. — Tudi se da 100 dinarski bankovec popolnoma nadomestiti z vsakim drugim 100 dinarskim bankovcem, kajti en 100 dinarski bankovec predstavlja isto vrednost kakor drugi, tudi če nosi ta drugo številko serije nego jo nosi oni. Isti položaj nahajamo pri obligacijah, kjer je pri obligacijah iste kategorije popolnoma postranska stvar, ali imamo v rokah ta ali oni komad, kajti obligacije ene in iste kategorije so si enake, vsaka predstavlja isto vrednost, dasi nosi vsaka drugo številko.
Tako je tudi z delnicami in z vsemi drugimi vrednostnimi papirji. — Mogoče se bo komu, ki ni še posvečen v borzne tajnosti zdelo nejasno, da se nahajajo v borznem prometu razen denarja in efektov, tudi pšenica, rž, moka, kava, riž in cela vrsta drugih predmetov. Kakim potom postanejo ti imenovani predmeti nadomestni, to je, kako izgubijo na podlagi borznega sistema, na podlagi borznih določil svojo individualnost, bodemo slišali v enem prihodnjih člankov, ko bomo govorili o blagovni borzi.
Vrednostni papirji ali blago, o katerih se trguje na borzi, to se pravi, koji se tam prodajajo in kupujejo, niso prisotni in to je ona posebnost, ono izvanredno svojstvo, ki bistveno razlikuje borzo od trga. Blago je lahko na tisoče kilometrov oddaljeno od borze, niti ni potrebno, da bi se nahajalo v državi, lahko je še v ladjah na oceanu, ali v Angliji, ali Ameriki. Spričo tega dejstva ima borza neko posebno stališče, in velikanske prednosti napram običajnem trgu. Vrednostne papirje bi bilo še mogoče pošiljati v zavojih od enega mesta v drugega, toda kako bi se vršilo pre-važnje blaga? Vsaj bi bilo izključeno one velikanske mase blaga, ki se dnevno na borzi prodajo in kupijo, vskladiščiti na borzi ali v kakih drugih shrambah v bližini borze. V okolici borze bi se morala zgraditi sama skladišča, da bi se moglo vsaj deloma shraniti blago. Pristotnost blaga bi pa spremenila borzo v trg in borzne dimenzije bi se reducirale na omejeno okrožje običajnega trga.
Drugo važno svojstvo, ki razlikuje boirzo od trga, je njena organizacija. Borza je tedaj organizirana ustanova, ki ima svoje organe, da izvršujejo gotove funkcije, ki se tičejo vodstva, reda in izvrševanja ,borznih poslov. Trg ne pozna te organizacije. Na trgu predstavljajo kupci in prodajalci veliko neorganizirano maso, a povsod, kjer vzraste iz trga borza, se ustanavljajo tudi organi.
Nadomestnost borznega blaga in njena organizacija razločujeta borzo od trga. Pač nahajamo pri borzah še druge posebnosti, vsaj smo jih nekaj navedli že v zadnjem članku, toda to niso bistveni znaki borze in tudi, ako bi ti znaki odpadli, bi borza ne izgubila svojega značaja. Karakter borze zahteva le nadomestnost borznih predmetov in organizacijo, vsi drugi so le postranski pojavi borze, ki nimajo za nje značaj nikakega iz-vanrednega pomena.
Fr. Zelenik.
Iz zgodovine žitnih cen.
Pravijo, da je zgodovina najboljša učiteljica, škoda, da se vse premalo uči zgodovina gospodarstva. Natrpa-vali so nam naše trde buče z neštevil-nimi letnicami rojstev raznih že zdavnaj strohnelih veličanstev, vojskovodij in vojn, kot da bi imeli vsi namero postati kdaj generali in maršali, kot da bi bilo vojskovanje in pobijanje glavni smoter človeškega rodu. V tem oziru se tudi danes ni skoraj-nič izpremenilo.
Potrebna nam je veliko bolj zgodovina gospodarstva kot pa krvava zgodovina. S to se naj pečajo vojne šole, šole pa, ki pripravljajo mladino za življenje, naj se pečajo z gospodarsko zgodovino.
Zanimale bodo našo trgovino, posebno ono z zrnjem, žitne cene v prejšnjih časih.
V nekdanjih časih je bila vsaka dežela več ali manj navezana le na svoj lastni pridelek. Uvoz iz drugih krajev je bil radi krajevnih in drugih težkoč skoraj nemogoč. Zato so se cene poljedelskih pridelkov zelo iz-preminjale. C. King (živel od leta 1650 do 1710) pripoveduje, da je za 10 % manjša letina imela za posledico 30 % povišanje cen, za 20 % manjša letina 50 % povišanje in za 40 % manjša letina 280 % povišanje cen. To so bile naravnost ogromne izpremembe< kojih posledic si ne moremo danes niti predstavljati.
Navajam cene, kakoršne so bile nekdaj. V Vidmu na Italijanskem je veljala 100 kg pšenice:
Leta 1501 4 lire, 1522 5.15, 1528
12.10,	1542 4.10, 1564 13, 1570 23, 1576 8.18, 1629 34, 1647 21.60, 1788
27.12, 17. januarja 1648 1% 14. februarja 1648 21.60, 20. m^ 1648 18.
