LETO III, ŠTEV. 25 POSAMEZNA ŠTEVILKA 10 DIN Ii vloga živilske liiistrifi Zaradi specifičnega položaja industrijsko zaostale dežele, je bila vsa napa investicijska, politika povojnih let usmerjena industriji dobi mlajši človek. Prav mehanizacija in prehod na sodobnejšo predelavo zemlje, z druge strani pa ureditev socialne zaščite, bodo imeli veliko vlogo pri vzpostavljenju ravnotežja v razvoju kmetijske proizvodnje v odnosu na industrijo. Naši kmetje to vidijo. Prvi korak in nedvomno pozitivna iniciativa v nekaterih naših vaseh .je združitev drobnih parcel v večje komplekse, kar omogoča sodobnejšo in s tem cenejšo obdelavo. Nadaljevanje po tej poli bo brez dvoma privedlo ne samo do -uravnovešenja, ampak tudi do racionalnejšega izkoriščanja zemljišč in hkrati rešitve vprašanja neobdelane in zapuščene zemlje. V tem pogledu čaka kmetijske zadruge velika naloga. Saj morajo biti prav te nosilec napredka na vasi in podpirati vse, kar vodi k izboljšanju. Veliko vlogo pri pospeševanju kmetijske proizvodnje bi lahko imele tudi naše tovarne prehrambene industrije. Z vzpostavitvijo stikov z zadrugami in posameznimi kmetijskimi proizvajalci, lahko usmerjajo kmetijsko proizvodnjo, hkrati pa sebi zagotovijo potrebne surovine. Letošnja praksa nekaterih podjetij dokazuje, da je naš kmet pri- pravljen gojiti tiste kulture, ki jih tovarna potrebuje, seveda, če vidi zagotovitev prodaje. To lahko uredijo z medsebojnimi pogodbami. Tovarne prehrambene industrije pa lahko nudijo še več. One lahko poskrbijo za strokovno pomoč, na drugi strani pa z akontacijami na pridelek omogočijo kmetom pravočasno nabavo kvalitetnih semen, umetnih gnojil in podobno. Taka povezava nedvomno koristi tako tovarni kot kmetu. Zato ne smemo gledati razvoj kmetijstva le skozi investicije, ki so predvidene v te namene. To je osnova, ki bo dosegla svoj namen, le takrat, ko bodo ta sredstva pravilno in smiselno uporabljena ob istočasni rešitvi drobnih vprašanj kmetijski proizvodnje ter zlivanju v celoto z industrijo. To se mora odražati v medsebojnem dopolnjevanju. Sveže rti jasno jutro pozdravlja ljudi, ki hitijo že navsezgodaj na dalo. Le bežno se pozdravljajo. Mudi se jim na delo, ki je zaradi stalnega deževja zelo zaostalo. Nekateri so že pred tednom pokosili prvo travo, pa je še sedaj na travnikih. Razobesili so seno po zasilnih kozolcih in celo po žicah vinogra-dov. Tam 'gnije in rjavi. Težko vidijo kmetje, da jim slabo vreme uničuje dobroobetajoče pridelke. Pomlad je za začetek pokazala zelo dobro, kasneje pa se je vse preobrnilo na glavo. Kot bi hudič s kremplji mešal oblake, da jih je vedno več. Pa dežja . . . Kdaj bo le prenehal?! Na povratku z Velikega vrha, ki je skupno s Fajtovim hribom poznan še iz prve svetovne vojne, sem ob poti opazil češnjevo vejo z debelimi rdečimi sadovi. Tam zraven je .pridni vinogradnik škropil trte. Namenoma, da ga opozorim, sem stegnil roko in utrgal nekaj češenj. Takoj se je ustavil in zaklical: »Kaj delate, mladi človek?« »Odžejam se«, sem hitro odgovoril in stopil skozi plot do njega. Takoj sva bila v razgovoru kot stara znanca, že trikrat je škropil, pa še ne ve, če bo obvaroval trte pred boleznijo. Da bi se vsaj sedaj ustalilo vreme, potem bi že šlo kako naprej. V Volčji dragi sem dohitel starejšega moža, ki je peljal dvokole-sni voziček na polje, že pri prvi pozdravni besedi je bilo tudi njemu vreme glavna skrb. »Tako sem star, da sem že pozabil, kdaj sem prišel na svet, toda take pomladi še ne pomnim,« je začel. »Stavim, da ima tu vmes luna svoje opravke. Neki stari gospod mi je pravil, da ima luna vsa- Koprski kmet je pripeljal češnje za odkup. Še isti večer mu bo sledilo na desetine vozov. ko toliko svoje »spomine« (znamenja). To traja ¡tri. polne lune, to je tri mesece. Kaže, da bo tudi letos tako«. , Od lune sva prešla na češnje, ker mi je že presedala njegova vražje-vernost. Nisem mu hotel ugovarjati in dokazovati, da je mogoče zame-njal — sočne pege za lunine »spomine«. češnje pa so vendafle boljše kot njegovi lunini »spomini«. Pa je tudi te stavil v nič. »Prav za nikamor niso. Neki dan sem jih dal prašičem. Ti so jih zelo radi žrli, drugič pa jih niso hoteli več. Kmalu hi mi bili še zboleli Da bi iz njih kuhali žganje se ne izplača, ker imajo premalo sladkorja«. Skoraj da sem možu zameril zlaganje o Češnjah, ker sem jih med potjo s takim užitkom opazoval. Na poti proti Prvačini sem se večkrat ustaviü na travnikih in njivah. Trava je izredno velika in gosta. Sena bo dovolj. Vprašanje je, kaj bo napravila pšenica, ki je zrasla v samem dežju. Klasje je lepo in veliko, kakšno bo zrnje, bo povedala rnlatilnica. Zali hrib je novo ime za nekdanji Dornberg. V vasi sem naletel na skupino otrok, ki se je živo raz-govarjala. Eden izmed njih je vabil ostale: »Bomo vrgaval žuogo u zid«. Mrak se je delal, ko sem se nad vasjo usedel, da zapišem vtise, ki sem jih dobil. Po strmem klancu je priletela komaj štiriletna pučka, se ustavila in me opazovala. Naenkrat me je zelo prijazno opozorila: »Vam bodo vse povečerjadi«. Vesel teh besed sem odgovoril: »Res je, vse mi bodo povečarjali, ker imam še daleč do doma«. Tako majhna, in vendar kako lepo in pravilno je povedala. Odrasli pa še vedno mešajo tujke med naše domače izraze. Vso pot me je spremljal prijeten duh svežega sena in cvetočega bezga. Dan je bil lep in so kose zapele svojo pesem zreli travi. Malo pred Branikom sem srečal kmeta, ki se je vračal s polja. Tudi ta je imel opraviti z dežjem. Tako sem na vsej poti dobil iste vtise: kadar sije sonce, je dobre volje polne koše. Tako je pač življenje kmetov. V vsakdanjem stiku z naravo in zemljo čutijo, »da vreme regirM — uravnava — -dobro ali slabo letino. V Braniku je na steni zadnje hiše na desni strani spominska plošča z napisom: »Možina Pavla — Rastja. Da narodu otmela suženjstvo bi in trpljenje, neustrašeno žrtvovala svoje si življenje. — 1906 — 1945«. Pred zadružnim domom pa stoji lep spomenik padlim borcem v NOV. * Kot refren pesmi, ki nikoli no utihne, se v Vipavski dolini, v Bt-dih, Na Goriškem, v Istri 'in na Krasu te dni oglaša izpod gabro-vega ali leskovega grma značilno klepanje kos. V spominu se kar sama obnavlja tista lepa narodna pesem: »Mrzle rose, ostre kose, rada trav'ca se kosi . . Na pšeničnem klasju, ki je tako težko dočalo sonca, se vsako jutro svetlikajo velike rosne kaplje. Da bi vsaka bila debelo zrno! P. A. L,- Sí Se j® čas, da V postojnskem okraju so dali izdelati lične zemljevide okraja, kateri so nalepljeni na platno in opremljeni z letvicama. Precej upraviteljev šol ga ne more nabaviti zato, ker nima občinski LO denarja ozir. v proračunu tiste šole nJ potrebnega kredita za to, kar je nujno potrebno. Nekateri upravitelji plačujejo s svojim denarjem za razne potrebščine za šolo in imajo založenega precej denarja, ki ga pa ne morejo izterjati zato, ker pravijo na občini, da ni in ni denarja. Menim, da bi bilo nujno potrebno že enkrat rešiti to zadevo in ali naj dobijo šolski upravitelji ali pa šolski odbori bodisi računske knjižice bodisi denarno zalogo od 5.000 — 10.000.— din, ki bi jo obračunavali trimesečno ali pa dvigali denar z računsko knjižico, kadar bi ga potrebovali in dali obračun občinskemu LO o gospodarjenju do 20. decembra v letu. Takšen način bi toil zalo primeren in bi odpravili marsikatero nevšečnost in -nepotrebno godrnjanje. Fago— Soča, stisnjena v globoko strugo, ki jo je sama izdolbla Gospodinjski tečaj ¥ Dejale so žene: »Kako, da ne bi mogle prirediti tečaja za gospodinje v Postojni?« To je dalo dosti skrbi našim ženam in bilo je dosti zaprek, ki bi jih bilo treba premagati. Saj ni bilo ne prostora ne posode niti inventarja skratka — ničesar. Pa sta jo mahnili dve tovarišioi Ladioa in Angelca k sekretarju OK ZKS tov. Hacetu Matevžu in ga prosili za pomoč, ki j.ima jo je ra-devolje obljubil in prav tako je pomagal tudi občinski LO Postojna, ki je dal v ta namen 40.000 dinarjev. Po dolgih in vestnih pripravah se je pričel tečaj prve dni aprila. Dosti razumevanja je pokazalo mestno gostinsko podjetje, ki je dalo na razpolago prostore na železniški postaji. Na tečaju je 58 deklet, ki se učijo, kuhanja šivanja, krojenja, pletenja, vezenja in drugih ročnih spretnosti, katerih jih učita tovariš Slef in tovarišica Garzarolli, kuhanja pa jih učita Sterle Ivanka in Jeremejeva, ki vodi s svojevrstno natančnostjo in vestnostjo knjigovodstvo in navaja bodoče gospodinje na pravilno gospodarjenje. Poleg tega pa imajo tudi razna politična, vzgojna in zdravstvena predavanja, kar je posebno potrebno bodoči materi, ki bo dobro vzgajala svoje otroke le, če ho sama dobro in prav vzgojena. Z vso vestnostjo se pripravljajo na razstavo, ki bo 19. in 20. junija sku.pno z razstavo vajencev v prostorih osnovne šole v Postojni — Fago — Toma j Koncert- združenih mladinskih gimnazijskih pevskih zborov okraja V nedeljo, 13. junija je iz vseh Icrajc-v sežanskega okraja prihitela dijaška mladina, da s pesmijo zaključi delo v minulem šolskem lelu. Z vrha tomajskega hribčka je iz tristo mladih grl zadonela naša pesem. Pod vodstvom požrtvovalnih pevovodij, so se nam predstavili mladi pevci s svojimi zbori posamično in skupno. Poleg že znanih zborov nižjih gimnazij iz Komna, Herpelj in Tomaja, sta nastopila še mladinska pevska zbora gimnazije iz Sežane in Podgrada. Ugotovili smo, da se nam je s tem nastopom nudil vpogled v celoletno ah. večletno delo na glasbenem področju na vseli nižjih gimnazijah našega okraja. Med izvajanjem- smo ugotovili, da je tehnično delo posameznih zborov na višini, več ali manj pa tudi umetniško izvajanje. Ob zaključku nastopov posameznih zborov je veličastno zadonelo šest pesmi, ki so jih skupno zapeli ob spremljavi godbe na pihala iz Vrlio-velj. Mladina pevskih zborov nižjih gimnazij iz Komna, Herpelj, Sežane, Podgrada in Tomaja, pevovodje, godba iz Vrhovelj in njen dirigent, so s tem nastopom pokazali velike sposobnosti. Nadaljnji uspeh jim je zagotovljen, če bodo tudi za naprej tako požrtvovalno delali. —an— Vsak dober gospodar ve, da rabi krompir poleg hlevskega gnoja še umetna gnojila. Preden gnojimo z umetnimi gnojili, moramo premisliti, da bomo rastlinam, pri katerih želimo dobro zmo, gnojili predvsem s fosforjevimi gnojili, rastlinam, pri katerih želimo hitro rast in veliko zelene mase, z dušičnimi, rastline, ki imajo mnogo sladkorja — škroba pa rabijo največ kalijevega gnoja. Krompirju bomo torej gnojili s kalijevimi in dušičnimi gnojili. Od različnih, načinov gnojenja s kalijem je najboljše podlistno gnojenje, za katerega je ravno zdaj ob okopavainju čas. Za 1 ha površine rabimo 200—250 kg kalijeve soli. Trosimo jo po okopavanju med vrste. Prav tako gnojimo tudi krimski pesi. Ob prvem okopavanju ji kot podlistno gnojilo trosimo čilski so-liter ah niitromonkal (če nismo z dušičnimi gnojiili že pred saditvijo ali setvijo) od drugem okopavanju pa trosimo kakor za krompir kalijevo sol. Poizkusite in boste Videli, da bo pridelek večji in kakovost boljša, , M. M. Pred kratkim je občinski ljudski odbor Pivka sprejel proračun dohodkov in izdatkov za tekoče leto v višini 16,847.000 dinarjev. Proračun izdatkov vsebuje poleg zneska 6,847.000 din, v katerem so zajeti vsi izdatki državne uprave, ljudske prosvete in socialnega skrbstva, znesek 10,000.000 din za komunalne investicije. Investicije bodo uporabili za komunalna dela po nekaterih vaseh, predvsem pa v tistih, kjer je problem preskrb? s pitno vodo. Za ureditev pivškega vodovoda, ki zajema vas Pivko, le določenih 7,000,000 din. Ta je reser. problem, ker ni niti delno zmogel preskrbovati prebivalstva s pitno vodo. V peteklem letu so v ta namen potrošili 4,000.000 din ii^ to predvsem za nabavo novih črpalk, cevi in drugega materiala potrebnega za vodovod. Občinski ljudski odbor meni, da je nujno rešiti ta problem in je s pomočjo okrajnega ljudskega odbora zagotovil sredstva za dokončno ureditev. Preostali znesek pa je razdeljen za popravilo vodovoda na Kalu, napravo lovišča na Juriščah, dokončati dela pri vodnjaku v Zagorju, popravilo stavb osnovnih šol Kal in Jurišče, izdelavo načrta za kulturni dom in pripravo vseh načrtov za potrebna dela, ki jih bo treba narediti v prihodnjih letih. Poleg rednega proračuna ima občinski ljudski odbor na razpolago Lep. uspeli Glasbene šole v Ilirski Bistrici Glasbena šola v Ilirski Bistrici je ob koncu šolskega pouka priredila »produkcijo« ali izpilt pred publiko. V duetu sta zapeli dve deklici oVVenite rož'de moje«, »je pa davi slan'ca padla« in »Vesela pevka«, ki sta želi odobravanje publike. Sledili so pianisti tov. Reze Zajec, ki so breznibno in lepo izvajali po kaikšen komad iz šole ter po eno Pavčičevo narodno. Največji aplavz je žel Antončič Zoro. Za temi so prišli na vrsto harmonikarji in pianisti tov. prof, Kirno. ve. Pianisti kakor tudi harmonikaši so lepo izvajali razne Rančigajeve-in Pavčičeve skladbe. Mala 6 letna Sonja je ob koncu zaigrala več skladb med njimi Strausov vaicer »Na lepi plavi Donavi«. Za konec je še gimnazijski pevski zbor zapel Jerajevo: »Vrabčki«, Premriovo »Ura«, Kozinovo »Pionirsko kolo«, Dovganovo »Veter«, Simombtijevo »Gosi« in Gobčevo »Domovini«. Dijaki in dijakinje Glasbene šole so v znak priznanja in hvaležnosti za njihov trud podarili upravnici Zajčevi in prof, Kirnovi šopke cvetic in druga darila. Tudi mi, ki smo prisostvovali tej Jepi produkciji, se pridružujemo tem mladinkam in mladincem ter se za požrtvovalno delo voditeljem Glasbene šole zahvaljujemo tako tov. Zajec Rozi in tov. prof. Kirnovi kakor tudi tov. Grm Alojziju. sredstva iz sklada za obnovo gozdov. Občiinski ljudski odbor je sprejel sklep, da bo večji del tega zneska uporabilo za popravilo gozdnih poti za čiščenje in pogozdovanje. Dela so pod nadzorstvom petčlanske komisije že pričela. S. J. Iz našega kraja res nc poročamo mnogo, vendar pa ne moremo mimo dveh prireditev, ki smo jih imeli v zadnjem času. Nastopil je pevski zbor učiteljišča iz Tolmina, ki je zapel tako, da je bilo številno občinstvo naravnost očarano. Čestitamo jim in se obenem zahvaljujemo za užitek, Id so nam ga nudili. Druga prireditev pa je bil telovadni nastop dijakov in dijakinj tu-kSjšnje nižje "gimnazije v" okviru »Partizana«. Šolski otroci, mladinci in mladinke, so izvedli več točk. Najboljši pa je bil nastop, članic s prostimi vajami in članov na orodju. Vendar moramo pripomniti, da bi morali prireditelji kiltičneje izbrati posamezne telovadce in dovoliti nastop le tistim, ki obvladajo vse gibe. Tako bi izpadle nekatere mučne točke. Preteklo nedeljo je proslavila Lipica na Krasu štiristoletnico, odkar je nastala ter 374 letnico, odkar je bila ustanovljena kobilarna ter vzrejallišče plemenitih lipicanskih konj. Tedanjlii avstrijski cesarski dvor je dal pobudo za odkup Lipice, ki je spadala v premoženjski skad tržaškega škofa. Avstrijski nadvojvoda je želel v tem kraju ustanoviti konjsko ergelo, ki, naj bi dvor in ostalo visoko plemstvo oskrbovala z jahalnimi in paradnimi ko-. nji. V ta namen sd pripeljali v Lipico čistokrvne arabske plemenja-ke, kakor tudi nekaj španskih žreb-cev, s pomočjo katerih so pričeli križati raso kraškega konja jn tako zaplodili pleme danes po svetu znanih lipicancev. čeprav je Lipica v svoji zgodovini pretrpela razne nezgode, zlasti po vojnah, vendar se je vedno zopet opomogla in se obdržala do današnjega dne, ko je pod novimi pogoji v polnem razmahu. Najprej so jo težko prizadeli napoleonski vojni pohodi skozi te 'kraje. Prav tako ji n; prizanesla prva svetovna vojna. V obeh primerih so morali Iipicanski konj.i v pregnanstvo v 'tuje dežele, odkoder so se vra čali v močno okrnjenem številu. Med okupacijo je kobilarna sicer obstajala, vendar se ni mogla razviti v pomembnejšem stilu, ker ji okupator ni nudil dovolj opore in sredstev. V drugi svetovni vojni pa je bila Lipjca takorekoč uničena, ker so tod divjali nemški in italijanski fašisti. Šele po osvoboditvi so nastopili za to znamenito konjsko vzrejevališče lepši časi. Ljudska oblast ji posveča vso pozornost, četudi konjsko zaprego čedalje bolj izpodriva avtomobil, vendar se Iipicanski konj še vedno vidno uveljavlja v naši hrabri vojski, pa tudi v plemenitem športu. Poletje je naklonilo Lipici za njen jubilej prekrasen sočni dan, Toliko gostov Lipica že davno nI sprejela. Z vseh strani so prihajali izletniki peš, na kolesih in motornih vozilih, da prežive dan v naro- - ^ , m - i P»«*. S "v -i Lipica in lipicanci Iz Ilirske Bistrice Š5w5!js!k® š©le s© d3©lso3e Tudi mladinke na šiviljski šoli v Ilirski Bistrici imajo sedaj svojo mladinsko organizacijo. Pred dnevi so se zbrale na ustanovni sestanek in prvič izvolile svoje mladinsko vodstvo. Ko so razpravljale o svojem bodočem delu, so sklenile, da bodo še naprej pridno vadile v pevskem zboru in se še v večjem številu vkjučile v TVD Partizan. S prostovoljnim delom in pomočjo občine pa bodo pred šolo uredile igrišče za odbojko, za katero je med mladinkami precejšnje zanimanje. Zelo rade bi se udejstvovale tudi v dramatiki, a nimajo strokovne moči, ki bi jih vodila. Prosvetno društvo v Ilirski Bistrici bi prav gotovo melo več uspeha v pridobivanju mladine, če bi pri društvu osnovali mladinsko sekcijo. To je mladinsko vodstvo že večkrat predlagalo. Tako bi mladini res lahko omogočili sistematično delo na tem področju. Na ustanovnem sestanku je bilo govora tudi o listu »Mladina«. Za stalne naročnike se je prijavilo 15 mladink, kar gotovo ni majhno število. Okrajno vodstvo mladine je konec maja omogočilo brezplačen izlet v Kranj 17 mladinkam s te šole; sedaj pa je ponovno prispevalo za štiridnevno ekskurzijo ob zaključku šole. Marija Vogrič Postojna Pretekli teden so postojnski sed-moošlci nastopili s trodejanko »Dnevi naše sreče«. Igrali so dobro in doživeli velik uspeh in priznanje številnih gledalcev. Med igralci je več mladih talentov, ki bi lahko postali stalni gostje dramskega odra. Igro je režirai tov. Penko, kateremu gre pohvala za trud in prizadevanje. P. M. čju te prelepe kraške zelenice. Bilo je nad 4000 ljddi, pravcato mravljišče, ki je vivelo in v veselem razpoloženju uživalo blagodejno toploto in senco kraške narave. V improviziranih paviljonih so si gostje lahko tešili žejo jn glad, na plesišču so se vrteli mladi in starejši pari, ki jim je privzdigovala pete godba iz Prvačine. Imenitno so go-dli. Nastopilo je tudi nekaj pevskih zborov, ženskih in mešanih, ki pa se niso mogli prida uveljaviti v splošnem direndaju. Osrednja točka programa pa je bil nastop jahačev z dresiranimi konji. Množica je navdušeno občudovala plemenite, vitke živali, ki so pokazale poleg svoje izredne lepote tudi razne priučene umetne gibe v hodu in diru. Mlade kobile so se izkazale kot balerine na štirih