Na Francoskem je veljalo 100 kg pšenice povprečno kron: ,
V letu 1200—1300 6, 1301—1400 5.25,	1401—1500 3.75, 1501—1535
7.37, 1536—1606 13.25,	1606—1705
17.12, 1706- -1805 20.25, 1806—1813
22.12, 1814—1823 21.12, 1825—1835 17.87, 1836—1845 20, 1846—1855 22, 1856—1865 20,	1866—1880 23.12, 1881—1890 20.13, 1891—1895 20.37, 1896—1900 20.50, 1901—1910 21.
G. Dettori dokazuje v svoji knjigi: Contribuito alle studio della variabi-lita dei prezzi, da so cene zrnja jako padle od leta 1771 do 1908. Navaja nastopne številke:
V letih 1771—1806 je veljalo 100 kilogramov pšenice 35.72, ovsa 28.86, 1807—1842 pšenice 34/20, ovsa 22.63, 1843—1878 pšenice 20.22, ovsa 16.07, 1879—1908 pšenice 22.23, ovsa 13.30.
Zanimivo je gibanje cen pšenice na Angleškem. Angleške cene niso samo najbolj točne, ampak so tudi najbolj zanesljive kazalke vrednosti pšenic^ kajti Angleška ne pozna carine na zrnje. Le od leta 1842. do 1845. je pobirala majhno carino.
100 kg pšenice je povprečno veljalo na Angleškem:
V letih 1841—1850 24 K, 1851 do 1860 25.60, 1861—1870 24.80, 1871 do 1880 20.60. 1881—1885 18, 1886 do 1890 14.30, 1891—1895 12.80, 1896—1900 13.40, 1906 13.20, 1907 14.40, 1908 15, 1909 17.30, 1913 19, 1914 19.20.	t	v
V Nemčiji pa je stalo 100 kg pšenice: V letih 1886 -1890 20.90 K, 1891—1895 19.94, 1896—1900 19.74, 1901—1905 20.10, 1906—1910 25.12, 1911—1913 24.61.
Na borzi v Berlinu je notirala pšenica:	Leta 1886 18.16 K. 1890
23.45, 1895 17.10, 1900 18.21, 1906 21.55, 1907 24.76, 1909 28.07, 1910 25.38, 1912 26.05.
Preračunal sem cene v krone, da lažje in hitreje primerjamo. Nemčija je imela vedno carino na zrnje, katero je znatno zvišala z letom 1906. To se izraža v znatnem porastu cen v letu 1907.
Iz primerjanja cen oa Angleškem in v Nemčiji vidimo vpliv carine na zrnje.
Kakor vidimo iz zgorajšnjih primerov, so bile cene pšenice dolga desetletja jako visoke in. so šele v sedmem desetletju lanskega stoletja začele znatno padati ter so prišle do leta 1896 tako nizko, da kmetovalec ni dobil za pšenico niti polovico tega kot prej in je grozil kmetijstvu propad.
Kaj je povzročilo taiko padanje cene?
Proizvodnja pšenice v Ameriki in Indiji se je jako pomnožila in ti dve proizvajalki sta preplavili svetovna tržišča z zrnjem. Pridružila se je pozneje še Rusija z velikimi množinami. Prometna sredstva so se jako iz boljšala in pomnožila, obdelovanje zemlje s stroji in drugimi modernimi pridobitvami je zmanjšalo stroske in to je omajalo cene plenice.
Res so nižje cene našega glavnega živeža potegnile za seboj tudi cene drugim pridelkom in izdelkom, vendar ne v tisti meri, kot je padla cena pšenice.
Zato pa je poljedelstvo pri svojem ekstenzivnem delu imelo od obilega pridelka škodo. To je rodilo organizacijo poljedelskih krogov, ki se je vedno bolj izpopolnjevala. Prišla je tudi slaba svetovna letina, ki je jako okrepila ceno in je ta do leta 1914 povspela se na svetovnih tržiščih do 19 krem.
Poštni zavod ~~ pokrovitelj trg. in obrti.
(Priobčuje K. P.)
Začetni pojavi rednih poštnih zvez, ki jih zasledujemo v prvih stoletjih srednjega veka v Evropi, temeljijo na potrebi trgovskih in obrtniških krogov. Razvijajoče se trgovstvo je brezdvomno pravi povzročitelj poštnega obrata, ki obsega danes ves kulturni svet in predstavlja tako-rekoč duševne sile v prosvetnem razvoju človeštva.
V pravem razumevanju vzvišenega smotra poštnega zavoda z vsemi panogami njegovega obširnega delokroga. so do malega one države prevzele pošto v lastni obrat, da ohra-najo temu prevažnemu zavodu vsestransko zaupljivost in mu zasigurajo neovirano vršitev visoke kulturne naloge v blagor države in narodov. Pod vrhovno zaščito držav se je pošta razvila v svetovni zavod, ki obsega danes celo površje naše zemlje, pospešuje kulturni napredek človeštva in širi blagostanje narodov, posredujoč' trgovske zveze in izvršuje prevažanje ter zamenjavo industrijskih pridelkov kakor prosvetnih proizvodov.
Povsod širom sveta sta ostala pošta in trgovina v ozkem stiku; prva se je smatrala vedno takorekoč izvršilnim organom drugi, in brez posebnih dokazov nam mora biti jasno, da vsak zastoj v napredku poštnega zavoda občutno zadene v prvi vrsti trgovstvo iste države.
Gotovo ni torej samo slučaj, če najdemo v nekaterih državah vrhovno trgovinsko in poštno državno oblast spojeno, s tem se izraža in udejstvuje medsebojna odvisnost obeh uprav, in sicer v očividno korist njih procvitu in z najboljšim uspehom.
Predno preidemo v razpravi na domače odnošaje, poglejmo malo pri-bližnjih in daljnih sosedih, opazujmo tamošnje razmere, da presodimo — sine ira et studio —, kaj bi utegnilo biti za nas posnemanja vredno, oziroma v kolikor napreduje naša poštna uprava kot pokroviteljica domače trgovine in industrije.
V državah, kjer uživa pošta zasluženi ugled in se smatra kot nosi-teljica javnega kulturnega življa, — in samo te si vzemimo za vzgled —, je poštni upravi priznana gospodarska in obratna samostalnost, z njenimi dohodki ne računa splošna državna uprava; pošta se sama vzdržuje in so pristojbine edinole - odvisne od faktičnih vzdrževalnih stroškov in prometnih investicij. Danes seveda upliva na poštne pristojbine tudi valutno razmerje posameznih držav a švicarskim frankom, kot enotno obračunsko sredstvo za terjatve iz mednarodnega prometa.
Vsekakor pa si prizadevajo poštne uprave omiliti pristojbinska bremena, dobro vedoč, da s takimi olajšavami podpirajo trgovino in obrt domačega občinstva, ter posredno delujejo za povzdig gospodarskega blagostanja, kar se jim gotovo sigur-nejše posreči, kakor z enostavno podražitvijo poštnega zavoda.
Dolgoletna vojna je takorekoč pogazila svetovno poštne naprave, ustavila do malega vse vrste poštnih strok, ki so bile za trgovino z inozemstvom prepotrebne.
Do normalnih poštnih razmer v mednarodnem prometu, še davno nismo prišli, treba bo še marsikatere ovire odstraniti, pa vendar je opazovati, da se posamezne države že poslužujejo prejšnjih dogovorov. Kljub
neprimernim težkočam uživajo do malega vse srednjeevropske države ugodnosti medsebojne poštno-nakaz-niške službe, s to v zvezi vršijo tudi povzetna opravila, rešujejo poštne naloge, celo promet s frankovnimi listi se je ponekod že uvedel.
Vse to izvira izključno iz pravilnega razumevanja poštnega zavoda kot pokrovitelja trgovine in industrije.
V državah, kojih poštna uprava obratuje s paketi, najdemo vseskozi •carinsko poslovanje poverjeno poštnim organom, kot zapriseženim oblastnim zastopnikom carine; kar bi gotovo ne bilo umestno, ko bi dr-žavin fiskus le količkaj škode pri takem poslovanju slutil.
Splošno se opaža, da so vse važnejše odredbe poštnih uprav pri-krojene po potrebah titovskega stanu in temu sorodnim panogam javnega življenja; to je naravna posledica sodelovanja strokovnih izvedencev, ki se pritegnejo pri posvetovanju za izdelavo pravilnikov.
V tem zmislu se uvedejo posamezne stroke poštne službe in se spravijo v sklad z razvojem trgovine in obrti.
Prevažne ugodnosti tiskovin in blagovnih vzorcev, časopisov, poslovnih papirjev itd., je pripisovati izključno prizadevanju trgovskih izvedencev; da uživajo te vrste pošiljk v okrilju svetovno-poštne zveze znižane pristojbine je ravnotako uspeh trgovine, kakor uvedba poštno-na-1 azniške, povzetne, naložne i. d. službe.
Vse te ugodnosti v poštnem obratu pridejo seveda samo tedaj do veljave, če niso v ozkosrčnem birokratizmu obremenjene z neprimernimi zastarelimi predpisi, in če izvršilni aparat tudi vsestransko točno, v duhu modernega napredka deluje, in je uprava zavoda poverjena strokovno izobraženim osebam.
Ne da bi jemali imenoma posamezne uprave za vzgled, najdemo osobito v državah s priznano živahnim poštnim prometom, ter zdravo aktivno trgovino ustroj pošte izključno v rokah priznanih in izbranih izvedencev. Izobrazba poštnega osobia vseh vrst m slojev je strokovna, kakor to zahteva služba, kateri se pripisuje ista važnost v državni upravi kakor vsakemu drugemu poklicu v javnem življenju. Tako morda inozemstvo ne bo razumelo naše tozadevne določbe, da se pri nas za vodilna in nadzorovalna mesta v poštni upravi zahteva juridična predizobraz-ba; saj tudi ni z lepa najti pravega vzroka za take predpise. — pag pa pogostoma, in z dobrim, celo sijajnim uspehom, načelujejo zastopniki trgovskega stanu poštnim resortom tujih držav. — Posebno pozornost zasluži pristojbinsko-tehnični del v poštni upravi — in danes je pravcata spretnost potrebna v tem oziru zadovoljiti državo in občinstvo.