nogah, s katerimi so se jedva vidno dotikale tal. Izredno »inteligentne« živali so to, ki se podrejajo najmanjšemu gibu jezdeca. Kako krasen dar je pripravil naš maršal Tito grškemu monarhu, ko mu je dal pripeljati par belih lipicancev. S tem pa je naš ljubljeni poglavar države ¡¿kazal Lipici najvišje priznanje in pozornost. ž. J. Ali $e> pkm tako.? »Slovenski Jadran« je v svoji 22. številki z dne 28. maja 1954 objavil pod gornjim naslovom članek Rastka Bradaškje iz Postojne, ki poroča, kako so ostali v železniških stanovanjih v Kozini, Divači, Pivki, Prestranku in Postojni • brez ■ električne razsvetljave. Naš dopisnik iz Sežane se je glede te zadeve obrnil na podjetje »Elektro-Sežana«, kjer je dobil naslednje pojasnilo: V začetku letošnjega leta se je sestala mešana komisija predstavnikov železniške direkcije iz Ljubljane in podjetja »Elektro-Sežana«. Komisija je pregledala električno instalacijo u železniških stanovanjskih hišah na omenjenih postajah ter ugotovila, da je električna napeljava v navedenih objektih skrajno pomanjkljiva in v kričečem nasprotju s predpisi in požarno varnostjo. Predstavniki železniške direkcije so obljubili, da bo direkcijo dala nalog, oziroma naročilo za ureditev instalacije, kakor hitro bo podjetje »Elektro-Sežana« predložilo zadevne načrte in predračun. Hkrati- pa je bil določen tudi. rok, do kdaj se mora to zgoditi. »Elektro-Sežana« je načrt in predračun takoj izdelalo in ga poslalo direkciji J.DŽ, v Ljubljdno. Direkcija pa do clneva prekinitve električnega toka ni izdala naloga, naj se instalacija- uredi. »Elektro-Sežana« je večkrat opozarjalo železniško direkcijo, naj izda nalog, da bi z delom- pričeli. Zadrlji postavljeni rok je bil 15. maj. Ker pa železniška. direkcija niti do tega dneva ni storila svoje dolžnosti, je moralo podjetje »Elektro-Sežana« postopati po pravilniku g splošnih pogojih za preskrbo z električnim tokom iz javnega omrežja LRS (Uradni list LRS št. 1—4 53, člen 73-e) ter je ukinila dovajanje toka u naštete stanovanjske hiše železničarjev. Zato na- vprašanje »Ali je to prav« »Elektro-Sežana« odgovarja, da v resnici ni prav, da se železniška- direkcija- tako slabo briga za izvajanje predpisov o električni instalaciji v svojih stanovanjskih hišah. Pa tudi to ni čisto prav, da se postojnski dopisnik »Slov. Jadrana« ni nekoliko pozanimal, kako in kaj je prav za prav s temi predpisi. Če bi bil s temi predpisi seznanjen, tedaj bi njegov članek prav gotovo ne izzvenel v obdolžitev podjetja »Elektro-Sežana«, kakor da je nekaj narobe, ako se to podjetje zaveda svoje odgovornosti in ravna po predpisih, ki so uzakonjeni. Upamo, da je ta neljuba zadeva s pojasnilom »Elektro-Sežane« vsaj toliko urejena, da bo javnost objektivno poučena, zakaj so v železniških hišah ostali brez luči. ?,. J. Kljub vsej pridnosti prebivalcev, je še vedno veliko potreb pri gradnji in obnovi požgane vasi. (Na občini je še nad sto prošenj za pomoč pri obnovi, ki so jih vložili posamezni gospodarji. Na obnovo čaka še nad 20 hiš, na. dokončno obnovo pa okoli 70 hiš. Občina je iz družbenega plana dobila za nadaljevanje obnove 10 milijonov din. če bi hoteli že letos obnoviti vse, kar še čaka, bi potrebovali okrog 45 milijonov din. NekaStarH poseštajiki obr^avlijajo sami. Gradbeni odsek kmetijske zadruge jim pomaga z gradbenim materialom. Tako jih stane manj, ker veliko dela opravijo sami in ni treba plačevati nestrokovne delovne sile. še vedno je veliko hiš, ki na zunaj kažejo neometano surovo zi-dovje. Lastniki bi jih radi dokončno obnovili in jim tudi na zunaj dali lep izgled, toda cena cementa je previsoka. Isto je z gnojišči in gnojničnimi ja^ mami. Ce bi bil cement dostopen po zmernejših cenah, kot je sedaj, bi marsikateri posestnik rad kaj izboljšal. -Največja ovira za nadaljevanje obnove pa je v Šmarjah cesta, katere gradnja je bila predvidena po regulacijskem načrtu. To cesto so že leta 1908 projektirali pod nek-1 dan jo Avstrijo. Dvakrat so zanjo pripravljali načrt tudi Italijani in to vedno pred kakimi volitvami. Bila je potemtakem — volilna cesta. Po zaključenih volitvah je o gradnji ceste utihnilo vsako govorjenje, načrt, pa je obležal v predalu izvoljenega poslanca, ki je imel zagotovljeno plačo in sedež v parlamentu. Po osvoboditvi je bila cesta prav tako že večkrat projektirana. Cesta bo šla v vasi na takih krajih kjer bodo potem gradili ob strani hiše. Naravno je, da sedaj prav zaradi tega ne morejo graditi teh hiš. Ce je že napravljen reguiakcijski načrt, se tega držijo, da bodo bodoče Šmarje imele res lepo zunanje lice. Postale bodo privlačna izletniška točka za turiste, saj imajo Šmarje kraj .»Na Poljanah«, ki je najvišja višinska točka na Koprskem. S tega kraja je zelo lep razgled na Koprski in Tržaški zaliv, na obrežje in v lepem vremenu celo na drugo stran Jadranskega morja, V občini sta dva gospodarska objekta — hlev za živino v Šmarjah in hlev za prašiče v P.učah, ki sta bila zgrajena za potrebe kmečkih delovnih zadrug. Obe poslopji sta danes mrtev kapital, ki čaka. Po reorganizariji KDZ sta izgubili svoj pomen, čeprav KDZ v Pučah ni bila reorganizirana, je rejo prašičev opustila, ker se ji ni izpla^-čala. Kaj napraviti.? Ljudje delajo razne predloge. Tako med drugim, da bi. v Pučah ntopjrav^i1 posikusno sejali konopljo in, če bi se to ob- neslo, uredili v poslopju malo tekstilno tovarno. »Tekstil je drag«, pravijo, »zato bi ga sami izdelovali za naše potrebe«. Najvažnejše vprašanje občine pa je voda, ki jo morajo skoraj vsako leto po dva do t ni mesece voziti iz Kopra, iz Orešja pri Bande-lju ali pa iz Dragonje. Zračunali so, da jih vsak m3 pripeljane vode stane nad 1000 din. Tu se postavlja vprašanje vodovoda, ki bi zajel nad 40 vasi v okraju, ne samo občino Šmarje. Za to vprašanje so se zanimali celo strokovnjaki vodovodn-"ga omrežja od republiškega zavoda za gospodarstvo. Stroški za zgrad.tev vodovoda pa bi bili tako visoki, da ostaja tc vprašanje do nadaljnjega odprto. Nesreča na Pasjaku To leto se vreme vedno kisa in prepogosto deževje nas nadleguje, niso redke krajevne plohe, vmes pa grmenje in bliskanje. Tudi strela se pogosto oglaša. Pred nekoliko dnevi se je pripetila v bližini te vasi smrtna nesreča. Žrtev -te nesreče je bil mladenič Maljevac Anton, ¡ki je skupno s svojo zaročenko opravljal v bližnji vasi poljska dela. Domov grede je strela udarila v neposredno bližino, ubila njega samega, medtem ko so morah zaročenko zaradi poškodb odpeljati v reško bolnico. Posledice niso bile smrtne in se je po nekaj dneh vrnila med svojce. Š. n. Reksi rppš SSGs^Usu&tn Istii dan je bil zaključek tečaja za ženska roona dela, ki ga je obiskovalo 15 tovarišic. Priredili so razstavo rečnih del, ki so si jo ogledali vsi udeleženci igre. Tudi razstava je dosegla svoj namen. -Ob tej priložnosti se moramo dotakniti še vzgojnega dela učiteljice, ki je lahko za vzge-1 požrtvovalnosti in pravilne vzgoje otrok prosvetnim delavcem v drugih vaseh. Nekateri otroci — vojne sirote — so bili v šolskem letu 1951—1952 nekako zapostavljeni od bivše šolske upraviteljice, ki se je bolj zanimala za stare nazadnjaške nazore in je tudi z vzgledom dajala poudarka starim navadam. Kljub temu da niso otroci odgovarjali napredovanju v razredu, so bili sprejeti v višji razdrejfij šolsko leito 1952—1953 je pokazalo, da lahko napredujejo kot dobri učenci v nižji gimnaziji. Tako so dejstva in pravdno vzgojno delo sedanje učiteljice pokazale, da so to priznali celo tisti, ki so učiteljici v začetku hoteli načrtno ovirati njeno delo. —pn— v Se 700 ha bo treba pogozöiti na področju Mesine občine Nova Gorica Ogenj in svinčena -toča dveh vojn so po pobočjih Sabotina, Skalni-ce, Gabrijelove gore in storžičaste male Katerine zapustila sledove, ki so danes vidni na daljavo. Stare katastrske bukve kažejo, da so se nekdaj v podnožju teh gor in gričev razprostirali lepi vinogradi in sadovnjaki. V prvi svetovni vojni so granate in šrapneli iz stotin topovskih žrel cela štiri leta klestili vinograde, sadovnjake, polja, travnike in gozdove. Ljudje so po končani vojni govorili, da so vrh Skal-nice granate znižale za nekaj' metrov, tako silovito so Lahi obstreljevali to točko. V koliko je bila to resnica, ne vemo, dejstvo pa je, da je tam prelilo kri tudi veliko Slovencev. Pri Solkanskem mostu je še danes pokopališče s kostnico, ki spominja na žrtve takratne vojne. Granate in šrapneli so tudi nara- Sežana Akcija za pomoč poplavljen^ tn je naletela v okraju Sežana na hvalevreden odziv, kar je značilno za te pasivne in gospodarske šibke kraje. Kdor je sam v potrebi, prej in laže razume nevoljo svojega bližnjega. V tem primeru pa je poleg tega načela posredovala za zbira^ nje pomoči popiavljencem tudi visoka državljanska zavest prebivalstva okraja Sežana. Ne moremo poimensko naštevati vseh, ki so velikodušno priskočili na pomoč celjskim in krškim prebivalcem, ki jih je težko prizadela vremenska katastrofa. V celoti je zbral doslej sežanski okraj nad 4.000.000.— dinarjev prispevkov. Podjetja. ustanove, organizacije in posamezniki so se spontano združili v to akcijo. Te dni so med drugim; Te dni je bila v Sežani letna skupščina organizacije RK, ki so se je udeležili delegati iz vsega okraja. Pogovorili so se o delu in uspehih v razdobju od maja 1953 pa do junja 1954. Iz poročil je razvidno, da je . delovanje organizacije zasnovano na široki podlagi. Rar-zen prve pomoči v nezgodah je RK v sežanskem okraj-u nudil svojim članom v preteklem letu obilo priložnosti in sredstev za zdravstveno vzgojo s prirejanjem prometnih tečajev, tečajev z-a hišno nego bolnikov, predvajanjem poučnih filmov, širjenjem zdravstvene literar ture itd. Borba proti tuberkolozi je ena izmed najbolj razgibanih akcij RK. Nedavno je RK v Sežani organiziral tudi prostovoljno krvodajalstvo, ki je prav lepo uspelo. Organizacija se bori proti alkoholi-zmu, socialni bedi, vzgaja podmladek, z malimi asanacijami izboljšuje zdravstvene pogoje v zaosta^ lih vaških predelih okraja, zlasti v Istri in Brkinih,' kjer je bilo na pobudo in s pomočjo RK urejenih že lepo število gnojniščni-h jam, vodnjakov itd. Rdeči križ šteje v okraju Sežana 2830 odraslih članov in 2211 pod-mladkarjev. število članstva pa še vedno narašča. Občinski odbori se vztrajno trudijo za krepitev te človekoljubne organizacije. V minulem letu je bilo v okraju 44 zdravstvenih predavanj za odrasle, 107 predavanj pa na šolah za podmlad-lcarje. Samo v Bikinih je bilo 20 takih predavanj, združenih s predvajanjem zdravstvenih filmov. 28 zdravstveno — prosvetnih tečajev za žensko mladino je obiskovalo 689 deklet. Razdeljenih je bilo nad 3000 raznih knjig, brošur, publikacij. Patronažna Služba RK je izvršila lani 320 obiskov tuberkuloznih bolnikov, v dispanzerju je bilo rentgensko pregledanih 4782 ljudi. Poleg tega so bili zdravniško pregledani vsi šolski otroci. To pa so samo nekatere skromne ugotovitve iz delovanja te prekori-stne organizacije, ki ima ogromen pomen ravno v teh -gospodarsko in kulturno manj razvitih krajih. Plemenito poslanstvo Rdečega križa za higieno in zdravje je gotovo dragocen prispevek gradnji socialtena, v katerem naj bi bili zagotovljeni vsem delovnim ljudem zanesljivi pogoji blagostanja j.n sreče. 2. J. Kako bodo v Izoli uporabili Tečni ročnih del na Rdi vri Ccrhic Letos bodo v občini Izola investirali skupno 358,176.000 din. Od teh bodo 177 milijonov porabili za mehaniziranjo industrijskih naprav, gradnjo novih manjših objektov in za razvoj trgovine. Krajevna industrijska proizvodnja se bo s temi investicijami povečala za približno 38 odstotkov v primerjavi z lanskim letom. To bo odprlo pot za zaposlitev nadaljnjih 310 delavcev in delavk. Ostale investicije bodo porabili za gradnjo stanovanjskih hiš za delavce, za elektrifikacijo nekaterih odsekov pri Novi hiši, Morganih in Mercanih in še drugih delih mestne okolice, dalje za pospeševanje kmetijstva in ribištva. dali svoj delež še naslednji: delovni kolektivi podjetja »Avtopre-voz« Sežana 3,600.— din, uslužbenci Narodne banke 3.600.— din, delavci Steklene galanterije 4.340.—, uslužbenci podjetja »Jadran«, export — import 4.700.—, občina Du-tovlje 62.737.—, sindikat gostincev 32.279—, vaški odbor SZDL Kazijo 3.870—, sindikat pri OZZ 20.605—, občinski, odbor SZDL Sežana 27.545.—, sekcija za pogozdovanje krasa 1.940—, obč. odbor SZDL Komen 18.976.—, delavci mizarskega podjetja v Senožečah 24.445.—, vaški Odbor SZDL črnetiče 4.050.—, občinski, poštni in zadružni uslužbenci iz Podgorij 6.250.—, vaški odbor SZDL Žirje 2.795—, delavski kolektiv »Preskrba« 5,300.—, uslužbenci carinarnice v Sežani 4.860.—, vaški odbor SZDL Brestovica 3.430.-, •isill v Meroah 1.940i—, občinski odbor SZDL v črnem kalu 32.099-, odborniki OLO Sežana 5.020.—, sindikat OLO Sežana 39.274.—. Zbiranje prispevkov se nadaljuje. ž. J. Nova Gorica Po vsem okraju -^rajo prispevke za pomoč popla-^-nim krajem celjskega, krškega in šoštanjskega okraja. Tovarna pob"" ra »Edvard Kardelj« bo dala za -""i milijona lesa za pohištvo im ^ posteljnih vzmeti. Sindikalna pc-^žnica pa bo napravila pohištvo. Okrajni LO Gorica je dal 300.000 din, Okrajni LO Tolmin 200.000 din. Okrajni sindikalni svet Tolmin 50.000 din, Okrajna zadružna zveza 100.000 din, Trgovsko gostinska zbornica 100.000 din. okrajna gostinska zborniica 50.000 din. Tovarna cementa v Anhovem je dala 5 vagonov cementa. Po vseh večjih krajih so postavljeni štabi za zbiranje pomočL Ze do dne 10. junija je bilo zbranih okoli 4 milijone dinarjev. Prispevali so: Upravni odbor pirnnskih solin 250.000 din, podjetje »S^v-iT« v Kopru sporazumno s storVkalno podružnico 100.000 din. Uslužbenci tega podjetja bodo še posebej prispevali vsak po 200 din. Uslužbenci okrajnega ljudskega odbora bodo prispevali 5 odstotkov mesečne plače. Tržaška zavarovalnica v Piranu je prispevala 200.000 din, uslužbenci zavarovalnice pa že 9060 din, sindikalna podružnica tovarne Arri-goni v Izoli 150.000 din, KZ Sv. Lucijo 50.000 din, KZ Koper 50.000 din, KZ Izola 70.000 din. Za poplavljance zbirajo pomoč tudi dijaki srednjih In osnovnih šol. Iz Po drage Dramski odsek prosvetnega društva »Edinost« pripravlja dramsko delo Miklova Zala. To igro bodo uprizorili meseca julija. Tudi društvena čitalnica dobro dela, kar se vidi po številu izposojenih knjig. Čeprav imamo v knjižnici okrog 2000 knjig, jih še vedno primanjkuje. Zato upravni odbor razmišlja, kako bi povečal to število, da bi laliko zadovoljil številne- bralce, zlasti med mladino. T. r. vi spremenili obraz. Prej lepo o-braščeni grebeni so kazali pusto grobljo in meline. Kar ni uničila vojna, so po vojni opravili iskalci železa. Za nekatere ravne ljudi, katerim »katoliška in dobra Italija«, ki je prišla v te kraje s svojimi zakoni, ni dala zaslužka, so prav te meliine postale vir preživljanja. Iskali so in pobirali drobce granat, svinčena zrna šrapnelov, medeninaste prazne naboje in drugo, če-stokrat so pri tem naleteli na neeksplodiran naboj ali granato, ki je marsikaterega iskalca raztrgala na drobne kose. Brezposelnost je naraščala, zato je bilo teh »rudar rjev« vedno več. Naravno da so tudi ostanki bili vedno bolj redki. Da bi staknili še zadnje drobce, so iskalci začeli požigati pobočja. Vsako leto na spomlad sta goreli pobočji na obeh straneh Soče. Tako je še ogenj pomagal uničevati, kar je ostalo granatam in šrapne-lom. Po osvoboditvi so v teh krajih začeli s pogozdovanjem. Borovci so se na nekaterih mestih SkaL niče lepo oprijeli in bujno rasejo. Zelenje počasi prekriva raztreskano skalovje in pomaga pozabljati uničujočo silo vojne vihre. Lahko zapišemo, da je dosedanje pogozdovanje pokazalo dobre uspehe. Ostaja pa še vedno okrog 700 hektarjev goličav, ki jih bo treba čimprej po-gozditi. —3P— Motiv pod Nanosom iz Vrhpoljaf pr Vipavi V Vrhpolju pri Vipavi imajo že dalj časa krojaški in šiviljski tečaj. V -tem tečaju je nekaj mladincev, v glavnem pa dekleta. Prišli so tudi iz drugih okrajev. Tečaj jim bo dal potrebno strokovno znanje, poleg tega pa se uče tudi slovnico, računstvo, zgodovino in drugo, kar jim bo koristilo v življenju. Udeleženci si prizadevajo in se pridno učijo. Pohvaliti pa moramo tudi tovarišice vzgojiteljice, Id se trudijo, da tečajnikom posredujejo čimveč znanja. T. r. Redek nebesni pojav nad Idrijo V nedeljo, 13. junija so imeli Idrijčani priliko opazovati redek nebesni pojav: nebo je bilo po dolgem času zopet jasno in le tu in tam so bili vidni manjši oblaki. Na zapadni strani pa je bilo nebo prepreženo z zelo razredčenimi meglicami. Ze v dopoldanskih urah je sonce začelo dobivati veliko mavrično krono v precejšnji oddaljenosti okrog sonca. Kmalu so se mavrične barve pojavile tudi na meglah na zapadni strani, Pojav je ostal na nebu še v popoldanskih urah, včasih močnejši, včasih nekoliko zabrisan. Pojav razlagamo z dotokom mrzlega zraka v višjih legali v jasno ozračje, kjer pa je bila vlaga dokaj visoka. Iz tega pojava seveda ne želimo napovedati nikake vojne, pač pa ga samo zabeležiti kot redek pri-rodni poiav. L. S. Prejšnji teden smo zapisali, da je dejansko konference v Ženevi konec, če se ne bodo udeleženci premislili in jo nadaljevali morda v nedogled. Delegati so se dejansko premislili in konferenco tudi že več ali manj zaključili. Verjetno se jim le ni zdelo zapravljati časa v Ženevi, z dneva v dan sklepati in razpravljati o številnih novih predlogih te ali one delegacije, ne da bi dejansko kaj sklenili. Konferenca o Ženevi se nadaljuje samo še za Indokino, toda tudi ta, po vsej verjetnosti, le še za kratek čas. Predvidevajo, da bo te konference konec že ta teden. Prekinili jo bodo, ker ne morejo priti do sporazuma. Zahodne države so predlagale, naj bi konferenco prekinili, ker se jim je le zdelo vse početje u Ženevi le mlatenje prazne slame. Na drugi strani pa je poročilo o povabilu predsednika Eisenhowerja Churchillu in Edenu, naj obiščeta Ameriko, dokaz, da so Amcrikanci bili že pripravljeni na neuspeh ženevske r' — ■ ■ - - ■ ■ ■ ......