Pri nas običajnih težkoč pri uvozu poštnega blaga, ki ga uradniki poštne uprave — seveda strokovno spo-sobljeni — neposredno ocarinijo, ne najdemo v tujini skoro nikjer.
Da razmotrivamo tudi primerjajoče točke naše razprave z lastno upravo, nam pač pri najboljši volji ni ugotoviti onega blagodejnega
troovnp1'3 u®troj naše pošte zastran trgovne m obrti, ki bi bil za ta 7avod brezdvomno jako potjeben
Uprava nase pošte sloni na ozkosrčnih birokratskih načelih zastoeUh nazorov, ki so posneti prejšnjim upravam na tem ozemlju; samo, da se birokratizem pri nas izvaja še doslednejše, In se pravi namen poštnega zavoda podreja drugim interesom.
Da povdarja naša zakonodaja za sposobnost v nadzorstvu poštne službe juridično predizobrazbo, ostane menda daleč naokrog njena posebnost.
V izvajanju pristojbinskih določil je naša poštna uprava jako podobna sodobnim navijalcem cen, vsaj posredno je sokriva rastoči draginji.
Imeli smo priliko razmotrivati razloge za povišanje poštnih tarifov; res, da nam nudijo sklenjeni dogovori priliko in pravico se posluževati višjih postojank z ozirom na valutno
razmerje, pa bi naši državi tega ravno treba ne bilo, če bi se le ta kot podjetnica poštnega obrata zavedala prave kulturne naloge tega zavoda, ki ne sme biti dobičkanosno podjetje za državo, ampak izključno posredni pripomoček za povzdig blagostanja in prosvete.
Občinstvo, ki se poslužuje poštnih naprav, ne sme imeti utiša, da plačuje davke s poštnimi pristojbinami, ampak prispeva ž njimi samo za vzdfževanje zavoda. In če izkaže ta zavod v korist državnih financ mno-gobrojne milijone, je jasno, da je višina poštnih pristojbin pretirana.
Načelo poštne samouprave, kakor je izraženo pri tujih poštnih upravah, je pri nas popolnoma neznano.
Strokovno pa stojimo z našo pošto samo v/ Evropi — recimo — ne ravno v prvh vrstah; ta stran naše razprave bi utegnila postati preobširna, trgovski krogi si lahko sami napravijo sodbo in umevna postane, če povdarjamo pomanjkljivost v ustroj-stvu, v strokovnem vodstvu, kjer manjka zmisel za vzvišeno nalogo, ki jo izvršuje pošta, in če se ta zavod izrablja od podjetnika, da mu vrže kar največji dobiček.
Vpis v zemljiške knjige.
(Predpisi o kolkih.)
Po tar. post. 45 avstrijskega pri-stojbinskega zakona so podvržene pristojbini tudi vpisi v zemljiške knjige, to je vknjižbe (intabulacije).
Razločevati imamo dve vrsti pristojbin:
1. pristojbino za prošnjo;
2. pristojbine za vknjižbe same.
1. Pristojbina za prošnjo.
a) Pri zneskih ali sploh pri vred. nosti pravice, za katero se prosi, da se vknjiži:
do 100 K 1 Din., nad 100 K do 200 K 2 Din., nad 200 K do 500 K 3 Din., nad 500 K do 1000 K 4 Din., nad 1000 K 5 Din.
b) Če pa pravica, ki se vknjiži, ni cenljiva, ali pa če se prosi samo za vpis kake zaznambe, znaša pristojbina 3 Din.
Pristojbina se plača na ta način, da se prilepi na vlogo (prošnjo) zgoraj na levi strani, na prazen prostor, dotični kolek. Prepisati ga ni treba; kake privatne štampiljke nanj pritisniti se pa že celo ne sme.
Ako sestoji prošnja iz več pol, je prilepiti na drugo in na vsako nadalj-no polo še posebej kolek za 1 Din.
Prošnje za izbris kakega vpisa (na pr. za izbris kakega dolga) so podvržene istemu kolku, kakor prošnje za vpis dotične pravice.
Če se prosi z eno vlogo za vpis (ali za izbris) v knjigah dveh različnih zemljeknjižnih uradov (sodišč), je pristojbino za prvo polo v dvojnem ali pa tudi v večkratnem znesku plačati, kolikor je že zemljeknjižnih uradov, pri katerih se bo dotična pravica vpisala ali izbrisala.