■ ■■■■■■■ V nekaj vrstah LONDON. V torek je prispela v London z letalom skupina 21 jugoslovanskih otrok, ki bodo preživeli počitnice v Veliki Britaniji. Bivanje je organiziralo britansko Združenje za pomoč otrokom. Takoj po prihodu je Združenje priredilo otrokom zakusko, kateri so prisostvovali tudi predstavniki jugoslovanskega veleposlaništva, člani Združenja, zastopniki tiska in radia. Do tega obiska je prišlo, ker je lani skupina britanskih otrok preživela počitnice v Jugoslaviji. BUDIMPEŠTA. Donavska komisija je zaključila 10. redno zasedanje, Sprejeli so pravilnik o delovanju tajništva in služb komisije, 11. zasedanje bo v decembru ponovno v Budimpešti. WASHINGTON, Tu so imeli poskusni napad z atomsko bombo. Ravnatelj civilne obrambe je izjavil, da je bilo »ubitih« 5,322.000 oseb, »ranjenih« pa 2,291.000. RIM. Odprli so razstavo atomskega orožja in drugih atomskih apa-latov. Razstavo prireja ameriška vlada. ATENE. Mohamed Ali je prišel na obisk iz Turčije, kjer se je raz-govarjal o turško-pakistanski zvezi. GUATEMALA. Zanikajo vesti, da bi se vojska uprla in zahtevala odstop predsednika republike. V de-mantiju zagotavljajo, da je vojska zvesta predsedniku. TOKIO. Tokijski radio poroča, da so se v Ženevi sestali italijanski in kitajski trgovski in industrijski izvedenci ter se sporazumeli za tesnejše gospodarske stike in za izmenjavo industrijskih izdelkov in drugega blaga. LONDON. Prav tako so se v Ženevi sporazumeli za normalizacijo diplomatskih stikov med Veliko Britanijo in Kitajsko. Ta sporazum naj bi dosegla zunanja ministra Eden in Ču En Laj. WASHINGTON. Ameriška vlada je zahtevala največjo kazen, ki jo predvideva zakon, za štiri Portori-čane, ki so izvršili atentat v Kongresu. PUSAN. Pod vodstvom predsednika Južne Koreje se je pričela konferenca »antikomunistienih držav«. Sig Man Rie je zahteval, da morajo biti iz te konference izključene države, kjer komunizem ni izven zakona, CASABLANCA. Te dni je prišel novi. generalni rezident v Maroku Francois Lacoste. Medtem poročajo o novih atentatih na policijo in na posamezne Francoze. TUNIS. Uradno poročajo, da so maroške čete v spopadu s skupino >100 upornikov, ki so 13. junija vdrli na neko francosko kmetijo v zahodnem Tunisu, ubile 13 felahov. KAIRO. Ta teden bo egiptovska vojaška misija odpotovala v Saudo-tvo Arabijo. Misija bo sodelovala pri vežbanju saudskih enot. ŽENEVA. Ameriški in kitajski predstavniki so imeli te dni tretji sestanek o ameriških državljanih, aretiranih na Kitajskem, in kitajskih študentih, ki.so jih zadržali V ZDA. konference in istočasno pripravljali nove načrte. Razni komentatorji sicer pravijo, da gre predvsem za to, da bi se Anglija in Amerika sporazumeli glede različnih gledanj na azijske zadeve, vendar je treba vsekakor računati, da bodo razpravljali o vseh zadevah svetovne politike. Posebno v tem času, ko gre za Azijo, ne more biti Ameriki vseeno, če ji glede na njeno politiko v Aziji Anglija nasprotuje ali pomaga. Poleg tega je še vrsta vprašanj tudi Evropi, ki sicer danes spijo, oziroma jih ne omenjajo, ki pa so prav tako potrebna rešitve in terjajo skupnega nastopa. Eno teh je vsekakor vprašanje obrambne skupnosti, ki ga Amerikanci nikakor ne morejo spraviti z mrtve točke. S tem vprašanjem ni samo vezana ameriška politika do držav vzhodnega bloka, pač pa tudi vrsta nerešenih sporov med samimi državami, podpisnicami pogodbe. Grožnja ameriškega senata, da bo Amerika ustavila pomoč državam, ki nočejo ali vladam, ki ne uspejo ratificirati pogodbe, je skraini opomin predvsem Franciji in Italiji. Francija se že vsa povojna leta išče in lovi. Tega niso krive le posamezne stranke, pač pa podrejeni gospodarski položaj dežele in nemoč vladajočih krogov, cla bi to stanje popravili. Tudi stalno menjavanje vlad gre predvsem tolmačiti, kot poskus, da bi se ta država rešila podrejene vloge in postala samostojnejša. Francoska politika se oklepa starih imperialističnih tradicij, predvsem v odnosu na številne kolonije. Dosedanje francoske vlade niso uspele rešiti tega vprašanja, pravzaprav niso uspele 'prilagoditi se v kolonialni politiki novim razme- ram, tako kot se je n. pr. znala Anglija, ne da bi pri tem preveč izgubila. Ta zgrešena polilina je naprtila Franciji več 'zapletl/ajev, ki jim verjetno Francija ne bo kos. Gre tako v Indokini, kakor tudi že u Maroku za odprt boj za neodvisnost in proti nasilju. Iz Indokine je nastal mednarodni spor, po vsej verjetnosti tudi v Maroku ne bodo mogli zadušiti upora. Lanielova viadu je padla, mandat za sestavo nove vlade je sprejel Pierre Mendes-Franče, ki je takoj začel s posvetovanji za sestavo nove vlade. Poročajo, da bo večina bivših vladnih predsednikov podprta Mendes-Franceja. Mnenje pariških političnih krogov je namreč, da bo ~ novim vladnim predsednikom zapihalo nekoliko svežega zraka pri poizkusu, da se zopet poživi umirajoča francoska politika. Razen načrta, ki naj bi omogočil konec vojne o Indokini, namerava baje novi predsednik stavili nove predloge za dvig francoskega gospodarstva. Politične skupine so sprejele Mendes-Franceov mandat s precejšnjim zanimanjem, ne da bi zavzele povsem nasprotno stališče. Isto je opazili pri pariškem tisku, ki je zelo previden u predvidevanjih uspehov nove vlade. Med vprašanji, ki tarejo sosedno Italijo, zavzema še vedno precejšnje mesto vprašanje Trsta, ki ga vsi politični krogi povezujejo z balkansko zvezo in evropsko obrambno skupnostjo. To tudi ni čudno, saj so morali italijanski politiki pred nedavnim priznati poraz. Kljub vsemu si nekateri ljudje v Rimu še zmeraj zamišljajo kompromisno rešitev tržaškega vprašanja kot začasno za Italijo, končno pa za Jugoslavijo. Beograjska »Borba« piše, da čeprav bi Jugoslavija prepustila Trst za rešitev tega spora, ni s tem rečeno, cla se odreka pravicam, ki jih ima do Trsta samega in bi bila prepustitev Trsta Italiji pod določenimi pogoji le začasna rešitev. plüiinskega irailwi w frito Slovensko planinsko društvo v Trstu je te dni praznovalo svojo 50-letnico. Ustanovljeno je Dilo namreč v poletju leta 1904 .in je kljub oviram in težkočani razvijalo in razširilo svoje delovanje ter imelo veliko vlogo ne samo pri razvoju planinstva med tržaškimi Slovenci, ampak je poleg ljubezni do naše zemlje utrjevalo in krepilo v mladem rodu narodno zavest in borbenost. SPD je nastalo pretežno iz narodno-obrambnih razlogov, da izaščiltii našo lepo kraško zemljo pred tujimi imperialisti in njihovo samovoljnostjo. 2;e v prvih letih Svojega obstoja se je društvo zaradi svoje delavnosti uvrstilo med najpomembnejše slovenske ustanove v Trstu. Prirejalo je izlete v razne kraje v Istri, v Brkine, na Pivko, na Goriško ¡n Tolminsko, ki Bo tako postali priljubljene izleta niške točke za tržaške Slovence. Prva svetovna vojna je preprečila nadaljnji razvoj društva, še bolj pa italijanska okupacija. Komaj se ¡je po prvi svetovni vojni društvo ponovno spravilo na noge in je bilo še bolj potrebno tržaškim Slovencem, so ga italijanske oblasti ■razpustile že leta 1923 po ostri čar sopisni gonji in raznimi spletkami italijanskih šovinistov in fašistov. SPD je med prvimi padlo pod fašističnimi udarci, naše planinstvo pa zaradi tega še ni bilo uničeno. Pretveza za razpustitev društva je bila »najdba« orožja v jami Dimnica pri Slivjah. Skupina prenapetih šovinističnih pobalinov, članov »Societa a.lpina delle Giulie«, je namreč podtaknila za nekim kapnikom staro avstrijsko vojaško puško. Cez nekaj dni pa so prišli ka-rabinerji in »odkrili« orožje, čeprav je bilo na sodni razpravi v Abesinski cesar Haile Selasie se že dlje časa nudi izven domovine. Pred. dobrim tednom je obiskal na povabilo ameriškega predsednika Združene države Amerike, kjer se je zadržal nekaj dni. Na sliki vidimo cesarja s sinom in hčerko na sprejemu pri družini predsednika Eisenhowerja. Cesar' bo v kratkem obiskal tudi Jugoslavijo, l-^/vS* mM Dober teden je tega, ko so sovjetski lovci iz madžarskega ozemlja napadli belgijsko transportno letalo in ga sestrelili. Letalo je bilo namenjeno iz Londona v Beograd in je na poti zašlo v madžarski zračni prostor. Nadenj so prileteli lovci tipa MIG. Od posadke je bil eden ubit, dva ta teže ranjena, le pilot je nepoškodovan. Z dvigalom v zraku plavajo štirje delavci, ki jih vidite na sliki, ko fradijo most Jurija \Vasliingtona v New Yorku. Tako že dve leti lahko v vrtoglavi višini občudujejo razgled na nnanhattanske nebotičnike in živahni promet po ulicah. Stroški za gradnjo tega mostu bodo zelo visoki, predvidevajo jih v milijonskih vsotah. ■: t 'y. mm ' - . ^ > « i vMÏPi; : s.f ■■■ M.» € ■■ A ■ n W-: V::-! - ' fei:;: ïvî:Î:ÏÏ# %.......... - fmÊéiÊm if llSp / I ifef'ilp ■Jfe isiiiïii m i» 1 * « I4ÄH ' is®®»« • tT m y SÄ til Ü Egipt slovi po znanih in še preiskanih piramidah. Arheologe pa še bolj zanimajo doslej še neraziskane piramide.. Mnogi so že odkrili n teh grobovih egipčanskih vladarjev izredno važne predmete za preučevanje zgodovine in materialne kulture starih Egipčanov. Pred kratkim pa je uspelo odkriti v neki piramidi zaklade neprecenljive vrednosti. Se bojite morskih psov? Lepa Lotte Tlass in njen mož vas lahko prepričala, da so morski psi prav tako neškodljivi kakor vsaka druga žival, le bati se jih ne smele Lahko jima verjamemo, saj sta podmorska fotografa, ki sta posnela nekaj tisoč metrov barvnega filma v morskih globinah in celo posnela kitov »glas«. Koristna iznajdba, ki jo bodo predvsem vesele naše mamice. Neki Londončan si je umislil kaj praktičen aparat, ki deluje tako kot mikrofon. Mikrofon tega aparata je pritrjen nad. otrokovo zibelko, zvočnik pa je nameščen v dnevni sobi. Čim se otrok začne jokali, ga lahko sliši mama, ki tako lahko takoj pribiti na pomoč. Podgradu dokazano, kdo je skril orožje, so italijanske oblasti razpustile društvo, češ da rovari proti državi. Italijanski nacionalisti so mislili, da se bodo naši planinci prestrašili, pa so se zelo motili. V okviru prosvetnih društev, dokler so še obstajala, nato pa ilegalno v raznih skupinah so naši planinci gojili ljubezen do svoje zemlje, prirejali izlete in taboranje, zbirali mladi rod, ki se je ob stiku z našim človekom in naravnimi lepotami naše dežele vzgajala v patriotskem duhu, se krepil moralno in politično ter si krepil hrbtenico, da je lahko kljuboval fašističnemu nasilju in bil kos nalogam, ko je napočil odločilni trenutek za borbo proti okupatorju in osvoboditev naše zemlje. V ta rod spadajo naši na-rodni heroji Finko Tomažič, Zva-njo Mamšič, Miloš, brata Avguštin , ¡tekstilna, živilska itd.). Primorsko področje ima vse pogoje, da razvija sadjarstvo in živinorejo, Pred vojno ni bil naš kmet zaradi italijanske konkurence zainteresiran v sadjarstvu tako, da je ta panoga danes -zelo slabo razvita. Notranjska ima bogate tradicije v živinoreji in krasne pogoje za razvoj, ker ima že osnovo, medtem ko so se v pivškem in brkinskem predelu doslej bavili predvsem z lesno industrija in je zato živinoreja v začetni razvojni fazi, postavljamo žele osnovo za nadaljnjih razvoj. Kaj ste ukrenili, da to pasivnost odpravite in zvišate narodni dohodek? . Po"oj ie načrtno gospodarjenje. Izdelali smo desetletni plan, ki sloni na naših ekonomskih zmogljivostih ter postavlja smernice za razvoj posameznih gospodarskih panog. Cilj tega plana je, da bi v 10 letih izenačili povprečje narodnega dohodka z republiškim. To pomeni, da bi odpadlo po 10 letih na prebivalca ne več 45.742 din pač i 98.353 din narodnega dohodka (razmerje iz leta 1953). Da bi to dosegli, moramo od kraja rekonstruirati celotno našo industrijo, vso lesno industrijo preusmeriti v proizvodnjo končnih izdelkov, istočasno pa že takoj pričeti z osnovanjem nove industrije. Pri tem računamo razen na lastne zmogljivosti tudi na republiško dotacijo in na prioriteto kreditiranja iz republiških fondov. Torej ste desetletni plan že pričeli z letošnjim družbenim planom? Ze letošnji družbeni plan predvideva pričetek gradnje tovarno ivematih plošč v Loški dolini, izdelani so načrti in pričeli smo graditi novo tovarno prehrambene in predelovalne industrije v II. Bistrici. Letos je predvidenih 25 milijonov za. tovarno kovinske predelovalne industrije v Postojni. V polnem jt-ku je rekonstrukcija lesnih obratov (Javor v Pivki z obrati v stranku, Baču in v Ilirski BisL Eliminirali bodo ozka grla v tovanu lesovinskih plošč v Ilirski Bistrici. Predvidevamo delno preusmeritev LIP Postojna v pohištveno mizarstvo in v obrat za druge končne izdelke. Pričeli so z novo panogo končnih proizvodov v kolarsko kovaškem podjetju na Rakeku, ki se zelo dobro razvoja. LIP Cerknica je lani in letos spomladi že precej obnovilo zlasti obrat Martinjak. Nujna bo pomoč Okrajni mizami v Starem trgu. Glede na zastarelost obrata je Javor v Pivki dobil letos 150 milijonov prioritetnega investicijskega kredita. Kaj pa z ostalo industrijo, predvsem kovinsko predelovalno v Postojni? V Postojni bo nova tovarna že letos začela proizvajati razne potroš-ne artikle (obešalnike, kljuke, podstavke in podobno). Glavna surovina za to predelovalno industrijo bo aluminij. Tovarna ima v načrtu celo pohištvo z aluminija. Ta industrija bi bila nekako povezana z ladjedelnicami v Puli in na Reki. Oprema iz aluminija ima široke perspektive tudi v gostinstvu, domačem gospodinjstvu itd. Tudi tovarna mesnih izdelkov v Postojni, ki že obratuje, se bo razvila in povečala proizvodne zmog- ljivosti, ker je našla precejšnje možnosti plasiranja svojih izdelkov ne samo na domačem, pač pa tudi na tuja tržišča. Kje boste pa našli sredstva za vse to? Predvsem bomo izkoristili lastna okrajna sredstva. Tudi podjetja so investirala vsa njihova razpoložljiva finančna sredstva. V ta namen je tudi pri OLO kreditni fond, ki je namenjen za investicije v industriji in da odstopamo podjetjem preko licitacije. Poleg tega pa je letoš-(Naclaljevanje na. 7. strani). Marlinjak je obrat LIP Cerknica e tržišča in cen kmetijskih pridelke? Kaj mislijo o tem naši zadružniki Pred nekaj dnevi nas je povabil predsednik kmetijske zadruge v Čežarjih-Pobegih tov. Bordon Dušan, naj se kaj oglasimo pri njih, da se pogovorimo in nekaj napišemo o vprašanjih, ki jih tarejo. Našli smo ga v novo zasajenem vinogradu, ko je povezaval mladike. »Menda nismo izbrali najbolj primernega trenutka. Kaže, da imate mnogo dela«. »Da, res je to. Delo pa imamo. Ko nas je vse doslej delo oviralo. No, si bomo že utrgali nekaj časa, da se pogovorimo«. Tako nekako smo začeli naš razgovor. Prešli smo kar takoj na stvar. Tovariš Bordon nam je povedali, da bi rad, da napišemo, kako naši kmetje in zadružniki mislijo glede odkupov in cen kmetijskih pridelkov in o tržišču ter možnostih prodaje. Znano je namreč, da pri odkupu večkrat pride do zastoja in nerazumljivega nihanja cen. Prav ta nestabilnost pa povzroča proizvajalcem resne težave in tudi skrbi. Pripovedoval nam je, kakšne težave so 'imeli lansko leto s paradižnikom in z zeljem. Naenkrat so bila skladišča polna in promet je zastal. Letos pa se je to ponovilo z grahom. To je posebno resno vprašanje za manjše zadruge, h katerim prištevamo tudi zadrugo v Cezarjih—Pobegih. Te nimajo niti sredstev niti potrebnih ljudi, da bi same skrbele za prodajo svoj .h. pridelkov na oddaljenejših trgih, ker bi si s tem nakonale velike stro- ge nekaj dni in šolska vrata se bodo za dva meseca zopet zaprla. Mnogi se nahajajo na razpotju. Domačo šolo so končali in zdaj se sprašujejo— kam? Mlad fant se mora odločiti in si izbrati šolo, ki ga bo usposobila za določen poklic. Vse preveč se sliši pri starejših modrovanje: ta bo mizar, šel bo k bližnjemu mojstru; mlajši bo Študiral, starejši pa ostane doma, ker bo kmet. Niti sami se ne zavedamo, kako često svoj kmečki stan podcenjujemo. Vsi se bodo še učili le tisti, ki bo doma, ne. Pa bi moralo bita ravno nasprotno — tisti, ki bo doma, bi se moral naj več učiti 1 Ne smemo misliti, da je pridelovanje žita in krompirja ter reja živine tako zelo enostavno. Ne — prav to zahteva (še predvsem zdaj, ko je davek na kataster) največ znanja. Je že res, da se lahko fant, bodoči gospodar, nauči marsikaj pri očetu. Vsega pa se le ne more. Poglejmo samo uporabo umetnih gnojil. Umetna gnojila so draga in zato moramo s količino, ki jo lahko kupimo pravilno ravnati. Naš očo ima že izkušnje na domačem posestvu, ne ve pa dovolj o sodobnih agroteliničnih morah, s katerimi bi lahko izboljšal svoje pridelke. Ce je za vsakega potrebna še neka učna doba, naj bo tudi za kmeta. Pri nas imamo že nekaj enoletnih kmetijskih šol, v katerih dobijo fantje znanje iz sadjarstva, živinoreje, poljedelstva in vrtnarstva. V naši neposredni bližini je ustanovljena Kmetijska šola Ravne pri Pivki. Učna snov je prilagojena okolišnim prilikam in bo imela poudarek predvsem na sadjarstvu in živinoreji. Pouk bo teoretičen in praktičen, šola je primerna za fante, ki hočejo ostati doma na kmetijah ali pa nadaljevati Srednjo kmetijsko šolo v Maribora. Torej, fantje, izkušnje, ki si pridobite doma, povežite z znainjem, ki si ga boste pridobili v kmetijski šoli ¡n boste postali dobri, napredni gospodarji. M. M. ške. Priporočljivo pa ni tudi glede na to, da takšno poslovanje lahko škodljivo vpliva na njihovo glavno dejavnost. Zato so zainteresirane, da svoje pridelke prodajo doma. Tako pa postanejo do gotove mere odvisne od trgovskih podjetij s kmetijskimi pridelki, katerih dobro ah slabo poslovanje se zato v mnogočem lahko odraža tudi v uspehu zadruge. Zato bi naši zadružniki radi vedeli, koliko je trgovska mreža sposobna te pridelke plasirati in kaj je storila v tem pogledu, da se stanje izboljša: »Mi ne moremo razumeti, da pride do zastoja pri odkupu«, je dejal tovariš Bordon, »takrat ko v mnogih krajih naših pridelkov sploh ni na trgu. Razumeli bi lahko le, ko bi že vsak potrošnik v Jugoslaviji imel te pridelke na ponudbo. Smo pa še daleč od tega«. Navedel je nekaj zelo zanimivih primerov. Lansko leto je sam peljal paradižnik v Ajdovščino in že, ko so kamion začeli raztovarjati, so se ženske začele postavljati v vrsto. Bil je to prvi paradižnik, ki je prišel to leto'na trg. Prav takrat pa zadruga ni mela kam z njim, ker je podjetje »Fruotus« s karterim je imela pogodbo, naročilo naj ga nekaj časa ne dovažajo, ker imajo polna skladišča. Podobno je bilo letos. Odkup graha je zastal. Medtem pa na Tolminskem naročajo šoferjem avtobusov, naj pripeljejo po nekaj vreč, ker graha še niso videli. Meni, da so naša podjetja vse preveč orientirana le na velike dobave, vagonske pošiljke in izvoz, zanemarjajo pa bližja domača tržišča. Tako se zgodi, da nekdo od teh velikih odjemalcev odpove, nastane zastoj, pridelki se kvarijo, škodo pa trpi proizvajalec. »Vedeti morate, da nobena sfcvar toliko ne prizadene našega kmeta kot tisti lepak "Danes ne odkupujemo' 1« Pogovorili smo se tudi o cenah. Pravzaprav ne toliko o cenah, kolikor o razlikah med odkupno in prodajno ceno. V teh razlikah in lovu za dobičkom vdJdijo zadružniki nevarnost in menijo, da je to eden od razlogov, da pridelki ne gredo v prodajo. Letos so kmetje prodajali češnje po 32 dinarjev. Takrat so jih v Zagrebu prodajali po 120, Zadružni dom Cezarji —• Pobegi »Ne bi hotel, da napačno razumete«, je pripomnil tovariš Bordon, »cena 32 dinarjev je dobra in nimamo kaj reči. Toda pametnega človeka zaboli v srcu, ko vidi to razliko. Saj jih kupujejo delavci in drugi delovni ljudje, kar moramo upoštevati. Potrebno je več prizadevanja, da bomo lahko nudili na^-še pridelke po dostopnih cenah, tako da si lahko vsak privošči, pa ne bo pri nas zastoja, tam pa ne godrnjanja, ki je popolnoma upravičeno«. Ob konou našega razgovora je tovariš Bordon omenil še eno vprašanje, zaradi katerega so kmetje v Cežarjih—Pobegih resno zaskrbljeni. To je cepljenje prašičev proti rdečici. Junij gre h koncu, cepljeno pa je le manjše število prašičev. Z vročimi dnevi se vse bolj veča nevarnost da ta bolezen nenadoma izbruhne. Cepljenje pa bi moralo biti opravljeno že do konca aprila. živinozdravnik pravi, da ne zmore, ker je sam v okraju. To je razumljivo. Vendar pa ni rečeno, da ni mogoče drugače pomagati. Kmetje menijo, da bi ne bilo težko najti v vsaki vasi ali pa v nekaj vaseh skupaj človeka, ki bi se ob primerni strokovni pomoči kmalu usposobil, da bi lahko opravljal ta posel. Za to hi bili mnogi kmetje pripravUjerii porabiiti nekaj dni; lahko bi najprej delali skupaj z veterinarjem in pod njegovim strokovnim nadzorstvom, kasneje pa sami. »Saj še v bolnicah, kjer imajo opravka z ljudmi, dajejo injekcije bolničarji in ni potrebno, da je zdravnik vedno navzoč«, je končal tovariš Bordon, »pa da bi ne zmogli cepiti nekaj prašičev tudi drugi ljudje, razen poklicnih ži-vinozdravnikov!