K prošnji se priloži vedno listina, na podlagi katere se prosi za vknjižbo, na pr. kupna pogodba, dolžno pismo, izknjižbena pobotnica. Te listine se prilagajo navadno v izvirniku, ki je že tako zase kolkovan. Razen tega je priložiti za zbirko v zemljiški knjigi k prošnji še en nepo-verjen prepis listine. Ta prepis je kolka prost. Morebitne druge priloge je pa kolkovati, če so kolku že same (na sebi podvržene, kakor listine (na pr. pooblastila, rojstne ali poročne liste z 2 Din., odstopna pisma po lestvici II. itd.), ali pa je prilepiti nanje kolek za prilogo, to je kolek za 50 par.
če bi prošnja ne bila pravilno Kolkovana, se mora stranki takoj vr-„ ’ aI| se ji pa sporoči, da naj pri-ese kolke naknadno, drugače se prošnja zavrne.
<2- Pristojbina od vknjižbe.
Vpis lastninske pravice na nepremičnine (posestvo) je pristojbine prost, ker se plača pristojbina že od doticne pogodbe (kupne, izročilne, menjalne pogodbe, dalje od zapuščine itd.). Ce bi se pa izjemoma kate-
rikrat vknjižila lastninska pravica na kako zemljišče, ne da bi bila podlaga tej vknjižbi kaka taka pogodba, zapuščina itd., ki je podvržena pristojbini, bi bilo plačati od vknjižbe 1 'k odstotka od vrednosti posestva, s 25 odstotnim pribitkom vred, skupaj torej 1 sedem osmin %.
Vpisi vseh drugih pravic, na pr. vknjižba kakega užitka, vknjižba kake terjatve, kake služnosti itd., so podvrženi pristojbini y2 % od vrednosti, s 50 % pribitkom vred, skupaj torej % %.
Zaznamba prisilne uprave in uvedba draibenega postopanja je pristojbine prosta, če je bita terjatev za dotičnega upnika že vknjižena ter je bila Vfe % na pristojbina, v kolikor jo je bilo po zakonu sploh plačati, na ta način že poravnana.
Če pa terjatev še ni bila vknjižena, je plačati od zaznambe prisilne uprave in uvedbe dražbenega postopanja pristojbino samo v polovičnem znesku, ki se pa pozneje v pristojbino od prave vknjižbe dotične terjatve, to je od vknjižbe zastavne pravice, lahko vračuna.
Ako je pravica, za katero se prosi, da bi se vknjižila, necenljiva ali pa če njena vrednost ne presega 200 K, ni plačati od vknjižbe nikake pristojbine.
Pristojbino je plačati brez izjeme v kolkih, in sicer na ta način, da se prilepi potrebno število kolkov na prošnjo, navadno na konec prošnje, na prazen kraj spodaj pod pcnipisom.
Kolke ni pripisati; s kako štam-piljo prepečatiti se pa že celo ne smejo; to naredi potem sodišče samo.
Ce bi se pristojbina ne plačala, se zemljeknjižni Vpis sploh ne izvrši. Ako se zemljeknjižno zavaruje pravica zastave, se dopušča, da se opravi zaznamba za prvenstveno pravico zastave, ne da bi se plačala taksa (pristojbina) vnaprej; toda v zemljiških knjigah se sme izvršiti vknjižba šele, ako se najkasneje v enem mesecu od vložene zahteve predloži dokaz, da je predpisana taksa plačana; drugače se zahteva izbriše iz evidence.
(Konec prihodnjič.)
Izvoz m uvoz.
Izvoz perutnine. Finančno ministrstvo je sklenilo, da dovoli izvoz perutnine proti plačilu v zdravi valuti, ki bi se stavila na razpolago Narodni banki.
Pojemanje italijanskega uvoza v Jugoslavijo. V letu 1921 se je uvoz iz Italije v našo državo znatno pomanjšal, nasprotno se je pa uvoz čehoslo-vaške in nemške robe povečal. Še v prvi polovici 1921 leta je stala Italija pri nas z 457,407.605 Din. kot prva uvoznica, medtem ko je v drugi polovici uvozila le za 200,000.000 Din.
Tzvoz poljskega mineralnega olja v Nemfijo. Uprava poljske državne tovarne za mineralno olje v Drohobycu, ki ima, kakor znano, največjo rafinerijo za mineralna olja na Poljskem, je ustvarila izvozno organizacijo za Nemčijo in nasledstvene države bivše avstrijske monarhije ter ustanovila pod tvrdko »Polmin« d. d. v Berlinu posebno delniško družbo za razpečavanje poljskih produktov mineralnega olja.
narodno sospodorske zadeve.
Trgovina.
Padanje šviearske zunanje trgovine.
V letu 1921 je švicarska zunanja trgovina nazadovala za 46 %. Vrednost izvoza je padel napram letu 1920 od 3200 na 2200 milijonov švic. frankov, a uvoz od 4200 na 2300 milijonov švic. frankov.
Industrija.
Tovarna verig d. d., Lesce pri Bledu.
Na inicijativo Ljubljanske kreditne banke so se te dni zbrali domači interesent-je ter sklenili osnovati delniško družbo pod gorenjo firmo, katera bode izdelovala električnim potom vse vrste verig. To bo prva tovarna te panoge v naši krkraljevini. Vodstvo tovarne prevzame čehoslovaški državljan g. Hinko Haberl, ki je odlični strokovnjak in je vodil več kot 20 lot znano tovarno v BelipeČi. katero izdelki so Širom Jugoslavije dobro
vpeljani. Zagotovljeni so stroji najno-vejSih preizkušenih sistemov. Tovarna se nahaja nasproti kolodvora v Lescah in bo urejena za letno produkcijo do 150 vagonov. Zaposleno bo preko 100 delavcev, od katerih bode 85% domačinov. Delniška glavnica znaša 10 milijonov kron in je popolnoma podpisana. Po dosedanjih dispozicijah je računati, da se bo pričelo z obratovanjem nove tovarne julija meseca t. 1.
Dohodki naših državnih rudnikov. Kakor čujemo iz Beograda, se bavijo v ministrstvu z vprašanjem naših državnih rudnikov. Kakor se je ugotovilo, je znašala izguba državnih rudnikov v poslovni dobi 1918/19 1,800.000 K, medtem se izkazuje za poslovno leto 1919/1920 19 milijonov in v poslovnem letu 1920/1921 96 milijonov čistega dobička. Produkcija premoga je znašala v lanskem letu 9 milijonov centov, to je za 1 milijon in 200.000 več kot v prejšnjem letu.
Denaratvo.
Naš promet bankovcev. Dne 15. marca t. 1. je bilo pri nas v prometu 4,703,728.510 Din., torej se je za 7,902.800 Din. povečal. Kovana podlaga temu papirju'je znašala 396,343.806.40 Din.
Nomški kapital v Bolgariji. Iz Sofije poročajo: V Berlinu se je ustanovila pod imenom »Dragoman« velika delniška družba z osnovno glavnico 30 milijonov mark. Družba ima namen, da nakupi v Bolgariji velike premogokope, ter da jih eksploatira. Družba je že nakupila od bolgarske vlade rudokop s površino 2400 hektarjev. Družba bo sezidala pri premogokopu velike bri-ketne tovarne, a bo izdelane brikete izvažala v Nemčijo. Predmetna družba jo prva nemška družba, ki je začela po vojni delovati v Bolgariji in ki bo izvažala premog iz Bolgarije v Nemčijo.
Promet
Sprememba voznega reda na drž.
železnicah. Počenši s 5. aprilom 1922 vozijo sledeči vlaki dnevno redno: Na progi Jesenice-Podbrdo direktni brzo-vlak Munchen-Trst št. 4202, ki odpelje iz Jesenic ob 20.11. Na progi Ljubljana gl. koI.-Jesenice vlak št. 916 z odhodom iz Ljubljane gl. kol. ob 12. uri vlak št. 924 z odhodom iz Ljubljane gl. kol. ob 15.7 in vlak 919 z odhodom iz Jesenic ob 21.01, ki dospe v Ljubljano gl. kol. ob 22. uri 53 min. Na progi Kranj-Tržič vlak št. 4134 a z odhodom iz Kranja ob
13.10.	Počenši z 6. aprilom vozi na progi Podbrdo-Jesenice dnevno redno direktni brzovlak Trst-Munchen št. 4201 3 prihodom na Jesenice ob 9.55. Počenši s 5. aprilom pa izostanejo dnevno redno: na progi Ljubljana gl. kol.-Je-senice vlak št. 914; na progi Kranj-Tržič vlak št. 4136.
Prometne omejitve. Sprejemanje roti« v vozovnih nakiadih za postaje šum-ske železnice Dobrljin—Drvar d. d. preko postaje Knin, je do nadaljnega ukinjeno. Ze sprejete in medpotne pošiljke naj iztečejo. Dovoljeno je sprejemati in odpošiljati režijske, državne in vojaške pošiljke.
Naša trgovska plevidba. Glasom poročila iz Beograda razpolaga naša trgovska plovidba z 142 parniki in 800 ladijami v skupni tonaži 267.000 ton. Od parnikov odpade 112 na obrežni promet in od ladij 666 na jadrnice, od katerih ima 35 na razpolago motorje.
Povečanje našega trgovinskega bro-dovja. Iz Dubrovnika poročajo, da je naročila dubrovniška parobrodna druž-v Angliji parobrode po 1000 do 8000 ton.
Poštni promet s Čehoslovaško. Izza 10. marca t. 1. je dovoljeno pošiljati v Čehoslovaško republiko poštne vrednostne zavoje z neomejeno vrednostjo. Priložiti je poleg izpolnjenega statističnega lista in izvozne izjave tudi carinsko deklaracijo. Taki zavoji se smejo tudi obremeniti s povzetjem do zneska 500 čehoslovaških kron.
Csrlna.
Carine prost uvoz živeža sa mesta.
Ekonomsko-finančni komite je te dni razpravljal o prehrani pasivnih krajev. Sklenjeno je bilo, da se bo dovolil vsem večjim mestom carine prost uvoz moke in pšenice, kakor tudi žitnega semena.
Kmetijstvo.