« Menimo, da ni posebnih težav za uresriiSi^ev tega predloga» zlasti če upoštevamo dobro voljo naših zadružnikov. Tako pa se lahko zgodi, da jim rdečica pobere prašiče in občutno prizadene, saj mnogi od njih niso mogli sami nabaviti prašičev In jim je zadruga pomagala. Nabavila je 180 prašičev in jih dala zadružnikom, ki sedaj s prodajo svojih pridelkov vračajo posojilo. Vse to moramo upoštevati, prav kakor tudi to, da naši kmetje lahko v takih primerih mnogo sami napravijo, saj vedo najbolje, kaj jih teži in imajo koristne predloge. ha k^aika V mesecu maju je Jugoslavija izvozila raznega blaga v vrednosti 6 milijard in 161 milijonov dinarjev. To je rekorden izvoz v letošnjem letu. V primerjavi z istim mesecem lanskega leta je skoraj za tretjino večji. V industriji Slovenije, so v prvem četrtletju letošnjega leta zaposlili nad 4000 novih delavcev. Delavci so našli zaposlitev predvsem v novih objektih in razširjenih tovarnah. Ta številka kaže na velik porast industrije v Sloveniji. V Zrenjaninti je začela obratovati velika tovarna škroba »Servo Mihalj«. Tovarna lahko predela dnevno okrog 240 ton koruze v jedilni škrob in olje ter razne koncentrate, ki jih uporabljajo za proizvodnjo krmil. ^r Visoke smreke skrivajo bele cesto, ki se takoj za Postojno odcepi od glavne ceste, ki se v sproščeno širokih ovinkih spušča v dolino. Planina tiha in samotna ždi - pod liri-bom ob razsežni ravnini, Zdi se, da premišljuje o tistih časih, ko je tod še gospodaril tujec z Juga. Oči odpočivajo na temnem zelenju, duh pa se mudi med tistimi debli, ki so tako domača še iz časov NOB. Šoferja, ki je doma tam pri morju, prevzema to zeleno bogastvo, da od časa do časa vzklikne: »Kakšni gozdovi!« Pogled mu nehote uhaja od krmilnega kolesa med lista siva in ravna debla. Cesta pelje proti Uncu. Srne niso tu nobena redkost. Prijazno opazujejo človeka, če slučajno zaide med gosta debla. Gozd se polagoma redči in končno iz vseh strani zašije sonce. Tam spodaj je Unec. Na prvem ovinku nad vasjo še stojita dva cementna podstavka. Tu je bila nekdanja meja med Italijo in Jugoslavijo. Na prvem podstavku je vihrala italijanska, na drugem jugoslovanska zastava. V senožeti sta še dva mejnika. Kar sami pridejo na spomin ob pogledu na mejnika Aškerčevi verzi: »Joj, kam bi del?« »Kaj, kdo si božji, kam naj deneš, vprašaš? I, kjer si vzel!« Prav tako. Le da Italijani niso imeli časa, da bi te mejnike odnesli nazaj, odkjer so jih bili prinesli, tako so bežali pred partizani. Naj ostaneta sedaj kot zgodovinski priči požrešnosti zemljelačnih tujcev z Juga. Na Uncu je rojstna hiša generala Budolfa Maistra - Vojanova, ki je po prvi svetovni vojni zasedel Maribor. Ze ko smo brzeli skozi gozdove, smo poslušali šumečo pesem novega življenja tu ob nekdanji meji. Na Uncu ie sredi vasi lepa stavba zadružnega doma, ki ima dvorano za prireditve za nad 300 ljudi. Domača dramska družina je lani imela kar šest prireditev, šest pa je bilo gostovanj, Prav tako kot gospodarsko, se ta kraj razvija kulturno. KOLARSKO KOVAŠKO PODTETJE NA RAKEKU S skromnimi sredstva je to podjetje začelo leta 1950 izdelovati majhne 150 do 200 kg težke vozičke za kmečko uporabo. Manjkalo je vsega: železa, strojev, prostorov in drugega. Da bi lahko zadostili vsaj deloma potrebam, so sami izdelali stroj za krivljenje lesa, brusilni stroj, vrtalni stroj in druge. Skozi tri mesece so delali samo trije delavci. Kmalu je podjetje prešlo na serijsko izdelavo vozov za domače potrebe. Od izdelovanja samotežnih lahkih vozov je prešlo na izdelovanje težjih od 500 do S00 kg. Danes izdeluje vozove vseh tipov, vprežne in ročne z navadnimi in tudi gumijastimi kolesi, posebne vozove za prevoz zelenjave. Podjetje izdeluje tudi težke furmanske vozove pla- ninskega in ravninskega tipa ter sanke vseh vrst. Sedaj zaposluje podjetje SO ljudi, kovačev, kolarjev in navadnih delavcev. Razvoj podjetja kaže na delno preusmeritev iz dosedanjega izdelovanja vozov v izdelovanje lesne galanterije predvsem za izvoz. Delavski svet: proučuje vprašanje izpopolnitve strojnega parka. Ze lani je podjetje dobilo od okraja 4,900.000 dinarjev kredita za razširitev obrata. BEŽEN OBISK V LIP CERKNICA Veliko tovarniško poslopje pod hribom. V njem brnijo stroji, žage, se giblje neštevilno rok. V borovem gozdu nad tovarno poje prav tako, kot smo slišali v gozdovih Javor-nika. Podjetje zaposluje okoli 700 delavcev skupno z vajenci in nameščenci. Izdeluje pa: kuhinjsko pohištvo, pisarniške opreme, raztegljive mizice, ležalne stole, vrtne garniture, finalne proizovde iz trdega in mehkega lesa, kombinira ne omare, obešalnike, hlačne ne, otroške postelje, Jesene čepe. škafe in čebričke, metlišča, lesno volno, itd. Večina i3roizvodnje v inozemstvo. Potrebe kažejo, da bo treba graditi novo tovarno za izdelovanje iver-natili plošč. Ta tovarna bi iz gozdnih odpadkov, vejevja, vrhov in drugega izdelovala lesne plošče, ld bi imele še večjo trdnost kot pravi treba po graditvi delavnice za mizarsko proizvodnjo, ker je dosedanja naravni les. Pokazala se je tudi po-premajhna. Prvega maja je podjetje odprlo na Martinjaku nov objekt za lesno galanterijo. Pod .tovarno je postavljen lep bronast spomenik padlim borcem iz Cerknice. Nad sto imen je vklesanih v plošče na podstavku. Velik prispevek Cerkničanov in prebivalcev okoliških vasi za t:o, da so da -nes v tovarni naši ljudje in ne več izkoriščevalski tujci, ki so naše go • zdove samo izčrpavali in si polnili žepe. BLOŠKA PLANOTA Ta kraj, ki ima kakih 14 vasi r. okoli 3000 prebivalci, je poznan daleč naokoli po iskanem semenskem krompirju. Zadnje čase se vedno bolj postavlja v ospredje vprašanje: kam s krompirjem? Ne gre več tako v kupčijo kot nekdaj. Slišijo se predloei, da bi gradili tovarno, ki bi iz .krompirja izdelovala škrob ali špirit Tovarna bi zajela okoliše Be gunj, Loškega potoka, Loške doline in Bloške planote. Druga donosna panoga prebivalcev te planote je živinoreja. Nekdaj so sloveli živinski sejmi, danes se na to nekako iDozabili. Ljudi je polno v tem kraju, zato bo treba nekaj ukreniti za izboljšanje življenjskih pogojev. Nekaj bi dala tudi sadjereja. Ob cesti, ki pelje proti Bloški Polici je lep drevored jablan. Kaže, da je tu zanje ugodna lega. Ložu se še poznajo rane, ki jih je bil prizadejal okupator. Ruševine požganih hiš obtožujejo tudi današ-me italijanske politike, ki se še niso odrekli politiki svojih prednikov Spomladi 1943, leta so tu ustrelili 40 falcev in več ljudi odpeljali v taborišča. Takrat so popolnoma požgali tudi Lož. Vse nad 14 let stare ljudi, ki so jih dobili doma, so pobili. Sredi vasi so postavili Ložani lep spomenik padlim za svobodo. Med temi so tudi štirje domačini, ki so se borili v Španiji, V eni izmed delno obnovljenih hiš še živi Sl-letna Marjeta Koče-var, ki so jo Italijani kot 70-letno starko odgnali na Rab. »Sramoten pečat si je vtisnila Ita- lija, ko je take ljudi preganjala in zapirala,« je dejala starka. Iz Loža brni avtomobil navzgor in nato po ravnem skozi bukov gozd. Le malo se odpre razgled pri Bloški Polici, pa že so na levi znova gozdovi. Valujoče hribovje je vse pokrito z drevjem. Kmalu se prikaže velika ravan: dno Cerkniškega jezera. Zdaj jc skoraj popolnoma suho, le na enem kraju je še nekaj vode, Nad njim se dviga ves poraščen Javornik. Vas Grahovo, kjer je bila v času borbe .močna belogardistična postojanka. Likvidirali so jo Tomšičev-ei. Borba je bila trda, ker je še danes polno sledov. Vaščani so po vojni zgradili lep zadružni dom. V vse vasi ob jezeru se je naselil mir. Mala Magda iz Obroča je med cvetjem pozdravila sonce, hi jc vendar pokukalo izza oblakov Pogled na Cerknico in cerkniško ravnino. V ospredju poslopja podjetja LIP HARMON, KI VPLIVA NA VELIKOST JAGOD Znanstveniki Michigans-kega državnega kolegija so dognali, da se lahko s škropljenjem z nekim hor. moinom za 30 % poveča velikost jagod. Hormon je vOd-na raztopina betanaf-tOlne oeetne -kisilne, rastli-j ne je -treba ž njo škropiti med 14. || in 18. dnem po pojavu cvetja, ko so ""' jagode še bele. MILIJONSKI PRIHRANKI S SUŠENJEM POLJSKIH PRIDELKOV V ZAPRTIH PROSTORIH V kmetijstvu se vedno bolj uveljavlja sušenje poljskih pridelkov v skladiščih z uporabo ventilatorjev H in tako opušča dosedanje sušenje ' na polju. S tem sodobnim načinom sušenja, ki je mnogo hitrejše in učinkovitejše, lahko kmetovalec prepreči, da bi se mu žito na polju pokvarilo zaradi vlage in plesni ter tudi prepreči škodo, ki jo povzročajo žuželke, žetev izvrši v primer- Partizanska gimnazija v Cerknici leta 1944 Pred dnevi se je v prvih jutra-njih urah odpeljala iz Marezig skupina učencev kmetijsko nadaljevalne šole iz zadnjega razreda o-semletke na študijski izlet v Koče vje. Stroški za avtobusni prevoz so bili kljub doigii vožnji malenkostni, sa-j je večino izdatkov kril Svet za prosveto OLO Koper, ki je velikodušno prispeval precejšenj znesek, da bi omogočil mladim Istranom te občine ogled vzornih živinorejskih posestev na Kočevskem. Tudi na Upravi državnih posestev v Kočevju smo naleteli na zeilo . prijazen sprejem. Tovariš, ki je šel z nami, da bi nam razkazal nekatere dele tega velikega gospodarstva, je bil zelo prizadeven, enako inženir, ki nas je spremil na živinorejsko -postajo blizu mesta. Najprej smo si ogledali mlekarno, ki pa je že sedaj premajhna in jo nameravajo povečati. Dnevno predelava v dveh izmenah nad 5000 1 mleka v maslo i-n sir. Zaradi naglega razvoja živinoreje so težave v stari mlekarni, ker z obstoječimi napravami komaj še zmorej-o prevzeti vedno večje količine mleka. Blizu nove-ga hotela je cvetličarna, ki goji v toplih gredah razne rože i-n zelenjavo. Rastlinje lepo uspeva, vendar se pozna tudi tam letošnje nagajivo vreme. Inženir nam je povedal, da je zgodnje so-čivje, ki je v normalnih prilikah nad en mesec za pridelki iz okolice Kopra, letos zaostalo že za mesec dni. še pred dvanajsto uro smo se odpeljali izpred gostišča »Vino— Koper« proti živinorejski postajU Mlaka. Takoj smo si bili na jasnem, da to ime ni slučajno, čeprav klSj.ub dežsevri,3mu vremenu cesta ni bila razmehčana, kajti1 ob poteh je bila zemlja mehka, da so se kolesa i-n gosenice traktorjev globoko vdirale v masbno blato. Ko smo prispeli do novih velikih hlevov, nam je spremljevalec opisal težavno delo živinorejcev, ki so morali premagati mnoge ovire in celo nesreče, da so dosegli stanje, s katerim se danes že lahko ponašajo. Pred leti je bil na celotnem področju te živinorejske postaje gozd, ki so ga obdajale mlake. Ko so drevje odstranili in zgradili prvi hlev za sto glav živine, so imeli zaradi blata, v katerega so se pogrezali ljudje in živina, skoraj nevzdržen položaj. Vse kamenje, s katerim so danes nasute poti iai dvorišča so moja-li p-ri-peijati od daleč, Zadela pa jih je tudi nesreča. Vsa plemenska živina, ki so jo uvozili iz Švice, je propadla, ker je bila okužena. Vse te in druge težave pa niso ustrašile delovnih živinorejcev, ki so se le še bolj vneto lotili dela, ki je rodilo uspehe, ob katerih človek strmi. Danes ima »Blato« vzorne hleve, porodnišnico, silose, razne stroje i-n prevozna sredstva, cvet tega gospodarstva pa je vsekakor živina, ki ji zlepa ni najti enake. Vsak obiskovalec obstoji in strmi, a® pa hvali z najizbranejši-mi beseda.mii rejene krave in red, v katerem se to posestvo nahaja. Vseeno pa človek z začudenjem zve, da j-majo živinorejska posestva na Kočevskem krave, ki dajejo letno preko 5000 1 mleka, najboljša med njimi, Bistra, pa ga je imela celo nad 6000 1. letos pa da ga pričakujejo celo 6500 l. Na posestvu imajo 199 krav in precej mlade živine, ki obeta nagel razvoj. Prašičev,., rede 660, nedavno pa so jih imeli celo okoli 1400. Nekateri pitanci, ki smo jih videli, imajo nad 350 kg. Tudi svinjski hlevi so vzorno urejeni, prav posebno pa so obiskovalce iznenadile prhe, pod katerimi se ob veliki vročini h'lade debele živali. Obiskali smo še konjski nem trenutku, nato pa proda žito v .ugodnem ali ga pa tudi hrani do prihodnjega leta brez bojazni, da se pokvari. Zlasti se je tako sušenje obneslo pri senu. Pri sušenju na. prostem vzame senu sonce barvo, veliko škodo povzročajo pri takem sušenju nevihte; računajo, da gre pri sušenju na prostem v izgubo povprečno 35 c/c sena. Med prvo svetovno vojno 1914— 1918 je neki neznani pesnik — vojak na Soški fronti — prevzet od silovitosti uničevanja življenj in materialnih dobrin pod Sabotiinom in Sv. Gabrijelom, napisal tele verze: Nn. belem konju jaha smrt. zastavo v desni, v levi črni prt. Reži se v svet in krohota, da ji čeljust koščena klopota. V treh preprostih besedah je zajel vso zgodovino teh krajev, zgo-domovino, ki je zapisana- s topolom konjskih kopit osvajalcev naše zem-mlje, roparjev in ubijalcev naših ljudi. Vse od rimlj-anskih kohort, Gotov in Markomanov dailje, so na to zemljo z vojskami udirali vsakovrstni roparji kot kralj Atil-a, Turki, Benečani, oglejski Patrijar-hi in drugi. Tako je leta 1477 pridrvel sem turški poveljnik Omar beg s 30.000 vojaki. Planil je v Furlansko ravnino in porazil Benečane pri Gradiški, nato pa z ognjem in mečem zagospodaril nad življenji in imetjem prebivalcev. Požgal in oropal je nad sto vasi in pobil 3000 vojakov — domačinov. Od Soče do Piave je bilo eno samo velikansko ognjeno morje plamenov. Leta 1409 je Skender beg 7. dvakratnim vdorom odpeljal v sužnost 11.000 ljudi iz teh krajev. Ne smemo pozabiti, da je pri solkanskem mostu dne 27. novembra 1713 padel pod streli mušketirjev —prvi tolminski uporni kmet, ld se je skupno z drugimi uprl nečloveškim krivicam in pritisku davka-rja Bandela. Prav tako ne smemo pozabiti krivice, ki so nam jo prizadejali leta 1945 združeni sovražniki prav ob izhod.u iz tes-ne Soške doline — cnstran soškega mosta. Ce gledaš ;z višine Skalnice na ta prehod, se ti zdi kot odprto okno v svet in življenje, Kot bi hoteli skriti življenje, ki se vse od osvoboditve razvija na tej strani vzdolž Soške doline vse do Triglava, na skalovit-i Banjški planoti, v Vipavski dolini in dalje do Ljubljane in naprej. Prav tako je tu, kot bi se za spuščeno zaveso na odru odigravalo drugo dejanje naše borbe za svobodo. še avtobus, ki pride od morja, se mora povspet-i visoko v hrib Panovca, če hoče na to stran — v Novo Gorico. Na levi strani Saibotina čepi veliko 'poslopje solkanske apnen-ice, Po obeh vojnah je ta- opravila velikansko in važno vlogo pri obnovi porušenih in požganih domov. Ve-!k most, ki se v drznem loku pne nad Sočo, je kot vez med dvema svetovoma, k< se zaradi političnega intriganstva in vmešavanja tujcev ne moreta. — oziroma se tisti na drugi strani bodoče žice — ne more pomiriti in sprijazniti s tem na tej strani. Kdaj se bo? To je njegovo, in ne več naše vprašanje! hlev in se nazadnje čudili ogromnemu biku, ki tehta skoraj 900 kg. Na-j-bolj pa nas je presenetilo, da- m bilo med kravami niti ene, ki bi ji lahko »prešteli rebra«, vse so bile z mesom dobesedno zalite. Vtis z »Blata« je bil najboljši, le škoda, d-a si takih živinorejskih postaj ne ogledajo odrasli i-n starejši ljudje, ki bi prav goto-vo odkrili še mnogo, kar mlademu očesu ostane skrito. Zahvalili smo se za prijazna pojasnila ¿n -se v deževnem vremenu odpeljali proti Ljubljani. Ko so si izletniki ogledali grad in nebotičnik, se je zaradi slabega vremena sku-pi-na napotila proti Postojni. Na splošno željo smo si ogledali še toliko opevano lepoto Postojnske jame, ki s svojimi krasotami prav res navduši slehernega izletnika. »Kako lepo mora biti v j a,mi šele podnevi . . .