Poljedelski pregled naše domovine. Naša kraljevina ima 8,287.780 ha kulturne zemlje. Od le odpade ua Srbijo in juž. Srbijo 2,244.300 ha; na Vojvodino 2,113.639; Dalmacijo 137.167; Hrvaško iu Slavonijo 1,650.000; Slovenijo 369.757, Crno goro 55,000 ha. Ostalo so pašniki, vinogradi, sadonosniki, gozdovi in nekaj malega (okoli 409.735 ha) je v Vojvodini pod vodo, ki se ne uporablja v nobeni obliki. Od celokupne površine odpade na gozdove 7,500.700 ha, od katerih je 3,162.000 ha državna last. —
1,675.000	občinska last, 479.000 ha cerkvena last in 2,184.000 ha privatna last. Kar se tiče produkcije stojimo v svetu, odnosno v Evropi na sledečem mestu: v proizvodi pšenice na petem mestu; rži na devetem mestu v Evropi in desetem inestu v svetu; v proizvodi ovsa na še-, : lem mestu v Evropi, a na sedmem mestu v svetu; koruze ua prvem mestu Evrope, a na drugem mestu v svetu; krompirja na sedmem mestu v Evropi, .i na devetem mestu v svetu.	,
Dobava, prodaja.
Oglas. Nabava desaka in vojničke krevete. Dne 14. aprila 10 časova pri je podne drži se u intendanturi Komando Dravske divizijske oblasti ustmena licitacija za dobavo 3323 okovanih i 674 neokovanih desaka za komplotiranie vojničkih kreveta. Interesenti se pozi-vaju, da pošalju ustmene i pismene po-nude za celu dobavil — jedne i druge vrsti dasaka. Sa najpovolnijem ponud-jačem zaključuje se pogodBa. Uzora.; dasaka inože se videti u posteljno)n slagalištu Komande mesta u Ljubljani (VojašinVa Vojvodo Mišiča), prije B«i-
gijska vojašnica. Ponudjači imadu polo-, žiti 5 % kauciju, vrednosti dobavo i pot-pisati uslove. Uslovi mogu se videti kod Divizijske indentanture i Komande mesta u Ljubljani. — Dravska divizijska oblast, E. broj 5194.
Razno.
Železniški pragi iz državnih gozdov.
Ministrski svet je dovolil ministrstvu za šume in rude, da se smejo v svrho pridobitja žel. pragov posekati nekateri deli državnih gozdov. Od teh pragov dobijo dve tretjine naše državne železnice, ena tretjina se bode pa izvozila.
Delegacija ministrstva financ v Ljubljani objavlja uradno: Gospod minister za finance je dovolil, da se smejo živinski potni listi (stočni pasoši) stare emisije uporabljati, dokler se popolnoma ne porabijo, s pogojem, da se na njih dolepijo kolki do iznosa takse iz tarifne postavke 110 taksne tarife. Nalepljene kolke pa je uničiti na predpisani način z uradnim pečatom.
Razprodaja civilnih oblek. Inteu-danca za Slovenijo v likvidaciji bo v času od 18. aprila do 31. maja t. I. na dražbi prodajala stara civilna obleka, perilo in čevlji. Natančnejši podatki so razvidni iz razglasov pri mestnih magistratih v Ljubljani, Mariboru, Celju in Ptuju ter so na vpogled pri intendanti za Slovenijo v likvidaciji v Ljubljani (Št. Peterska vojašnica, soba št. 89) vsak delavnik med 9. in 12. uro, in pri Trgovski in obrtni Zbornici v Ljubljani.
Novi viri nafte in asfalta. Ministrstvo je bilo obveščeno o novih virih nafte v Borojevici v Črni gori, ter virih asfalta na Popovem Polju v Hercegovini.
Dvignenje angleške ladje. Nad 2500 angleških ladij so pognali tekom vojne nemški podmorniki v morje, kar znaša nekaj milijonov ton. Mnoge izmed teh ladij so imele na krovu velike vsote v zlatu in obilo dragocenih kovin. Tako n. pr. je bilo ua transatlantiku s-Lauren-ficuc, ki se je pogreznil na irskem nabrežju. za dva milijona šterlingov v zlatu. Neka angleška reševalna družba je vršila tri mesece na »Laurenticu< dvigalna dela in končno se ji je posrečilo, da je spravila na suho skoro oba milijona šterlingov v zlatu. Od premirja dalje so dvignile Angliji razne družbe okoli 440 brodov in ž njimi pridobile blaga in materijala v vrednosti okoli 50 milijonov šterlingov.
Tržno porodla.
Maribor. Živina: poldebeli voli 1 kg žive teže 21—32 K, plemenski voli 21 do 28 K, biki za klanje 28 K, klavne krave debele 22—25 K. plemenske krave 16—22 K, krave za klobasarje 12—18 K, molzne krave 16—22 K, breje krave 16—22 K. mlada živina 17—28 kron za 1 kg žive teže. — Krompir 6 K kg, pšenica po 14 K liter, rž liter po 12 do 13 K. ječmen liter po 10 K, koruza I i ter po 13—14 K, oves liter po 8 K, ajda liter po 10—12 K, nadalje kokoši komad po 130—180 K, gosi komad 125 do 200 K, kunci komad po 30—50 K, kozlički komad po 240—320 K, liter fižola 13—14 K, česen kg 36 K, kislo zelje kg 16—20 K, kisla repa kg 8 K, jabolka kg 28 K, mleko liter 10—12 K, surovo maslo kg 140—160 K, mast 96 do 100 K in eno jajce 3.50—4 K. — Seno: meterski stot sena 500 —600 K, otave 750—800 K in slame 450—500 K.
Novi Sad. Pšenica 3.95 do 4.32 Din., ječmen 2.87 Din., oves 3.08 Din., koruza 3 Din., moka štev. 0 5.75 Din., svinjska mast 20 Din.
Hmelj. Na bmeljskem trgo v Žalcu je vladalo precej živahno povpraševanje po hmelju. Cene so se gibale med 3100—3300 K za 50 kg. Živahno je bilo tudi povpraševanje po tujem hmelju, ki so ga plačevali po 2600—2800 (•. K za 50 kg. Stanje hmeljskih nasadov je zlasti v Savinjski dolini precej ugodno.
Borza.
Zagreb, devize:	Berlin	101—103,
Milan 1710-1715, ček 1710. London 1430—1445, Newyork ček 320—323, Pariz 2900-3000, Praga 626—630, Švic:< 8300—6350, Dunaj 4.30—4.40, Budim. pešta 39.25—40, Varšava 9.25—9.75. Valute: dolarji 317—318.50, češke krone 608-615, 20 K v zlatu 1000, napo-leondori 1025, švicarski franki 6200 do 6250, lire 1680-1700.
Ljubljanska kreditna banka 945—1000.
Beograd, devize:	London 359 d«
359.50, Pariz 740, Ne\vyork 81.50. Ženeva 1570, Milan 428—430, Praga !56. Berlin 25.50—25.75, Dunaj 1.075-1.12. Bukarešta 62. Budimpešta 9.75—10.2^, valute: leji 59.50.
Curih, devize: Berlin 1.55, Newyork 514, 'London 22.62, Pariz 47, Milan 27.35, Praga 9.77, Budimpešta 0.60, Zs>~ grel) 1.55. Varšava 0.13. Dunaj 0.06 iu tričetrl, avstrijske žigosane krone O.u*..
iinaliilsi?
kontiolne trakove, šekovne zvitke, barvo It.i dobavlja ANTON RAVHEKAR, Ljubljan i. Pred škofijo 20. Olavna zal. pridatkov NRSC
Zaloga klavirjev in pianinov
najboljših tovarn: Bttsandorfar, Erhbar, Czapka,
Hdlzl, Schvrelghofar, Sfingi Itd. Tudi na obrok«.
Jerica HM rol. Dolenc, uubljano. nilierjesa ulica 5.
I
Na drobna! I	|	&a	dabaio!
Vse vrst«4 iisuja:	ševro.	«'*mi
in barvani, prodaja trgovina usnja
J. MARCHIOTTI, LJUBLJANA
Sv. Petra cesta štev. 30.
Brzojavil Hadiat
Telef. St. 75.
XX3MK*XXXXXXXXX Manufaktuma trgovina na veliko xxxxxxxxxxxxxx
Hedžet Sz ZKIoritniJsc: — X-3vLTD.ljeiza.SL
XXXXXX*XXXXXXXX Pra.
*!*\yrr*..
Obvestilo.
P. n. odjemalce vljudno obveščam, da vodim dosedanjo tvrdko Schwab & Bizjak radi Izstopa svojega bivšega družabnika gospoda D. Bizjaka že od meseca maja lanskega leta popolnoma samostojno ter bo obstojala tvrdka z« naprej sami pod Imenom
Drago Schwabf Ljubljana.
Potrudil sc bom 1 v nadalje cenj. odjemalce vsestransko zadovoljiti. K tvrdki spadajoči modni salon je pod spretnim vodstvom priznanega strokovnjaka g. Gombača, kateri si je pridobil z večletno prakso v Inozemstvu vseh potrebnih zmožnostij.
Priporočam se za uadaljno naklonjenost
z vsem spoštovanjem
Drago Schvab
Ljubljana, Dvorski trg 3.
Uvoz in prodaja raznovrstnega inozemskega manufakturnega bSaga.
ME. sum
LJUBLJANA
Posebni oddelek za pletenine, trikotažo in perilo.
Delniška glavnica:
K 20,000.000*-
Podružnlce:
Ilovo mesio. Ut Slovenjgradec.
SLOVENSKA ESKOMPTNA BANKA
LJUBLJANA, Šelenburgova ulica štev. 1.
izvršuje vse bančne posle najmočneje in najkulantneje.
Rezervni zakladi;
K 6,500.000*-
Telefoni štev. 146, 458. Brzojavke: Eskomptna
Lastnik: Konzorcij za izdajanje »Trgovskega Lista.« — davni urednik: Robert Blenk. — Odgovorni urednik . Franjo Zebal. — Tiska tiskarna Makso Hrovatin a LJubllani