« je vzhičeno zaklicaj nekdo med šolarji. še pred polnočjo je bil izlet končan. In drugi dan — eno samo veliko pripovedovanje . . . — ik RASTLINE RABIJO OGROMNO VODE Večina užitnih Tastlin potrebuje ogromno količino vode. Tako na primer rabj -preprosti pšenični klas v 100 dneh svoje rasti 190 litrov vode. V Ka-nsasu so napravili poskus na njivi pšen'ce s površino pol hektarja, n-a kateri je rast-lo 6000 kla-sov; v 100 dneh poskusne dobe je njiva porabila 1,235.000 litrov vode. To je količina vode, ki bi bila potrebna, če bi hoteli pokriti pol hektarja površine z vodo v globini 28 cm. Računajo, da je potrebno 405 kg vode za pridelek pol- kilograma suhe alfalfe in 22000 kg za pridelek pol ki-lograma žita. (Nadaljevanje s 5. strani) nji plan rekonstruiranja, preusmeritve in izgradnje nove industrije baziran na republiško pomoč, V Postojni sami in v okraju je bilo precej govora o pomanjkanju vode in o slabih vodovodnih napravah. Tudi stanovanjsko vprašanje ni preveč rožnato. Kako je s temi stvarmi? Eden najbolj perečih problemov, v katerega se je OLO zagrizel, je vprašanje rešitve preskrbe z vodo. Zlasti je glede tega kritično vprašanje rešitve preskrbe z vodo v Postojni. Prav tako predvidevamo remont vodovoda Rakek — Cerknica — Begunje, v Pivki pa nove črpalne naprave, remont vodovoda in razširitev vodovodnega omrežja po vaseh občine. Raziskujemo vodne vire v Planini, odkoder bi laltko črpali vodo za potrebe vsega okraja in celo kraškega področja sežanskega okraja. Republika je dala 40 milijonov za ureditev vodovodnih naprav na bistriškem področju. Od tod bi dobivale vodo tudi vasi Starat, Podgrad in Obrov. To je ena letošnjih največjih investicij za vodovodne naprave v okraju. Za rešitev stanovanjskega problema je OLO že v letu 1953 začel z zidavo stanovanjskih stavb, predvsem v središču Postojne. Tu sodelujejo tudi posamezna podjetja, LIP, Gozdno gospodarstvo, Agra-ria in izvozno uvozno podjetje. Omeniti moramo, da ta problem rešuje tudi JLA, ki na tem področju zida več stanovanjskih hiš. Poleg tega predvidevamo gradnjo upravnih prostorov OLO in nekaterih ustanov ter podjetij. Delno rešujejo stanovanjsko vprašanje tudi v Ilirski Bistrici, Pivki in Dolanah. Omenili ste razvoj vaše industrije. Kako pa so doslej delala postojnska podjetja? Napredek v delavskem samoupravljanju, ki izvira iz dviga zavesti posameznika in čuta večjih odgovornosti do podjetja in družbe, ¡e v letu 1953 precejšen. Vsa podjetja so bila lani aktivna, razen, dveh (Zadružnik in Kmetijska zadruga v Ilirski Bistrici). Nekatera podjetja so investirala lastna sredstva za razširitev obratov in v lanskem letu zaposlila 100 novih delavcev, Glede končnih izdelkov je zlasti lepe uspehe dosegla LIP Cerknica in Javor v Pivki, ki si je znal zagotoviti za časa vse surovine tudi iz drugih republik, V Tovarni leso- vinskih plošč ni delovni kolektiv upošteval vseh predpisov in se je posluževal obratnih sredstev za nabavo strojev in s tem je prišel v zagato pri delitvi dobička (pravzaprav so si dobiček razdelili že s tem, ker so bili preveč širokogrud-ni pri razdeljevanju svojih izdelkov delavcem in uslužbencem, kar je šlo iz plačnega fonda). Lesni kombinat II. Bistrica je z dobrini gospodarjenjem dosegel lepe uspehe. Kmetijska posestva so bila prizadeta zaradi vremenskih neprilik. Kljub temu sta posestvi Ravne in Landol dosegli lepe uspehe. Posestvo v Ravnem je to doseglo predvsem s povečanjem živinoreje in dvigom mlečnosti ter z dohodki iz -lega krilo izgube drugih panog, Slabše jc posestvo v Mali Bukovici zaradi slabe organizacije dela in odsotn isii bolnega upravnika. Posestvo v Zabičali pa kaže kljub slabši letini boljše uspehe kot v letu 1952. Tudi gostinstvo se je lani popravilo, vendar nekateri obrati še niso uspeli kriti izgub ,1z leta 1952. Skrajno slabo pa posluje podjetje Kale v Knežaku. zaradi česar so se odgovorni ljudje zagovarjali že pred sodiščem. Trgovska podjetja so poslovala uspešno, predvsem grosistična. Uvozno-izvozno podjetje pa ni doseglo prometa, ki bi ga moglo, predvsem zaradi pomanjkanja kredita. Kako je pa kaj s kmetijstvom in zadružništvom? V okraju je 32 kmetijskih zadrug. Njihov dobiček (99 milijonov din) gre predvsem na račun trgovanja z lesom in je po našem mne-ios do izrazito kmerijskih deiav-nju ta smer zadružne dejavnosti do-vedla upravne odbore v pasiven od-nosti, ki so prvenstvenega pomena za zadruge in pravzaprav njihova glavna vloga. Občutiti je, da naše zadruge niso uspele zainteresirati članstva za kmetijsko proizvodnjo, razen živinoreje v notranjskem predelu, Poudariti pa moramo, da jo bil izkupiček od trgovanja z lesom le osnova za nadaljnje investicije v "etijstvu in bi odvojitev trgovine od zadrug vplivala na zainteresiranost članstva pri nadaljnjem gospodarjenju in usmerjanju vseh ostalih kmetijskih panog. Vsekakor morajo članstvo in upravni odbori KZ delati na tem, da okrepijo dejavnost za razvoj posameznih kmetijskih odsekov (živinoreja, sadjarstvo, pridelovanje priznanega semenskega krompirja, snovanju predelovalno industrije itd.) Trgovina bi se mo- da polagoma preusmeriti in postati postranski posel zadruge. Postojna je znan turistični kraj, ni pa še dovolj urejen, cla bi nudil turistom pravo .ugodje. Kaj mislite ukreniti? Postojnski okraj ima naravne in že ustvarjene pogoje in možnosti, rla se turizem zelo razvije. Zato pa bo potrebno že letos in v perspektivi večjih investicij. Tako bomo v kratkem začeli zidati nov hotel v Postojni in izboljšali gostinstvo. Turistična sekcija v Postojni je programsko obdelala možnosti povezave turističnih točk v okraju in izven njega (Jama, Križna jama, Predjam-ski grad, Cerkniško jezero in drugo s turističnimi točkami kot Opatija, Reka itd.) Lahko računamo, da bo turizem za sanio Postojno den najmočnejših virov dohodkov glede na obisk domačih in tujih turistov ter obiskovalcev Jame. Še to: BI nam. povedali, tovariš predsednik, kako je s perspektivami razvoja komun t: vaših krajih? Ves' program dela in usmerjenjc sredstev za nove industrijske obrale je usmerjen na gospodarska gravitacijska področja (Postojna, Pivka, Ilirska Bistrica, Stari trg, Cerknica in verjetno Rakek), kar daje slutiti, da se s tem ustvarjajo nekake perspektive bodočih komun. Ta gravitacijska področja so naravna in jih prebivalci tudi čutijo, Na okraju tudi že proučujemo možnosti prenosa nekaterih kompelenc prav na t i središča. Cas bo pokazal, v kakšnem obsegu bodo ta gravitacijska področja razvijala svoje meje. Karkoli bi že danes določneje nakazovali lahko pride v nasprotje z razvojem. RAST NOVE GORICE Lep je razgled s Skalnice na Novo Gorico. Prav čez poslopje a.pne-nice je lepo videti magistralo, ki kot širok pas povezuje velike stanovanjske bloke Nove Gorice. To so sadovi naše borbe. V nekdanjem Solkanu je sedež občine Nova Gorica, ki ima danes nekaj -nad 7000 prebivalcev. Od teh je okoli 3000 delavcev, zaposlenih v industriji, ki se naglo razvija. Sa.ma tovarna pohištva »Edvard Kardelj« v Kro-mbergu zaposluje okrog 700 delavcev. Solkan sa-m je od osvoboditve sem popolnoma spremenil zunanje lice. Ima le trgovine z isložbami, ki dajejo pečat mesta, avtobusno postajo, moderno bencinsko črpalko, modem hotel »Sabotin« in še lep park. Julija letos bodo odprli še nov kopalni bazen, ki bo izgledal kot nakdanji olimpijski tekmovalni bazeni. To bo nova pridobitev za prebivalce mesta, ki rase in se širi. Za prihodnje leto pripravljajo načrte za veči-a dela. Tako bodo premestili apnemeo v bližino prvih hiš nekdanjega Solkana. Istočasno bodo apnemico modernizirali in tako omogočili, da bo izdelovala večje količine apna kot do sedaj in zaposlila še več delavcev. To premestitev bodo izvedli zato, ker je solkansko a.pno i?kano in cenjeno kot najboljše. V Sloveniji ga uporabljajo celo za industrijske namene — tako tovarna- umetnih amojil v Rušah za izdelavo dušika. Za nova dela bo občina dobila potreben denar iz fonda za pomoč pasivnim krajem. Ze letos bodo dokončali z gradnjo predora pod Panovcem, ki bo zelo olajšal promet. S tem bodo odpravljene težave, ki so nastale zaradi krivične meje. Za ta dela je določenih 80 milijonov dinarjev. Prt Novi Gorici bodo nadaljevali gradnjo kavarn?-resta.vraciie. za kar je določenih 20 milijonov din, Za olepšanje zunanjega lica mesta •n ureditev cest je določenih 50 milijonov din. Mestna občina bo za ureditev parkov, poti. kanalizacije in dru-gih potrebnih del dala okrog 8 milijonov din. Gradili bodo še več stanovanjskih bloko-v in manjših hiš, asfaltirali magistralo, uredili razsvetljavo v mestu in v drevoredu. Prihodnje leto bodo začeli z gradnjo kulturnega doma, ki bo stal nasproti poslopja sedanjega sedeža okrajnega ljudskega odbora. Načrte bodo pripravili letos. Predvidevajo t-udl gradnjo telovadnega doma TVD »Partizan«. Večjo slfevnost pripravljajo za dan 9. septembra, ko bodo na trgu Jožeta Srebrniča odkrili spomenik padlim borcem. Spc-menik bo pomembno umetniško delo in bo stal okrog 8 milijonov din. Spomenik bo izdelal domačin, akademski kipar Boris Kalin. Ta praznik bo ljudi spominjal- na goriško fronto, ko je primorsko ljud-.tvo množično prihitelo v te kraje, da se z orožjem zoperstavl novemu sovražniku — nacifašizmu. i wzél*'' *' ü i§|gte NAS NAGRADNI NATI ............ Apnenica v Solkanu y - h) !t¡ % i j: Postaja se je tresla od ropotanja vlakov, ki so prihajali in odhajali in -na -peronu se je gnetlo toliko ljudi, da sem se le s težavo prerival med to valujočo množico do Orient expresa, ki je stal nepremično tam na tiru in požiral ljudi, Potem je bilo tam na postaji vse vrste vsemogočih prodaj-alcev, ki so -s svojim kričečim južnim naglasom prodajali pomaranče, časopise, Coca-Colo in druge stvari. Vajen sem bil tega šuma in vajen vseh teh ljudi. Zdeli so se mi poznani, kot da bi bil kdaj -sedel z njimi pri isti mizi. Čeprav so blii tujoi in domačini, vendar je vsak skrival v sebi košček življenja, ki sem ga poznal. Vsi so upali in skrivali svoje želje, tako kot upam jaz in skrivam -svoje želje pred nepoznanimi, ker se bojim, da bi razkazal- ljudem svojo notranjost. Nekateri so bili veseli, drugi pa spet žalostni. Eni so brali časopise in bili globoko zatopljeni v branje, drugi pa so se pogovarjali živo med seboj, bili pa so itaidi tretji, ki -niso nič govorili, ki so stali nepremično ob vlaku in gledali na vrvež okoli sebe, kot da zadnjič gledajo vse to. Bili so moški, ženske in tudi starci ter otroci. Z njih obraza je sevala žalost in kopr-nenje po nečem, kar naj bi bilo boljše, kar pa ni bilo še nič, pač pa samo še nepoznan cilj. Bili so izseljenci, ki so čakali na dolgo pot v neznano Avstralijo. Moj prijatelj Jože Udovič je bil tudi med njimi. Stal je naslonjen ob neki steber i-n kadil. Pri nogah je imel dva kovčka svojih stvari in drugega nič. Tako se je odpravil v svet. Sam! Med vsemi temi ljudmi se mu je zdelo, da je sa-m na postaji, da je sam na tem svetu. Doma je bil pustil samo starega očeta, ki ga ni mogel priti spremljat. Pa tudi Jožetu je bilo bolj prijetno, da je stisnil očetu roko In ga poljubil že pred domačim pragom. Težko mu je bilo pri srcu. Neznana bolest ga je tiščala. Vedel je, da gre za vedno, da ostane za njim irojstni kraj in da ne bo videl več očeta in domačih ljudi. Zato pa je nervozno kadil in z globokimi pogledi požiral zeleni -barkovljanski breg in vse te ljudi, ki so -se gnetli na postaji, ki so se tudi njemu zdeli domači, ki pa jih ne .bo več videl in jih ne bo vsak dan srečal v vlaku kot preje, ko je odhajal z dela. Prišel sem ga bi-1 pozdravit na postajo, ker mi je povedal, kdaj odpotuje. Z-a spomin sem mu -prinesel z lesa izrezljano ¡cigaretno dozo, ki ga bo spominjala na domači kraj. Sprejel jo je rade volje in takoj stresel cigarete iz papirne škatlice v njo. Nisva pa vedela, kaj naj govoriva, kajti obema je bilo nerodno ob tej uri slovesa in nisem ga maral še bolj žalostiti, ker sem vedel, da je občutljiv. -Potem -pa so k Orient expresu priklopih še nekaj vagonov in izseljenci so se začeli gnesti vanj. Bilo jih je mnogo, med njimi tudi mnogo beguncev, a vendar so najbolj bodli v oči zagoreli fantje z Tržaškega, ki jih je brezposelnost pognala v svet... Jože je šel med zadnjimi, hotela sva biti skupaj še teh nekaj trenutkov in tako je bilo tudi z drugimi, zakaj vsakemu je bilo težko zapustiti domača tla in čim je bil na vlaku, je že bil v tujini. Vendar se ni bilo kaj obotavljati. Ilripavi glas napovedovalca je oznanil, da odpotuje vlak čez pet minut in Jože je skočil v kupe. Potem sem -stal jaz n-aslonjen ob isti steber in se pogovarjal s Jožetom, ki si je naše! prostor pri oknu. Ljudje pa so krožili -sem ter tja po peronu. Vsak je bil svet zase in vsak je imel svoje skrbi, pa vendar se je vsak ozrl na izseljence. Vsakdo je čutil, kako težko je slovo od domače zemlje. Lokomotiva je zapiskala, zaleglo in ostro. Rezala je v prsa in možgane, a iz vagonov se je najprej -boječe, nato pa vse glasneje oglasila slovenska pesem: Cesta -bela je tako, da ne morem skozi njo, na to dolgo, dolgo pot,,,! -Njeni glasovi so se mešali s šumenjem postaje, a postajali so vse višji, dokler niso preglasili vsak šum in pesom, žalostna pesem slovenskih izseljencev, se je zadnjič dvigala .pod tržaško nebo. Dolga siva kača, pa. se je začete pomikati proti zapadu in iz oken so pošiljam mladeniči zadnje pozdrave, svoji zemlji, svojim staršem in ljubicam. Nekaj korakov sem -sledil vlaku, potem je ta povečal hitrost in videl -sem, kako pivi vagoni izginjajo na ovinku, videl sem tudi, kako so se Jožetu vdirale sclze, čeprav je pel in izgledal nasmejan. □ □ Mir k ^čel se je mladinski festival Dne 14. junija je minilo 70 let, odkar se je v Trstu rodil eden najpomembnejših primorskih skladateljev, profesor Vasilij Mirk. 70 let slovenskega umetnika predstavlja dolgo dobo. polno-nenehnega ustvarjalnega utripa, iskanja lastnega glasbenega izraza, trpljenja, pa tudi priznanja in uspehov. Doba, v lqiteri je Vasilij Mirk pričel ustvarjati, je terjala od njega mnogo žrtev, saj mu socialne razmere niso dopustile, da bi se posvetil samo glasbenemu poklicu. Po končani klasični gimnaziji je prejel štipendijo za visokošolski študij, toda ta štipendija ni veljala za glasbo, Tako se je moral odločiti za zemljepis in zgodovino, skratka za profesuro, ki mu je dajala vse življenje vsakdanji kruh. Po končani Prof. Vasilij Mirk diplomi, ki jo je opravil v Grazu, je služboval nekaj let v Trstu, po vdoru italijanskega fašizma pa je bil tprisiljen umakniti ae v Jugoslavijo, kjer je služboval mnogo let v Mariboru. Kasneje se je preselil v Ljubljano, kjer je po osvoboditvi končno doživel izpolnitev davne želje, da se udejstvuje samo kot glasbenik. Zdaj poučuje harmonijo na Srednji glas- Kdo to zmagal ■ Televizija, najmlajši otrok moderne tehnike, se razvija s tako naglico, da bo kmalu kos svojemu starejšemu bratu, filmu. V Ameriki na primer, ki je v tem pogledu prišla najdalj, pravijo, da je po denarju, ki jih preživlja, tretja od industrijskih panog. Filmu je prevzela že eno četrtino gledalcev, ker povprečen Američan ne gre od doma, če ni trdno prepričan, da bo v kinu videl res nekaj izrednega in odločno boljšega, kakor mu televizija servira 24 ur na dan. Zato je »plaža«, s katero je bila poprej Amerika preplavljena, že kar precej izginila iz kinodvoran. Stopimo v glavni štab ene od TV postaj in oglejmo si, kako to gre. Okrog ducata podpredsednikov in direktorjev mrgoli cela armada tajnikov, urednikov, strojepisk, asistentov, tehnikov, različnih Strokovnjakov, uradnikov; največje postaje jih imajo več ko deset tisoč. Ko se nam posreči preriniti se skozi to množico, pridemo v prvi studio, zgrajen iz železobetona, v katerega bi mimo spravili 20.000 ljudi V vse ostale jih pride pa še 10.000 in vsi bi bih vami pred vsakim letalskim napadom. Celo pred atomsko bombo, pravijo, pa ni verjetno, da so kdaj poskusili. Ti študiji lahko dajejo 7S ur žive oddaje na teden, razen tega pa še kakih 100 ur vnaprej posnetih oddaj. V naslednjem študiju izbirajo posnetke, ki so jih letala pravkar prinesla iz vseh koncev sveta. V teh filmskih zvitkih so zabeleženi vsi pomembnejši dogodki preteklega dne. Čez nekaj minut jih bodo gledalci že videli v svojih sprejemnikih — opremljene z razlago enega od 40 spikerjev. Vsake štiri ure pa so poročila prekinjena z reklamo na čast vsem mogočim proizvodom, od klobas v konzervi do patentiranega steznika, ki zajamčeno napravi linijo Ave Gardner. Zraven tega študija je drug v katerem pripravljajo televizijski dnevnik. Na prvi pogled vlada v tem beni šoli v Ljubljani — kljub 70 letom svež in nasmejan, vedno pripravljen dati učencem vse svoje bogato glasbeno znanje. Glasbena dejavnost prof. Vasilija Mirka obsega tri polja: ustvarjalno, pcustvarjalno in pedagoško. Kot zborovodja je deloval že na gimnaziji, potem na univerzi v Grazu, v Trstu pa je vodil zbor akademskega društva »Balkan«, zbor Šentjakobske čitalnice, združeni pevski zbor Šentjakobčanov in svoj komorni zbor. Dirigentsko delo je nadaljeval tudi v Mariboru, kjer se je posebno odlikoval kot zborovodja Glasbene matice. Po osvoboditvi je v Ljubljani prevzel zbor železničar-skega SKUD »Tine Rožanc«, ki ga je privedel do prvega mesta med slovenskimi amaterskimi zbori. To pa so samo glavne poteze njegovega pevovodskega dela, saj je bilo poleg njih še toliko manjših udej-stvovanj, ki pa bi jih bilo preveč, če bi jih hoteli naštevati. Sam pravi, da nikoli ni resno mislil na to, da bi postal učitelj glasbe, in vendar se je to zgodilo žo zelo zgodaj. Začel je pri Glasbeni matici v Trstu, kjer je njegovo delo rodilo bogate sadove, saj so bili njegovi učenci danes priznani in upoštevani glasbeniki: Ubald Vrabec, prof. Stanko Malič, Ema Vrabec -in drugi. Pedagoško delo je nadaljeval tudi v Mariboru na šoli Gl. matice in pozneje v Ljubljani, kjer še danes poučuje. Najpomembnejša plat Mirkovega glasbenega udejstvovanja jc vsekakor njegovo skladateljsko delo. Še za časa svojega študija pri Antoniu Ilesbergu v Trstu je pričel kompo-nirati in leta 1907 je prvič nastopil nred javnostjo kot slovenski skladatelj s ciklom »Spomladi v gozdu« za ženski zbor in orkester. Leto ali dve kasneje se je njegovo ime pojavilo med glavnimi sodelavci prve slovenske glasbene revije »Novi akordi«, ki ji je ostal zvest vso d _>bo njenega življenja. Ustvarjalno delo Vasilija Mirka je dokaj raznovrstno, saj obsega celo lestvico glasbenih oblik, od drobnih zborovskih ali klavirskih skladbic do velikih vokalno instrumentalnih del, prostoru obupna zmeda, povsod so namreč nametani najrazličnejši rekviziti za oddajo: kulise, zemljevidi, slike, na karton naslikana knjižnica, lutke, živali itd. itd. Pravkar prihajajo v naslednji prostor najnovejši športni rezultati. Pišejo jih na ogromno tablo, za steno iz plexiglasa pa stoji napovedovalec: čim zagleda nov rezultat, ga žo razlaga gledalcem. To pa zna napraviti tako spontano, s tako mimiko, naglasi, dviganjem obrvi in celo premori, da se gledalcu zdi doživljanje popolnoma naravno. Vsa ta mešanica resničnega in namišljenega pa še ni popolna. Nujno je, da jo šef oddaje nadzoruje, reže, čisti in po mili volji predeluje v svoji kabini. Tam ima na štirih platnih slike, ki mu jih pošiljajo štiri kamere, ki hkrati snemajo isti prizor, on pa pošlje v eter samo tisto sliko, ki se mu zdi najbolje posneta. Z njim sta tonski tehnik in zapi-sovalka, nekaj korakov stran pa komik snema enega od sedmih ske-čev, ki jih mora dati vsak teden televiziji. Z njim pa se pričenja drug svet. To so igralci, muzikantje, plesalci, snemalci, režiserji, kostumerji, ma-skeiji, frizerji, strojniki, električaiji, slikarji in kdo bi vedel kaj še vse, ki jih je TV za težke denarce zvabila od filma. Tu se služi več denarja in hitreje kakor drugod. Ameriška TV plača Bing Crosbyju za polurno oddajo dva milijona dinarjev, preračunano no uradnem kurzu, ostalim »zvezdnikom« pa tudi ne dosti manj. Vprašanje je, od kod ima TV toliko denarja, da si lahko privošči take izdatke. Pomislimo samo, koliko denarja je treba za 20 ur oddaje na dan. Trdijo pa, da lahko shajajo celo brez državne podpore, samo s 3%, ki jih morajo plačati trgovci s sprejemniki od cene vsakega prodanega aparata, Trdijo celo, da s tem denarjem niso samo plačah oddaj, ampak tudi precej investirali v barvno TV, ki že dela, kmalu pa bodo študije preuredili za plastično TV. kakor so kantate Pesem naših mornarjev, Ubežni kralj in druge. Med orkestralna dela sodijo razne uverture in Velika Simfonična suita, med komorna pa Godalni kvartet Trio in violinska sonata. Poleg klavirskih skladb, ki jih je izdal v treh zvezkih, so najbolj poznani in najpri-ljubljenejši njegovi zbori, ki jih je toliko, da jih ne gre naštevati. Spomnimo se samo najbolj znanih: ICitri-ca, na trgu, Tolovaji, Rokoko, Zeleni Jurij in druge, ki jih pojo vsi, od najskromnejšega podeželskega zbora do Slovenske filmharmonije. In vendar so te pesmi vedno sveže, vedno nove in polne pravega, nepotvorjenega, življenjskega utripa. To pa je tudi dokaz, da je glasbena umetnost Vasilija Mirka iskrena, pristna in globoko občutena. L. V. V soboto so v okviru festivala mladine Slovenije in Hrvatske priredili v Bujah slavnostno premiero Gunduličeve Dubravke, Oder je bil na sredi Titovega trga v Bujah rn predstava na prostem je krasno u-spela. V nedeljo pa se je začel s slav-nostjo festivalski teden. Prisotni so bili predstavniki političnih organizacij in oblasti iz obeh republik in obeh okrajev. S slavnostnimi govori je nastopilo več političnih delavqev, predstavnikov mladine, oblasti in množičnih organizacij. Govorniki so poudarjali važnost kulturnega pregleda mladine, v našem političnem in gospodarskem ter kulturnem življenju. Zatem so nastopile rezne kulturne skupine iz vseh krajev Slovenije in Hrvatske. Veliko število ljudi, ki se je udeležilo začetka fe- iiiiMTO priia^iil® a® Ljudsbi univerzi v Kopru Kadar pregledujemo splošno kulturno - prosvetno udejstvovanje na področju okraja Koper, ne moremo preko dela, ki si ga je zadala naša Ljudska univerza. Ko se je pretekle jeseni na sedežu Slovenske prosvetne zveze zbralo nekaj ljudi, ki naj bi usmerjali delo LU, se je zdelo, da obstoj in bodoči razvoj LU narekujejo stvarne potrebe. Nameni in cilji so bili prozorni. Šlo je za izobraževanje širokih ljudskih množic s pomočjo poljudno znanstvenih predavanj, ka'ti izredno nagel razvoj znanosti in telmike pogosto onemogoča posameznikom, da bi se seznanili z vsemi posameznimi panogami človekovega udejstvovanja. Pretežna večina ljudi je navezana na svoj poklic ali stroko, kamor skuša pronikniti vso globlje in globlje, pri tem pa pogosto bodisi zaradi pomanjkanja časa, bodisi zaradi obsežnosti snovi in tudi zaradi pomanjkanja osnovne predpriprave, pušča ob strani zelo pereče vsakodnevne probleme, prepušča jih strokovnjakom in se za njih nadaljnjo usodo ne meni več. Namen predavanj, ki jih prireja LU, pa je prav v tem, da skuša na kratek, a obenem zanimiv način posredovati preobilo zaposlenemu človeku izsledke najrazličnejših vej sodobne znanosti ter telinike in to v obliki ki je sprejemljiva vsakomur. Predavanja LU torej niso namenjena le posameznim izobražencem ah recimo strokovnjakom, katerim naj bi dopolnila že osvojeni krog znanja, marveč v prvi vrsti tistim, ki čutijo vitalni utrip časa in ki se zavedajo, da jih življenje samo sili k temu, da malo pogledajo tudi čez svoj lastni plot, s katerim se rezervirano ograjajo in žal za njegovo mejo večkrat tudi ostajajo, izgublja- Reka pri Cerknem Mladina naše vasi je pred kratkim nastopila z dramo »Sin«, Za predstavo je vladalo zelo veliko za-nimanje, kar je pokazala udeležba iz bližnjih vasi in celo iz Cerkna. Ker v vasi nimamo primernega prostora (bila je popolnoma požga^ na med NOB), je mladina pripravila oder na večjem skednju. Igra je dosegla res lep uspeh, za kar je treba dati priznanje igralcem samim, učiteljici Breški in režiserki Ivanki. Nekateri igralci so hodili po uro daleč k vajam in so pustili delo in večerjo. joč tako vsak stik z vso kompleksna problematiko svoje okolice. Človek bi pričakoval, da bodo predavanja LU v Kopru prav zaradi teh dejstev naletela na večji odmev. Zal pa temu ni tako. Kljub pogosto zelo dobro izbranim temam, ki so jih obdelali dobri predavatelji, preseneča dejstvo, da je obisk predavanj često zelo pičel. Posebno akuten primer nezainteresiranosti je bilo opažih pri zadnjem predavanju LU v Kopru, ki ga je pripravil naš znani strokovnjak za predelavo rib tovariš Hudales Alojz, direktor tovarne Ampelea v Izoli. Odlično in vsestransko zanimivo predavanje — morda eno najboljših doslej, ki je zajelo kratek zgodovinski pregled konzerviranja ljudske hrane od najstarejših časov pa do danes, specialno pa problematiko ribolova in postopke predelovanja rib v Severnem Jadranu in njen velikanski gospodarski pomen za državo in posebej za naš okraj — so poslušali prav tisti dvanajsteri apostoli, katerih obraze srečuješ prav na vseh predavanjih LU kot tudi na vseh ostalih kultur-no-prosvetnih prireditvah. Živimo in delamo ob nekaj kilometrih slovenskega morja, za katerega smo bili in še bijemo trdo in ogorčeno borbo. Dosti govorimo o njem, zdi pa se, da Drav majhen obisk predavanja tovariša Hudalesa govori za to, da številni naši ljudje vidijo v našem morju le pripravno mesto za svoj letni oddih na morskih plažah, popolnoma pa pozabljajo na velike gospodarske koristi, ki jih prinaša. In prav zaradi tega bi moralo predavanje tovariša Hudalesa napolniti dvorano do zadnjega kotička. Začudeni se sprašujemo, kako so to predavanje mogh prezreti vsi tisti ljudje, 'ki se vsak dan ukvarjajo z gospodarstvom našega okraja, pa tudi drugi, ki imajo morje vsak dan pred očmi, a ga žal le malo poznajo. Resnici na ljubo je treba povedati, da smo tudi tokrat med peščico ljudi, ki je z velikim zanimanjem sledila predavanju, opazili pretežno večino kultumo-prosvetnih delavcev, kar nos taja pri nas, celo takrat, ko gre za čisto gospodarske probleme, že kar tipično. Tipično pa postaja tudi to, da se številni naši ekonomisti le neradi odzovejo vabilu LU, kadar jih ta zaprosi za sodelovanje. Smole Emil Igralska skupina na Reki pri Cerknem stivala pa ni prišlo do zaželenega užitka, predvsem zaradi slabe organizacije, neprimernega kraja nastopov (na odprtem niso prišle do veljave vse potankosti in vrednosti programa nastopajočih). Posamezne mladinske kulturne skupine gostujejo te dni po večjih krajih obeh okrajev. V nedeljo pa bo v Kopru slavnosten zaključek festivala, kjer bo med drugim veličasten skupen nastop velikega števila pevcev, razne druge kulturne prireditve, športne in telovadne točke ter regata. Podrobneje o festivalu bomo poročali v prihodnji številki. Gledališke predstave v Izoli V četrtek, 10 junija je po dolgem času spet gostovalo v dvorani »Arrigoni« koprsko gledališče z Be-govičevo dramo »Brez tretjega«: (prevod Colije). Oba igralca sta žela odkrito priznanje maloštevilnih gledalcev. Priznanje in umetniški užitek tega večera je eno, majhno število gledalcev pa druga stvar. Samo od sebe nastane vprašanje, zakaj Izola, ki še davno ni blatna vas, doživi tako poredkoma kako predstavo. Gostovanje gledališča iz Kopra, ki je samo na sebi hvalevredno, ker ima Izola dovolj ljudi, ki potrebujejo gledališke predstave, ima vendar in prav zaradi tega neki značaj miloščine. Saj koprsko gledališče niti ne gostuje, ker nima pri om gostovati, temveč od časa do časa daruje našemu mestu eno predstavo. Hvaležni smo domačemu gledališču tudi za to, poudariti pa moramo, da je tega mnogo premalo, Da je bilo občinstvo tako maloštevilno je krivo dejstvo, da so razdeljevalci vstopnic dobili listke šele na dan predstave, nekateri šele popoldne, dalje, da ni bilo nobenega plakata vsaj tri dni pred tem dnem. Le na oglasni deski mestnega kina — t; kotu, en dati pred predstavo, ali menda šele istega dne. Občinstvo kina pa še vedno ni identično z ljubitelji gledališča. Kar ■•m. slišal od oseb, ki so čakale na predstavo od napovedane 8. do 9. ure, ko se je dejansko pričela, je značilno: Izoli je potrebno gledališče in, dokler ga ni, je treba organizirati redne predstave o rokih 14 ali še bolje 7 dni. Gledališča in družine, ki pridejo o poštev, da ugodijo tej želji kulturnega občinstva, so v Kopru, v Trstu, in v Ljubljani ter cela vrsta gledaliških družin iz manjših, bližjih krajev. Mislimo, da je to naloga referenta za kulturo MLO, in predlagamo sklicanje sestanka v ta namen, da lahko pride občinstvo do izraza. Če bo o tem oziru tako poskrbljeno, se ne bo več . bati praznin v dvorani. Slovencev je o Izoli dovoljl A. M. »Za stanovanje gre«-predstava koprskih gimnazijcev Po dveh uspelih predstavah koprskih študentov — ženske obrtne šole in dijaškega doma —1 smo imeli v petek, 11. junija priliko videti tretjo dijaško predstavo v letošnjem letu. To pot so se nam predstavili gimnazijci, ki so naštudirali moderno komedijo hrvaškega dramatika Draga Gervaisa »Za stanovanje gre«. To duhovito komedijo, ki z vso silo biča nezdrave razmere in birokracijo v nekaterih naših uradih, to odlično satiro stanovanjskega problema je režiral član Ljudskega gledališča v Kopru Janez Klasinc. Predstava je presegla vsa pričakovanja. Večina nastopajočih je bila prvikrat na odrskih deskah, zato smo pred predstavo gledali precej skeptično. Vendar pa je razen manjšega spotikljaja in zastoja v začetku četrtega dejanja šlo vse v-najlepšem redu. Med nastopajočimi smo opazili precej talentov, na katere bj bilo res škoda pozabiti. Dobro bi bilo, da bi Ljudsko gledališče v novi sezoni katerega od teh sprejelo v svojo sredo vsaj kot honorarno moč. Nad vse so presenetili Borut Logar kot inženir Milan Tomič, Barbara Jarc kot njegova žena Marija, Apolonio Zvest in Anica Toškan kot mlad par (Marko in Maca), Marija Martinuzzijeva kot Vesna in ostali. Zelo dobre pa so ble tudi vloge igralke, dame in jezične tete: Dragice. —jak. ŽALOSTNA USODA ¡/T ' V . PMS Zadnji sončni žarki se lesketajo na modri morski gladini. Tiho, spokojno lega noč na zemljo. Ob lepi barkovljanski obali se sprehaja mlad fant. Siva obleka, ki jo ima na sebi, je že ponošena in stara. Na nogah mu gledajo prsti skozi raztrgane čevlje. Z njegovega ble>-dega obraza odseva velika žalost. S počasnimi, neodločnimi koraki se približa sivi skali in sede. Valovi pljuskajo ob skale ter se izgubljajo v bele pene. Pri tem zmočijo tudi Roberta, toda on se za to ne zmeni, tako je zaverovan v svoja premišljevanja. Sele ko ga prijatelj Silvan po treplja po ramah, dvigne glavo. »Zdravo, Robert!« «Zdravo, Silvan!« »No, kako je z delom?« »Oh, slabo, dragi moj! Od takrat, ko so me odslovili z dela v ribarni. ko žalost. Na ladji sem videla postavi dveh mladih fantov. Slonela sta ob ograji, zrla v daljavo in molčala. Poleg mene je stala mati, ki si je z roko zakrivala solzne oči. Biila je Robertova mama. Presunilo me je ob pogledu na to žalostno mater, na njenega sina, na toliko Tržačainov, kt zapuščajo svojo rodno zemljo in se prepuščajo na milost in nemilost kruti usodi izselje-ništva in upajo, da si bodo z velikim garanjem na avstralskih plantažah prislužili toliko, da bodo nekoč bolje živeli. Gledam te obraze na ladji in zdi. se ¡mi, da se nekateri že zdaj kesajo, da so se za to odločili. »Se je čas, da stopijo z ladje«, si mislim. Toda velika, bela ladja se je počasi oddaljevala od obale. Zadnji sončni žarki se poslavljajo od naših ljudi. Nato nam , % te; ¡11 1 »m.....■■' X: : - iS:- [v -"M ci, da bi mogel priti na moje mesto tisti pritepenec iz južnih krajev, nisem dobil več dela. Povsod sem povpraševal, toda vedno isti odgovor: ,2 al mi je, toda ne potrebujem vas!' In zakaj vse to? Samo zato, ker sem Tržačan! In ti, Silvan, ali te je sprejel v službo tisti trgovec, kakor ti je obljubil?« »Ha, kaj še! Prelepo bi bilo! Veš, kdo je na mojem mestu? Tisti majhen črnolasec, ki smo ga videli takrat na postaji, kako je ves strgan in umazan skušal od nekega potnika izvleči nekaj denarja. Zdaj pa je v službi tam, kjer bi moral biti jaz. Videl sem ga prejšnji teden. S svojimi prijatelji se je sprehajal v novi obleki in prepeval čudno pesem. Ko sem ga tako gledal, sem ga zasovražil do dna srca.« »In kaj bova zdaj storila? Moja mama ne more več delati za oba, Stara je in moči ji vedno bolj pešajo. Pa tudi tebe ne bo mogla teta vedno vzdrževati.« »Vem,« pravi Silvan, »vse to sem že tisočkrat sam premišljeval. Sicer pa sem ti hotel nekaj povedati, že nekaj dni krožijo govorice, da bo skupina Tržačanov odpotovala _ v Avstralijo, Robert, ali ne bi odšla tudi midva? Tam bi dobila delo in po nekaj letih bi se vrnila bogata v Trst,« »Tudi jaz sem to slišal. Toda zdi se mi, da se ne bi mogel ločiti od te zemlje, na kateri sem se rodil. Nikoli ne bi mogel zapustiti teh hribov tega morja, tega mesta in. . svoje matere. Pa tudi slišal sem, da v tisti Avstraliji ni vse tako rožnato, kakor govore.« '»Seveda je tudi meni hudo zapustiti vse to, toda pomisli, da je to edini izhod iz tega brezupnega položaja. In če ni vse tako, kakor si zdaj misliva — delala bova lahko in nekaj bova že zaslužila. Greva?« Robert povesi glavo in se zamisli. -Nato pa skoraj neslišno reče: »Greva.« & «Nikar ne hodi, sin moj! Poglej me! Stara sem, potrebna bom tvoje pomoči, potrebna človeka, ki mi bo stal ob 'strani. Ne zapuščaj me! Rotim te...« »Pomiri se, mama! Saj ne bom odšel za vedno. ¡Samo za dve leti, nato se spet vrnem k tebi, bogata bova!« »Oh, ne! Ne maram bogastva! Pripravljena sem še dvakrat toliko delati, kot sem delala doslej. Samo ostani! Ostani, siin moj!« ■ir Mesec dni je poteklo. Stala sem na obali ¡n gledala veliko, belo ladjo, ki se je zbala na morski gladini'. Na njej so stali Tržačani. ki so se poslavljali Od svojih dragih. »Na svidenje!« so se slišali glasovi z ladje, odgovarjali pa so jim glasovi iz množice: »Na svidenje! Srečno!« Na vseh obrazih si lahko bral veli- ladja počasi izgine izpred oči, kakor nam izgine tudi velika, žareča krogla, ki se potopi v morje... Napisala MAJCEN ONDINA iz Trsta Predjamski grad — narisal POČKAJ BRANKO, uč. 3. razr. osn. šole iz VELIKEGA VBELJSKEGA pri Razdrtem. Naš zadnji šolski dan Vzleteli bomo zdaj na vse strani, kot v gnezdu godni ptički, ta knjigo v roko bo prijel, drng žemljico oral ponosno, spet tretji bo za strojem stal, vsem teklo delo bo radostno. Zdaj zbogom tihi šolski hram, nam nisi bistril ti glave zaman. Bi'o ie osem težkih let, bilo je osem težkih let in vsi vemo, da nikdar več ne bo tako. Napisala: Danica Župan Dijakom VIII. razreda osemletke v Dekanih REŠITEV KRIŽANKE IZ REJSNJE ŠTEVILKE Vodoravno: 1. asi, 4. os, 6. som, 9. Makedonija, 12. eto, 13. riba, 14. tur, 15. Ren, 16. osat, 17. Ani, 18. ila, 19. seno, 20. Rab, 21. ki, 22. je, 23. čo(ln), atom, 27. iver, 29. ilegalen. Navpično: 1. Amerika, 2. sateliti, 3. ikona, 4. Odisej, 5. sobane, 6. sitar, 7. ojunačen, 8. Maribor, 10. Eros, 11. nato. 25. ol, 26. me, 27. il, 2S. ve. Pri nas smo zaradi Nemcev velika pretrpeli. Ata je oskrboval z živežem partizane in Nemci, Id so to zvedeli, so ga zato večkrat iskali. Večkrat so ga tudi odpeljali v zapor v Postojno. Junija 1944 je šla mama prosit, da bi očeta izpustili, pa so zaprli še njo. Takrat sem jaz prišla na svet. Potem so moji starši doživeli še več hudih dni. Najhuje je bilo, ko je šel nekoč v jeseni 1944. leta ata po drva- pa so ga na poti srečali Nemci in odpeljali k cerkvi. Ko je nekdo dvignil puškino kopito, da bi ga udaril po glavi, je ata umo smuknil in skočil čez škarpo. Nemci so za njim streljali, toda ušel jim jo na Nanos. Prišli so k nam domov in preiskali vso hišo. Ostali so več dni in mama jim je morala kuhati kokoši in zajce. Strahovali so jo, da bi jim povedala, kje je ata. Peljali so jo celo na sredo vasi in jo hoteli ustreliti. Takrat sem bila stara štiri mesece. Napisala MEJAK IVANKA iz SMIHELA pod Nanosom. Iz mojega življenja Moj rojstni kraj je Nova vas., Iz svojih detinskih let se veliko spominjam. Bila sem zelo živahna, tujih ljudi se nisem bala, včasih pa sem bila tudi trmasta in hudobna. Vsak letni čas je imel zame svoje lepote, najbolj pa mi je ugajala pomlad, kajti takrat je bilo vse veselo. Pa tudi pozimi je bilo lepo, ko smo se sankali in kepali, zvečer pa nam je včasih stara mama.pri topli peči povedala kako pravljico. Toda žal ni bilo vedno tako lepo. Ko je bila vojna, je šel v vojsko moj ata in še dva strica. Strica sta padla kot borca, ata pa je prišel po vojni domov. Toda med tem časom je imela mama z nami otroki velika Zadnje čase smo se navadili, da so v začetku vselej pogovorimo o stvareh, ki zanimajo vse naše pridne bralce. Tudi danes vam moram sporočiti nekaj posebnega. Na željo nekaterih naših pionirjev, ki so posebno vneti za ročno delo in tehniko, bomo uvedli v naši rubriki posebni kotiček »Za spretne roke«. Tam boste dvakrat mesečno našli risbe in navodila za izdelavo najrazličnejših praktičnih in lepih predmetov, če pa boste imeli kake posebne želje, mi boste lepo pisali in skušal vas bom zadovoljiti. Torej počakajte do prihodnjega tedna in videli boste, kakno prese*-nečenje sem vam pripravil. Pričakujem tudi spise o delu vaših pionirskih organizacij, kakor sem vam pisal prejšnji teden. Za najboljše spise bomo podelili lepe nagrade. Zdaj pa odgovori na pisma. Iz PRESTRANKA sem prejel debelo kuverto in dobro je, da res ni padla poštarju na nogo, kakor so so naši mali dopisniki že bali. Srečno je prišla do mene in kar mahoma zdebelila mojo pisemsko mapo. Prvo pismo, ki sem ga zagledal, je j A <<> ¿V Narisala IPAVEC FLORIJANA, uč. I.b razr. gimn. iz OREHKA pri Postojni napisala TURK SANJA iz 1. razreda. Ljuba moja Sonjica, tvoje pismo ni romalo v koš, pač pa sem zdaj prejel oba hkrati. Tako sem zvedel, da si doma iz Grobišč in da hodiš eno uro daleč v šolo. Tvoj stric pa sem prav rad, saj vidim, da si pridna, ko že tako lepo pišeš in rišeš. Naša stara znanka PALIK MARJETICA pa pravi, da bi bili zelo veseli, če jih bom ohiskail. Draga moja Marjetka, to je moja sr-6na želja, toda kaj, ko ne utegnem. Iz Grobišča je doma tudi TURK JOŽICA, ki piše, da so Grobišče zelo znane iz časa NOB. Učenka 3. razreda VERGAN MIMICA pa je, kakor vidim iz njenega pisma, navdušena za šport. Napisala pa je naša pridna M;mica še eno pismo (upam, da nista v istem razredu dve s takim imenom). V njem piše o sošolki Tomšič Anici, ki je menda tako sramežljiva, da mi ne bo nikoli pisala. Toda jaz pa sem prepričan, da se bo tudi Anica opogumila in se nekoč oglasila. Rad pa bi ti povedal še to, ljuba Mimica, da tisti, ki te je slikal v resnici ni bil stric Miha, ampak samo sodelavec v uredništvu. Pa naj ti zaupam še to, da imam želodec popolnoma v redu in da vas bom nekoč v resnici obiskal. Prihodnjič pa bom odgovoril vsem ostalim, tudi tistim, ki so pisali v novi pošiljki. Negativ vam pošljem po pošti. V imenu pionirjev osnovne šole v IGA VASI je pisal ŠRAJ MARJAN. O sliki, ki so jo priložili sem vam povedal že v prejšnji številki. objavil pa jo bom prihodnjič. Marjan tudi piše, da nekaj časa niso imeli pouka, ker jih je veliko imelo mumps. Zato se zdaj tem bolj pridno učijo. Iz Igavasi piše tudi naš znanec INTIHAR FRANC in pravi, da je bil bolan 14 dni, zato tako dolgo tudi ni pisal. Iz NOVOICRACIN pri Jelšamh sem dobil tri r>be: in sicer so jih poslali: POTOČNIK FRANC, VA-LENTIČ ALDO m SUSTAR IVAN, vsi iz 4. razreda. SLANE IVAN iz PUDOHA pri Starem trgu p!še. da imajo v njihovi vasi na sredi trga veliko, staro lipo, kjer so imeli nekoč fašisti svoj bunker. Toda partizani so jih pregnali in od takrat, se niso v vasi več prikazali, če me pot pripelje nvmo, gotovo si pridem ogledat vašo slavno lipo, hvala na povabilu! Pesem o m*"V nam je poslala TOMŠIČ FRANKA iz KNE2AKA pri Pivki. Franka piše, da imajo zdaj veliko dela, doma na polju in v šoli. Nekaj iz tvoje pesmice bom pač objavil-, vsega ne. Drugič opiši tiste vaše izlete na zajce in ribe. Pa veliko sreče! Prvič se je oglasila ČOPIČ EL-KA, uč. 4. razr. osn. šole iz ZAGORJA na Pivki. Elka pravi, da hodijo na izlete, v šoli pa se dobro učijo. Kljub temu se že veselijo počitnic. Upam, da se bo Elka še kaj oglasila, pa tudi drugi pionirji iz Zagorja. Njeno risbo »Zgodovinskega gradu« bom objavil. Prav prijazno pismo mi je poslala naša stara znanka iz ZATOL-MINA ŠAVLI NADA. Iz pisma sklepam, da se naša Nadica pridno uči, saj ji gredo po glavi same šolske knjige, ki jih vsak dan nese na sprehod v Tolmin, Tvoj spis mi Vokojva koča — narisala GRBAC DESANKA, uč. 1. razr. osn. šole v POSTOJNI je zelo všeč, ljuba moja mala prijateljica, in prav rad ga bom objavil. Kaj pa tvoj bratev, se ne bo nič oglasil? GRIŽONIČ LILIJA (iz GAŽONA pri Kopru je poslala lep spis o izletu. Kakor vidiš, ljuba Lilija, sem ga že objavil. Upam, da se boš kaj oglasila! Spet smo pri starih dobrih znancih. Našg, vrla dopisničarka iz TRSTA MAJCEN ONDINA je poslala spis o tržaških izseljencih. Kakor vidiš, ljuba Oondina, kar -takoj sem ga objavil, tako zelo mi je bil všeč. Prepričan pa sem, da bo všeč vslam našim pionirjem. Pisala pa ni samo Ondina, ampak tudi njen bratec LJUBO. Pravi, da imajo v Trstu lepo razstavo ročnih del in me vabi, da bi si jo ogledal. Zelo rad, pa žal ne utegnem. Veselilo pa me bo, če mi boš o razstavi kaj več napisal. Upam, da se bosta naša Tržačana kmalu spet oglasila. Skoraj sem pošto že zaključil, pa sem dobil lepo razgledu:co iz Ljubljane. »Kdo neki piše«, sem pomolil, Bili so naši vrli PRESTRAN-čANI, ki so poslal! iz izleta lepe nezdrave. Z njimi so šli na izlet tudi pionirji iz SLAVINE. Vsi so naši dobri znanci. Najlepša hvala za razglednico! skrbi in dela. Tudi stara mama je bila bolj žalostna. Tako še jaz nisem bila več vesela in tudi bolj delati sem morala. Ce sem slišala strele, sem se razjokala, ker sem se bala za ata in za strica. Pa tudi pokati je nehalo, prišla je zlata svoboda in z njo se je povrnilo veselje. Po osvoboditvi sem začela hoditi v šolo, Tega sem bila vesela, ker se rada učim. V osnovni šoli sem bila vedno odlična, zdaj pa hodim v gimnazijo in sem še vedno dobra učenka. Tako sem veselo in žalostno nre-živela svoja detinska leta. Zdaj sem že oozabila na igrače in knjige so mi najboljše prijateljice. Vem, da naša država potrebuje marljivih ljudi in ne lenuhov. Saj je tudi naš maršal Tito dejal: »Učite se, učite se, moji pionirji!« Napisala MAROLT VIDA PiieeSs «Jaka Sestra je prinesla prvega februarja domov ptička, Id je bil še malo živ. Perutničico je imel ranjeno in ni mogel letati. Spustili smo ga v sobo in je hodil samo po tleh. Počasi mu je bilo bolje, začel je zle ta ti na okno in omare. Na posteljo je hodil spat Imeli smo ga vsi zelo radi. Moje mlajše sestrice so mu dale ime Jaka. Kadar je bilo sonce, sem ga nesla ven v gajbici, drugače je bil svoboden po sobah. Toda on si je želel ven, posebno kadar je bilo sonce, in mama mu je obljubila, da bo šel v nedeljo, ko bomo bili vsi doma. V četrtek, ko je bilo lepo vreme, sem ga spet nesla na sonce, mi jo je pa pobrisal tako hitro, da sama ne vem kdaj. Žalostno smo gledali za njim, Toda še isti dan nam je ovčka dala dva tako srekana jančka, da je bil naš Jakec kmalu pozabljen. še nekaj vam moram povedati o Jakcu. še zdaj ga večkrat vidim. Nekoč je celo priletel na okno in pokukal v prostor, kjer je preživel zimo. Napisala TURK JOŽICA Naš izlet 'Pionirji osnovne šole Gažona smo nestrpno pričakovali obljubljeni izlet, želja se nam je izpolnila, 4. junija smo se odpeljali na Reko. Bili smo zelo veseli in smo vso pot prepevali, že na poti smo marsikaj videli, železnico pač prvič. Prišli smo na Reko. Ogledali smo si tovarno papirja, zelo nas je zanimalo, kako ga izdelujejo. Mnogo smo še videli: veliko pristanišče, rafinerijo nafte, ladjedelnico, nebotičnik in moderne trolejbuse. Največ veselja smo imeli v živalskem vrtu. Nia[jboltj stfa nasj zabavala sladkosneden medved in opica. Težko smo se ločili od lepih živali. Posedli smo v avtobus in se odpe-peljali v prelepo Opatijo, kjer je polno hotelov, vil in parkov. Kmalu nato smo se veselo odpeljali v Ilirsko Bistrico, kjer so ravno ta dan imeli občinski praznik. Tu smo videli tovarne lesne industrije, mline in žage. Veseli smo prišli zvečer domov, kjer so nas nestrpno čakali starši, želeli bi si še takega izleta! Za vse to se moramo zahvaliti prosveti, ki nam je nudila tako veliko denarno pomoč. Zato se ji v imenu vseh pionirjev iskreno zahvaljujemo. GRIŽONIČ LILIJA Pionirska križanka Vodoravno: 2. vljudnostno dejanje, 7, izvor, vir, 8. osebni zaimek, 10. jugoslovanska žitniea. 11. neumen, 13. pesnitev (množ.), 14. moško ime, 16. poklic, Navpično: 1, član otroške organizacije, 2. staroslovanska pijača, 3. huda jeza, 4. vrsta zabave (množina), 5. telesna hiba, 6. mesto na Visu, 9. niso stari, 12. otok v Severnem Jadranu, 15. nikalnica pomožnega glagola, 1 m lišl? 2 3 4 5 6 7 6 9 10 U 12 13 14 15 m 16 lip aršia Ob priliki proslave 10. obletnice konferenco žena leta 1944 v štjaku, se živo spominjava dne, ko sva i;l-le s tov. Justino iz Zg. Braniee kot delegatki na omenjeni konferenci, na kateri smo temeljito pregledale naše dotedanje delo ter dobilo smernice za bodoče delo med ljudstvom na vasi itd. Težko in odgovorne so bile naloge, ki so nas čakale, ker je tedaj okupator še gospodoval po naši zemlji. Neštetokrat sva se s tov. Justino razgovar.jali n iožkočah v političnem delu, druga drugo vzpodbujali, bodrili ter no potrebi tudi druga drugi pomagale. Moram priznati, da je bila tov, Justina med najaktivnejšimi borkami za izgradnjo socializma na vasi. Ni se strašila tudi najtežje naloge, zavedajoč se. da bodo uživali njeni lastni potomci sadove njenega dela. Danes pa tov. Justine ni več med nami, ker ji je usoda na tragičen način uničila šo mlado življenje. Hokislni nasveti Ne pozabite nikoli, da je stanovanje ali hiša zaradi vas in vaše družine in ne vi zaradi stanovanja. Vaše delo in skrb za dom naj napravi življenje lepše in prijetnejše vam in vašim najbližjim, nikakor pa ne smete postati suženj svojih gospodinjskih dolžnosti! Poskusite doma ustvariti vsakomur njegov lastni kotiček: vaš mož bo tam v miru prebral svoj časopis ah knjigo, otrok bo nemoteno pisal naloge in se učil. Tako boste imele, drage gospodinje, tudi manj dela; vsak bo zaposlen in zadovoljen, vi pa boste imele čas in prostor za svoje delo. Ne planirajte prekratkih rokov za izvrševanje svojega dela. Računati morate vedno tudi z nepredvidenimi stvarmi: nenaden obisk, otrok, ki bo rabil pomoč ali se bo hotel z vami pogovoriti, mož, ki bo prinesel domov izredno delo itd. in vsi bodo z vami računali. —o— Naučite se vedno imeti čas! Naučite se tudi, da se lahko ukvar jate s svojim možem in svojimi otroki, pa da vaše delo pri tem ne trpi. To je umetnost, toda z malo dobre volje boste zmogle! Pomislite na to. da morate pri otrocih vzbuditi veselje do dela, zato pustite, da vam pomagajo in imajo pri tem veselje in odgovornost Imeli bodo pri tem prav toliko zadoščenja kakor vi, kaiti leni otroci so nesrečni. In končno ne skoparite s priznanjem in pohvalo! Neštetokrat primerjam njeno usu-z mojo: njo je usoda odtrgala od njene družinice — moža, hčerkico in sinčka. Mene pa je vojna oropala vsega mojega najdražjega, mojili dveh sinov — borcev NOB. Danes počiva ona v hladni zemlji — jaz pa samevam kot bilka, ki je slučajno ostala na pokošenem travniku. Predstavljam si, kako sva bili srečni, ko sva odhajali kot delegatki na konferenco pred 10. leti sva potem še neštetokrat romali na razne sestanke, kakor tudi prod konferenco v Štjaku. Danes je ona pod zemljo, jaz pa fizično in duševno izčrpana in ne bom mogla uživati sreče, da bi se še enkrat srečala s tistimi osebami, kot smo se takrat, ko je bil še vsak uaš korak v nevarnosti in bi iz tistih časov lahko napisala veliko pestrih dogodkov med ljudstvom. 3n danes, čeprav takorekoč onemogla, so z zadovoljstvom ozrem nazaj na mojo preteklost. Saj sem v razdobju 10 let bila na položaju v prosvetno-znanstveni stroki, kot ucucljica-vzgojitellca nekaj manj kot 1000 otrok, katerim sem vcepila v njihova mlada srca ljubezen do domovine in njenih voditeljev, samozavest svobodnega človeka, odločnega branitelja svojo neodvisnosti ter jim dala smernice, po katerih bodo v bodočem življenju sledili svojim prednikom — borcem za neodvisnost in svobodo svoje domovine ter tako vzrastli kot pravo, zdravo pokolenje borcev za socializem. Vso našo matere naj se zavedajo, da so prav ti, naši najmlajši, naga največja radost, naša sreča in naša bodočnost. Zavedajo naj se, da se v naročju matere oblikujejo narodi! In prav zato naj jim bodo lastni otroci kot dragocene rastlinice, ki iih morajo skrbno čuvati, da jim jih kdo ne poškodnje. Rova —Dunja Za tiste, ki šivajo same! Od vseh zdravil na svetu ljuuj.i najbolj pogosto uporabljajo aspirin. Lekarnarji ga dajejo tudi v najraznovrstnejša zdravila za lajšanje bolečin: od navadnega glavobola do raka. In čeprav je uporaba aspirina tako razširjena, zdravniki še danes ne vedo, kako aspirin pravzaprav učinkuje; vedo le, da je v tabletah, praških ah tekočinah najuspešnejše zdravilo. Ena izmed skrivnosti delovanja aspirina je tudi ta, da zmanjša telesno temperaturo tistim, ki imajo vročino, ne zmanjša pa sicer normalne telesne temperature. N. pr. če vzame aspirin človek, ki ima visoko telesno tročino, se mu bo le-ta zmanjšala; ne bo se zmanjšala nonnaina telesna vročina človeku, ki vzame aspirin zaradi glavobola. Zdravniki vedo, da je aktivna sestavina aspirina acetilsalicilska kislina, Id pride v kri že po 10 mi-iutah od časa, ko tableto pogoltnemo. Delovanje tablete pa lahko še pospešimo, če vzamemo z njo nekaj jedilne sode, ki obenem zavaruje želodec pred škodljivim učinkom kisline. Mnogo je ljudi, ki pravijo, da aspirina ne prenesejo. Ljudje, ki imajo zelo občutljiv želodec ali pa tur na želodcu, aspirina ne smejo jemati. Toda zdravniki mislijo, da je večina ljudi, ki aspirin odklanjajo namišljenih bolnikov, Id mislijo, da jim mala bel t h.bleta pač ne bo koristila. Prav zato pa so tudi začeli izdelovati aspirin v raznih oblikah in barvah. Včasih vzamejo ljudje velike doze aspirina, ker se hočejo zastru- piti. To jih sicer privede do nezavesti, omotice, zvonjenja v ušesih ah gluhosti, toda za smrt bi bilo treba zelo velike količine. Toda tudi ti primeri so redki, kajti salicii-na kislina, ki je v aspirinu, pripravi želodec do bruhanja, preden je začel aspirin delovati. Nekoč je bilo ime in formula aspirina izključna last tvrdke Bayer. Toda njihov monopol se je že zdavnaj iztekel in danes imamo v svetu kakih 60 vrst aspirina, ld jih delajo po predpisani osnovni formuli. Acetilsahcilno kislino so že davno poznali, a 50 let ni nihče vedel, čemu naj bi služila. Takrat je začel raziskovati njene učinke glavni kemik Bayerjevih laboratorijev, Arthur Eichengrün. Poskuse je delal brez vednosti svojih predpostavljenih, ki so trdili, da je aspirin strup za srce in zato niso dovolih njegove izdelave in uporabe. Eichengrün je na skrivaj preizkušal učinek aspirina na sebi, potem pa ga je dal tudi berlinskim zdra\nikom, da so ga preizkusili na svojih bolnikih. Rez;, >at je bil zelo ugoden. Poleg vt i drugih dobrih lastnosti so 1 a lila lokazali tudi, da je aspirin za srt popolnoma neškodljiv. Svoje spomine na zgodo no aspirina je napisal pozneje 1 hen-grün v nacističnem koncentracijskem taborišču. Med drugim je napisal tole skromno pripombo: »Mislim, da sem s tem, da sem iznašel aspirin, naredil človeštvu veliko uslugo, sam pa pri tem nisem imel nobene osebne koristi.« Lepa poletna obleka iz vzorčastega po-pelinaJ, ki je letos zelo ■moderen. Potrebujete 3 metre blaga 90 cm širine. Kroj za obleko je otroško enostaven, kvadrate povečale na 10x10 cm in natančno prerišete posamezna dele obleke. Številke pri črtah pomenijo centimetre. Kroj pred uporabo dobro pomerite in veliko uspeha! K* > > 1 I I2- 1 1 J V i » en 10 * ? / \ h • i t v •V r^c -A i .. Vlaga v stanovanju, odtisi prstov in mokrih rok, številni madeži in podobno, vse to počasi povzroči, da površina vašega pohištva izgubi sijaj in' ni več gladka. Da se boste lahko izognili prevelikim denarnim izdatkom, vam svetujemo, da ga obnovite sami. Po naših navodilih je to lahko izrvedljivo in povezano z majhnimi izdatki, delo pa boste tudi lahko sami opravili. Pre] kot začnete, je treba poškodovane dele pohištva dobro očistiti in otreti s krpo, ovlaženo s petrolejem. Važno je tudi pri poliranem pohištvu, da poliramo v majhnih kolobarjih in hitro, da se površina ugre-je. Zato obdelujemo po pol in pol kvadratnega metra. Za obnovitev sijaja vzemite enega od spodnjih preparatov: 10 delov lanenega olja, 60 delov kisa, 2.5 dela terpentinovega firneža in 2.5 dela kopal firneža. Ali pa: 2 dela belega mila, 15 delov belega voska (ne parafina), 70 delov že-iatine, 30 delov vode in 2 dela pe-pelike (kalijevega karbonata). Milo morate rastopiti v zmerno topli vodi, dodati rastopino pepeliko in vosek, ko se oboje rastopi v milnici, pa dodajte počasi terpentin in dobro mešajte. To sredstvo zelo priporočajo za politiranje in obnavljanje fumirskih ploskev. Za osvežitev politure se lahko po-služite tudi naslednjih sredstev: 1 del voska, 2 dela terpentina, 0,1 del bele smole in 0,1 del lanenega olja. . Ali pa: 16 delov terpentinovega olja, 61 delov lanenega olja, 2 dela bele smole, 3 dele alkohola in 1 del so-litme kisline (ne sme biti koncentrirana). Se bolj preprosta sredstva za osvežitev politure pa so: Mešanica olivnega olja in terpentina v razmerju, da daste 2 žlici olivnega olja na 1 žlico terpentina. Dobro vam bo služila tudi mešanica, sestavljena iz dveh delov ricinusove-ga olja in 1 del kisa. V vsakem primeru morate pohištvo namazati z enim od zgoraj navedenih preparatov in ga z mehko krpo zdrgniti do suhega. Površino morate potem spolitirati še z volneno krpo. Če ga ne bi omamil čar njene lepote, ne bi imel nobenega opravka s to neprijetno zadevo! Vsekakor bi ga manj prizadel izbruh kakršnekoli epidemije — usposabljal se je namreč za bakteriološka — kakor pa nesrečna »Zadeva 1949« in vse, kar je bilo z njo v zvezi. Prenagliti se dr. Bloomsteed ni maral. Dokler je atentator v njegovem samskem stanovanju v \Sydneyu, ne preti znanemu evropskemu državniku N. N. nobena nevarnost! S to mislijo se je dr. Bloomsteed vrnil v bolnico. Ivanu je svetoval, naj ostane do njegovega povratka zaradi varnosti v njegovem stanovanju, saj nihče ni vedel, kakšnega »nevarnega« obiskovalca ima pod svojo streho. Ivan je namreč ponovno zagotovil, da ni nihče sledil njegovi poti iz ibungalova v Fitzroystrcet do glavne bolnice. Edini, ki bi lahko odgovoril na vprašanje, zakaj so Ivanovi dovčerajšnij ugrabitelji vrnili sredi noči svojemu ujetniku svobodo, pred tem pa ugrabili njegovo ljubico, je bil polkovnik Josip Kndrnjacev, konzul in poveljnik izspostavo NKVD v Pekingu ter šef sovjetske tajne službe na Daljnem Vzhodu, čigar območje je zajemalo tudi Avstralijo. Pod plešo njegove glave je nastal načrt, vraden svojega nstvaritelja. Ta načrt naj bi omogočil, da bi postala »Zadeva 1949« brez vsakih nadaljnih zapletljajev tudi dejanje. Ugrabitev Dolores in Ivanova osvoboditev iz njegove temne ječe sta bili začetni točiti načrta polkovnika Kudrajaceva. 6. poglavje DVOJE ZAGONETNIH PISEM Ko so je vrnil dr. Inviiig Bloomsteed proti večeru ia bol-niče, ni bila njegova zadrega nič manjša kot popoldne. Po večerji je zopet zamišljeno stopal po svoji jedilnici, medtem ko je njegov gost prebiral vse sydneysfce časnike, ki so pisali o izginotju Dolores. Dr. Bloomsteed jih je imel namreč spravljene po datumih. Iz njihovega p-sanja ni zvedel Ivan nič. novega, saj je šlo v glavnem le za ugibanja senzacij željne fantazije sydneyskih časnikarjev. Presenečen in ober nem prestrašen pa je bil nad pozornostjo, ld jo je vzbudilo izginotje njegove ljubice v syclneyski javnosti. Ivan je odložil poslednji časnik, ki ga šo ni pregledal, in pričakujoče, uprl oči v svojega gostitelja. Ta je z resnim in skoraj zaskrbljenim obrazom kadil med svojim razmišljanjem cigareto za cigareto. Slednjič je dr. Bloomsteed končal svoje potovanje med Štirimi stenami in zopet prisedel k svojemu gostu. V njem je dozorel sklep, da bo počakal nadaljnjega raz-voja dogodkov. * Zaenkrat je zavrgel misei, da bi obvestil o vsej zadevi pristojne državne organe. Zato je predlagal svojemu gosta ki mu je s svojim prihodom tako temeljito skalil duševni toir, naj ostane tudi naslednje dni v njegovem stanovanju, kjer mu ne preti nobena nevarnost niti od strani moskovskih agentov, še manj pa od strani sydneyske policije, ki se je po pisanju časnikov itak uspavala nad uspehi dosedanje preiskavo in smatrala zadevo »ad aeta«. Dr.Bloomsteed je v svojem srcu trdno upal, da se bo nekega dne sešel z lepo pevko, čeprav ne tako nepričakovano, kakor se je danes oglasil pri njem ta svetlolasi mladenič] ki uživa sedaj varno zavetje njegovega stanovauja. Mladi zdravnik se je naravnost bal, da ne bi njegove oči nikoli več videle črnolase mehiške lepotice, če bi razodel skrivnost njenega izginotja pristojnim državnim organom. Zanj ni bila sicer nobena skrivnost, da je pevkina vloga v ■»Zadevi 1949« drugotnega pomena — le v kolikor je s svojim posegom v Ivanovo življenje zmešala moskovske štrene. iZato je smatral, da so jo ugrabili predvsem zato, da prizadenejo niei?ega ljubimca in mu zlomijo voljo, obenem pa ubijejo v njem lastni jaz, kar je bilo za izpolnitev njegove naloge v »Zadevi 1949« tudi nujno potrebno, 7n vendar... Dr. Bloomsteed pa ni verjel v čudeže in zato ni maral križem rok čakati trenutka, ko se bo lepa pevka zopet vrnila v živi jen ie. SlUenil je storiti vse, kar je v njegovih močeh, da odkrije njeno sled, seveda brez pomoči policije, in omo-proči zol.jubl.jeneema pred moskovskimi zasledovalci varno življenje. Preveč je ljubil Dolores, da ji ne bi privoščil srečo ob njenem ljubimcu. Bil je pač eno redkih človeških bitij, ki najdejo v sreči svojih bližnjih več zadovoljstva in utehe kakor pa v svoji lastni. Kako bo svoj namen uresničil, tega še ni vedel. O tem je nameraval še temelpito in v miru razmisliti. Pozno ponoči, ko je legel k počitku, mu misli niso bilo pri njegovih bolnikih kakor običajno. Dolores in »Za- Nekdanjo »Guličevino« bodo v kratkem drobilci do kraja spremenili v gramoz, ki ga sproti odvažajo za posipanje cest. Sežanci ugibajo, kaj bo na novo nastalem prostoru. Ugiba pa tudi mestna občina, ki "se še ni odločila, ali naj bi bil tukaj prostor za javna zborovanja, ali majhen park s spomenikom padlim borcem, ali tržnica. Vsekakor se je z odstranitvijo razpadajoče »Guličevine« razgalila nič manj bedna podoba starinskih klavrnih stanovanjskih poslopij, ki bi jih tudi kazalo porušiti. Občina se bavi z mislijo, da bi ta poslopja dala prenoviti in v njih urediti nekoliko družinskih" stanovanj, kar bi bilo najbolj priporočljivo. Preurejajo tudi poštno poslopje na trgu ob železniškem prehodu. Napravili bodo več manjših prostorov in zožili vhod. Zato poslujeta zdaj obe pošti v prostorih pošte 2 pri železniški postaji. Sežana ima ambicijo, da postane mesto in se bodo Sežanci prelevili iz vaščanov v meščane. Toda v prvi fazi tega napredka bi bilo potrebno imenovati nekaj ulic z ustreznimi imeni in hiše opremiti z zanesljivimi številkami. Stanujem v hiši, ki se ponaša kar s tremi številkami (104, 100 in 10S). Na potrdilih Uprave občinskih zgradb in zemljišč pa mi vsak mesec zagotavljajo, da plačujem najemnino za stanovanje v hiši št, 63. Čemu ta zagonetnost? Sem klical zdravnika na dom in je zaman iskal hišno številko 63. Moji znanci so ga morali poučiti, kje stanujem. Dokler bo tako, bo Sežana pač samo velika, neurejena vas, 2e nekaj let čakajo ob poslopju okrajnega ljudskega odbora škrbasti ostanki porušenega zidu na odstranitev. Lani so lepo uredili ograjo ob glavnem vhodu te hiše. Zakaj bi take ograje ne postavili še s te strani, kjer je dohod v začasno telovadnico StZpEžamlka Vodoravno: 1. posoda za mleko, 8. letalec, pilot, 9. planet, 10. kemični znak za kobalt, 11. vez-nik, 12. pritrdilnica, 14. pripadnik azijskega naroda, 15. mesto na Si-cilij , 17. slovanska boginja smrti, 19. prvi slovanski kralj, 20. glavni števnik, 21. cerkveno-slovamski vez-nik, 23. veziiik, 24. žensko ime, 26. ime perzijskega kralja Kserksa, 23, nauk o skrivnostih. Navpično: 1. grška črka, 2, ime filmske igralke Gardner, 3. del poti (množ,), 4. .naselje, 5. kratica za evropsko državo, 6. vodnik za tujce, 7. sozvočje več tonov, 11. botra, 13. žepne knjižice, zborniki, zabavniki, 14. barva igralnih kart, 16. mesto v Italiji, 18. glavno mesto Turčije, 19. trosim, 22. majhne ž'-valce, 24. latinski pomožni glagol, 25, nedoločni zaimek, 27. igralna karta. »Partizana« in v urad za delovno silo? Omenjena podrtija ne dela ugodnega vtisa ob poslopju najvišjega predstavništva ljudske oblasti v olcra-ju. Menimo, da bi »Olepševalno društvo« moralo dati za take reči nekoliko iniciative. Stopimo šo v park za starim gradom. Tistega kamenitega orjaka z valovito brado in lasmi ter krono okoli čela (drugače je pa precej nag in lepo raščen) hodim večkrat ogledovat. Ni res, da hodim past oči po goli ženski, Id jo orjak nosi na svo- . jih mišičastih plečih. To moj prijatelj Gusti samo natolcuje, koklja naj ga brcne! Ampak se mi imenovani orjak smili, ker mu čas in starost neusmiljeno razjedata bridke ude, Nosu, ki mu je bil — orjaku — gotovo v moški ponos in dopolnilo ju- »Letos bova šla na dopust v hribe, zato se moj mož uri v plezanju!« h 2 3 4 5 6 7 8 9 ■.■■'.Bi sKHB 10 ^tBu: 11 12 13 14 j 15 16 17 18 l l19 1 «1 !H 20 j 21 ! 22 r' 23 Hiiljii liiiilH 24 25 26 j 27 28 S naški lepoti, že davno nima več, ■Prav tako mu na nogi zeva strahotna odrtina. Ilodim ga ogledovat, da bi ugotovil, ah ima raka ali lues in ali mu zares ni pomoči in se bo siromak ob usodni uri z deviškim bremenom vred zgrudil in razsul v svoj lastni material, iz katerega ga je ustvarila umetnikova roka. Naj bi se mojemu zanimanju pridružila šc mestna uprava in bi nekako skupaj pogruntali, če se da tej impozantni figuri kaj pomagati, da bi imela vsa) še ena sežanska generacija nad njo okras. Sem morda preglasno povedal to-le? Glejte, kar vidim jih, kako nerodno koracajo in se vale proti meni z vseh strani ljubke figuro in figurice ter razni kameniti okraski, ki zapuščeni in pozabljeni samevajo po raznih, očem ljubiteljev umetnin in narave odmaknjenih skrivališčih parka ter prosijo pomoči, obnovitve in primernega prostora. Resnično žalost sem občutil, ko sem moral tem nemim pohabljencem priznati, da nisem konzervator niti Idpar, da pa pri mestnem ljudskem odboru gotovo poznajo katerega, ki mu bodo zaupali hvaležno dolžnost, da se pobriga za to, da se to lepo okrasitev parka zopet uveljavi. mmMM URAD ZA KONTROLO MERIL V IZOLI ne bo sprejemal nobenih meril ali sodov na pregled in žigosanje do 10. julija 1954. Interesent! naj to upoštevajo, zlasti oni iz oddaljenih krajev. Kontrola meril Izola * Trgovsko podjetje ..PRIMORKA« v Izoli sprejme dva vajenca. Pogoji: starost do 16 let, mala matura in znanje slovenskega jezika. Pismene ali osebno ponudbo na upravo «Primorke«. ★ Ištcm stanovanje, oziroma vzamem v najem hišico z malo vrta. Pripravljen sem tudi izvršiti manjša popravila na hišici. Naselil bi se za daljšo dobo. Ponudbe na upravo Slovenskega Jadrana pod ..Štirje upokojenci.« GLEDALIŠČE SLOVENSKEGA PRIMORJA Začasni sedež Postojna Petek, 18. junija: Macterlinck: Stilmond-ski župan ob 20. uri v POSTOJNI. Predstava je v korist poplavljencev Štajerske. Sobota, 19. junija: Maeterlinek: Stil-mondski župan ob 20. uri v ILIRSKI BI. STRICI, Nedelja, 20. junija: Macterlinck: Stil-mondski župan ob 16. uri v Hrušcvju. Ponedeljek, 21. junija: Maeterlinek: Stil-mondski župan ob 20. uri v SEŽANI. Abonma Sežana. Četrtek. 24. junija: Maeterlinek: Stil-mondski župan ob 20. uri v NOVI CO-RICI. Abonma Gorica. Petek, 25. junija: Maeterlinek: Slilmond-ski župan ob 20, uri v MOSTU NA SOČI. Sobota, 26. junija: Maeterlinek: Stilmod-ski župan ob 20.30 uri v TOLMINU, Nedelja, 27. junija: Maeterlinek* Stil-mondski župan ob 15. uri v KOBARIDU. PETEK, 13. VI. 54.: 14.00 Glasba po željah; 14 45 Kulturni razgledi; 15.00 rezervirano za prenos mladinskega festivala; 17.00 Veseli ritmi: 17,30 Narodni peve! po-jo; 18,35 V veselem narodnem ritmu: .19.20 Šport. SOBOTA, 19, VI. 54.: 14.30 2ena in tlom; 15.00 Rezervirano za mladinski festival; 17.30 Dalmatinske narodno pesmi; 48.15 Zabavni orkestri igrajo za židano voljo: 19.20 Šport; 21.30 Slušna igra: Tavčar ..Cvetje v jeseni«; 22.30 Plesne melodije. Nedelja, 20. VI. 54.: 8.10 Slovenske narodne: 8.30 Našim kmetovalcem; 9.00 Mladinski tednik; 13.45 Glasba po željah; 15.00 Rezervirano za mladinski festival; ■17.00 Naša domovina —- narodne pesmi in plesi; 19.20 Šport. Ponedeljek, 21. VI. 54.: 14.15 Beležke o filmu; 14.45 Obzornik: 15.00 Zborovska skladba slovenskih skladateljev: 17.00 Iz filmov in operet; 17.30 Narodni plesi in pesmi iz Makedonije: 12.15 Glasbeni mozaik; 19,20 Spori. TOREK, 22. VI. 54.: 14.15 Beležke o medicini; 14.45 Kulturno življenje na Primorskem; 15.00 Igra šramel in štirje fantje; 17.00 Stare in novo melodije; 17.30 Slavonske narodne pesmi; 18.15 Skladbe Jaeobusa Gallusa poje zbor slovenske filharmonije, dirigira Rado Simoniti; 18.35 Igrajo narodni ansambli; 20.00 Gcorges Bizet- ..Carmen«, opera v 4 dejanjih. Izvajajo solisti, zbor in orkester milanske Scale, dirigira Lorenzo Molojoli; 22.35 Plesna glasba. SREDA, 23. VI. 54.: 14.15 Beležke o filmu; 14.45 Obzornik; 15.00 Odlomki iz Svarove opere ..Prešeren«; 17.00 Igrajo zabavni orkestri; 18,15 Za vsakogar nekaj; H9.20 Šport. ČETRTEK, 24. VI. 54.: 14.15 Beležke o tehniki; 14.45 Šport doma in po svetu; 115.00 Poje ženski kvartet Radia Ljubljane in mladinski ženski oktet iz Tolmina; .17.00 Zabaval ves bo orkester Radia Zagreba; 17,30 Črnogorske narodne; 18.15 Klavirsko skladbe Franza Liszta; 18.30 Glasbena kronika; 18.40 Pojo fantje na vasi; 19.20 Šport. * ZAHVALA Uprava avtopodjetja »Slavnik«, Koper se najlepše zahvaljuje komandirju prometnega voda LM — Postojna, prometnim miličnikom. kakor tudi vsem ostalim, ki so pomagali pri reševanju avtobusa na Sti-jaku dne 6. VI. 1954. RAZPIS Elektrogospodarska šola v Cerknem, okraj Tolmin bo v šolskem letu 1954-55 sprejela 50 mladincev v I. letnik. Prijave za vpis bo ¡¡pojemala do 10. julija. Kandidati morajo poleg prijave predložili še: točen naslov staršev odn. varuha, rojstni list in zadnje šolsko spričevalo. Sprejemni izpiti iz slovenščine in matematike bodo 13. julija v šolskih prostorih. Za vse ostale informacije naj se slarši obračajo na EGS Cerkno, okraj Tolmin, Slovensko Primorf©. EGS Cerkno * RAZPIS ZA RUDARSKO SOLO Rudnik črnega premoga v Sečovljah želi poslati v šolskem letu 1954-55 v triletno gospodarsko šolo v Trbovlje—Zagorje večje število mladincev. Stroške šolanja in vzdrževanja plača podjetje. Pogoji: 1 Da ima mladince veselje do rudarskega poklica. 2 Da ima dokončano osnovno šolsko izobrazbo, 3. Starost od 15—17 let. 4 Da je telesno in duševno zdrav in fizično dobro razvit, 5. Da se po končani šoli zaposli kot kvalificiran delavec v rudniku Sečovlje z zavezo, da ostane na delu najmanj 6 let. Prijave s potrdilom staršev aH skrbnika, da se strinjajo je poslati na upravo rudnika v Sečovljah do 15. julija 1954. »PERLA« je najboljše loščllo za čevlje. POTROŠNIKI, zahtevajte vedno loščilo za čevlje znamke nudi v komisijsko prodajo: Kompletno jadrnico tipa »Sloka« z jadri in pripadajočimi vrvmi, ribiške elektrogeneratorje za ribolov, kompletne z motorji in svetilnimi telesi, kompletne ribiške barke — motorne jadrnice ter navadne na vesla za ribolov, razne foto in radio aparate, komade in kompletna pohištva, pisalne in računske stroje mešalne stroje za pekarsko obrt, razno konfekcijo in drobni inventar za gostinska podjetja. Istočasno javlja, da sprejema v komisijsko prodajo vse vrste premičnin in nepremičnin. Na razpolago ima za prodajo več stanovanjskih hiš z obdelovalnim zemljiščem, ter sama zemljiška telesa v bližini Kopra, Izole, v Pra-dah. & <4 Industrijsko podjetje »S A L V E T T U PIRAN deva 1949« sta popolnoma zavzeli njegove možgane. Glas vesti, ki ga je je pred nekaj urami pozival, naj prijavi vso zadevo pristojnim državnim organom, je popolnoma utihni!. Ali ne bo s tem, če onemogoči Moskvi izvedbo »Zadeve 1949«, najbolje zadostil glasu svoje vesti in obenem poma. gal zaljubljencema do sreče in zadovoljstva? Ob tej misli so se mu razpršili dvomi, ki so ga mučili vse popoldne in ves večer. Dvoboj med vestjo in ljubeznijo do človeka je zmagoslavno dobojevala slednja. Ivanovo novo ujetništvo je bilo sicer mnogo prijetnejše injezniuoshtrahtm htrah mthsor htmbah htroh htdat še in udobnejše od onega v temni ječi brez oken, toda miru kljub temu, da je bil varen pred moskovskimi agenti, ni našel. Miru ga je oropala skrb za Bolores, ki mu je težila srce. Dr. Bloomsteed je bil do svojega gosta zelo obziren in ljubezniv. V njegovem prostem času sta preudarjala vso možnosti, kako bi bilo mogoče najti sled za Dolores in jo osvoboditi iz rok njenih ugrabiteljev, toda prvi dan po Ivanovem povratku jima ni nič pametnega prišlo na misel, Ko je Ivan po brezplodnem preudarjanju drugega dne svojega bivanja pod streho mladega zdravnika odšel k počitku v dr. Bloomstecdovo sobo, zdravnik mu je namreč odstopi! svojo spalnico, njemu pa je gospodinja postilj3la odslej v jedilnici, ki je bila bližja vhodu v stanovanje, in slučajno segel v levi nostranji žep svojega suknjiča, so njegovi prsti otipali pismo. Na zalepki ni bilo nobenega naslova. Ko pa je pismo odprl, je takoj spoznal pisavo svoje ljubice. Med njunim bivanjem v bungalovu mistra Hump-hrcya v indijski džungli in na otoku Bali ga je Dolores učila španščine, zato bi spoznal tudi najmanjšo črko, ki bi jo napisala njena roka. Drhtečih rok je Ivan bral: »Žal mi čas ne dovoljuje, da bi Te seznanila z vzroki mojega nenadnega odhoda iz Sydncya in Avstralije. Storila bom to, čim mi bo mogoče, vsekakor pa ob najinem svidenju, ki se ga iz vsega srca veselim! Počakaj moje sporočilo! Ljubim samo Tebe! Tvoja Dolores« Mednarodnega jezika ESPEK&NTO se lahko hitro naučite v našem dopisnem tečaju. Ako pošljete znamke za poštnino, Vam pošljemo brezplačno na ogled prve lekcije. Zveza esperaotistov Slovenije, Ljubljana, Miklošičeva 7/1. suknja? jC PriS,° t0' PiSm° brGZ datuma v žeP Asovega Po večminutnem premišljevanju se je končno spomnil, da v jeci ni imel suknjiča. Torej mu je vtaknila pismo v snknjie Dolores- Ali je Dolores vedela, da se bo vrnil v njun bungalov" Ali je niso ugrabili sovjetski agenti? Preiskal je še ostale žepe in pregledal listnico. V žepili m našel nič pomembnega, v listnici pa mnogo večjo vsoto denarja kot po navadi. Njun skupni denar, njene prihranke iz Smgapnra, sta hranila v majhni kaseti, v kateri je shranjevala Dolores tudi svoj nakit. Kaseta pa je izginila, kol ostale njene stvari, s svojo lastnico vred. Ali mu je tudi denar pustila Dolores,? Nemudoma je potrkal na vrata dr. Bloomsteedove nove spalnice in mu sporočil svoje odkritje. Njegovemu gostitelju se je zdela vsa stvar sedaj šo bolj zapletena. Doslej je bil namreč dr. Bloomsteed prepričan, da se nahaja Dolores nekje v Sydneyu, toda kje naj jo iščeta sedaj, če je na ta ali oni način zapustila Sydney in Avstralijo? Sedaj ni več izključeval možnosti, da "so jo njeni ugrabitelji po novih poveljih odpeljali neznano kam, da hi tako z njeno pomočjo zvabili Ivana kamor koli bi želeli. Svojih misli pa ni izdal Ivanu, ki je bil zaradi tega najnovejšega dogodka preveč zmeden, da bi lahko prišel do kakršnih koli lastnih zaključkov. Naslednje jutro sta doživela novo presenečenje. Ko se je, dr. Bloomsteed odpravljal v bolnico, mu je gospodinja najavila zgodnji obisk. Prišel je sosed iz Fitzroy-street št. 11, pri katerem je Ivan tisto jutro, potem ko so ga njegovi ugrabitelji sredi noči postavili iz avtomobila na cesto, zvedel za skrivnostno izginotje svoje ljubice. Dr. Blo-omsteedu, ki ga je poznal iz dni njegovih obiskov pri Dolores, jo sosed povedal, da so je sostanovalec črnolase Dolores predvčerajšnjim zjutraj nenadoma pojavil, odšel v mesto in se ni več vrnil. Zdravn'kn je izročil pismo, ki je prispelo 2 letalsko pošto iz Kaira in ki g; je našel zjutraj v skrinjici za pošto skrivnostnega bungatovu v Fitzroystrect št. 9. Naslov- ljeno je bilo na novinarja Stuarta Masona. On sam. je dejal^ častivredni trgovski nameščenec coventrvjskih staršev, noče imeti z vso stvarjo nobenega opravka in izroča pismo dr. Bloomsteedu, ki naj počne z njim po svoji uvidevnosti. Prestrašila so ga namreč namigavanja nekaterih syd. neyskih listov, da je v ozadju skrivnostnega izginotja pevke iz »Nočne zvezde« vohunska afera ali celo kaj hujšega. Dr. Bloomsteed je pismo sprejel in svojemu obiskovalcu obljubil, da ga bo brez premisleka izročil policiji, nakar je pomirjen odšel. Pismo seveda ni prišlo v roke sydneyske policije. Njegova vsebina ni dr. Bloomsteeda niti najmanj presenetila, popolnoma pa je zmedla njegovega gosta, ki je bral v pismu naslednje vrstice v angleščini, napisane, z roko svoje ljubice: »Moj ljubi! Oglašam se Ti iz Kaira, kamor sem prispela z londonskim potniškim letalom iz Sydneya. Ne bodi v skrbeh, ker vsebujo tudi to moje pismo le nekaj v naglici napisanih vrstic. V Kairu boš zvedel vse, kar sem Ti dolžna povedati. Pričakujem Te na kairskem letališču ob prihodu naslednjega letala iz Sydneya. Moje hrepenenje po Tebi je brez meja! Do smrti Te bo ljubila Tvoja Dolores« Razen datuma na poštnem pečatu, čigar številke so bile nečitljive, ni bilo v pismu ničesar, iz česar bi bilo mogočo razbrati, kdaj ga je Dolores napisala. Čeprav jo bil dr. Bloomsteed prepričan, da gre za navadno past, pri kateri služi mehiška lepotica le za vabo, si je moral na skrivaj priznati, da se. niti sam ne bi mnogo pomiš-Ijal, če bi prejel od Dolores tako pismo. Svojemu do kraja zmedenemu gostu ni mogel svetovati drugega kot to, naj se skuša pomiriti in počaka njegovega povratka iz bolnice. Ko je sedel za krmilom svojega avtomobila, je bil žo skoraj v skrbeh, da njegov zaljubljeni gost ne bi sledil vab-Ijivemu pozivu v nastavljeno past in tako omogočil Moskvi izvedbo »Zadeve 1949«. Prva ovira odstranjena D V Kdo so iuj V sredo, 16. junija se je ob 18. uti pričelo na slovesen način peto svetovno nogometno prvenstvo. Jugoslavija in Francija sta imeli to tast, da sla igrali otvoritveno tekmo na stadionu v Ložam. Od 16. junija pa do 4. junija se bo 16 najboljših enajstorie na svetu borilo za zlati pokal predsednika mednarodnega nogometne zveze Julesa Rimta. Čeprav se igra nogomet organizirano že blizu 100 let je bilo prvo svetovno prvenstvo šele leta 1930. Takrat so namreč Urugvajci pristali, da prevzamejo organizacijo prvega svetovnega prvenstva, obenem pa tudi vse stroške okoli tega velikega tekmovanja. Od tega dne je ostala praksa, da nosi vse stroške organizator, ki jo letos Švica. Kes jc, da so velike organizacijske in finančne težave okoli svetovnega prvenstva, toda dohodki so veliki; zato se za organizacijo svetovnega nogometnega prvenstva poteguje vedno več držav. Podjetni Švicarji si kljub temu, da razpolagajo z premajhnimi stadioni za tako prvenstvo, obetajo velike dohodke, po drugi strani pa bodo no podlagi dohodkov iz svetovnega prvenstva finansirali ¡šc evropsko atletsko prvenstvo, ki bo meseca julija v švicarskem mestu Bernu. Letos bo svetovno nogometno prvenstvo še prav posebno zanimivo, kajti če osvojita svetovno prvenstvo sedanji svetovni prvak Uraguaj ali pa Italija, ki sta bila do sedaj že dvakrat svetovna prvaka, bo zlati pokal ostal v njunih rokah. Mednarodna nogometna zveza pa bo morala pripraviti drugo dragoceno darilo za svetovnega prvaka na prihodnjem prvenstvu. 16 držav je poklicanih za finalno tekmovanje, toda samo eden bo prvi. Kdo bo tisti srečnež, bomo videli čez 14 dni, ko bo finalna tekma. Vsekakor ho zmagal najboljši v kolikor mu bo še pomagala sreča, ki je potrebna pri vsakem podvigu, pa tudi pri takem »liecu« kot je nogomet. Čudeži so sicer danes ne dogajajo več, toda žoga je okrogla. Vendar je dejstvo, da si je večina nogometnih strokovnjakov na jasnem, da bodo svetovni prvaki Brazilci ali pa Madžari. Toda vsakdo izmed finalistov na tihem upa, na botro srečo. Med njimi je tudi Jugoslavija. Kakor jo znano, nastopa Jugoslavija na svetovnem prvenstvu v naslednji standardni postavi: Beara, Stankovič, Crnkovič, Čajkovski, Horvat, Boškov, Milutinovič, Bobek, Mitič, Vukas in Zcbee, Poglejmo si, »kaj so to za eni fantje«. Vratar BEARA jo star 25 let. Po poklicu električar in se bavi z nogometom šele 8 let. Po rodu jc Dalmatinec iz Zclova, Visok je 182 cm. Nogomet je začel igrati pri splitskem Hajduku, katerega ima tudi najrajši. STANKOVIČ BRANKO je najstarejši član našo reprezentance. Star je 33 let. Jy študent DIF v Beogradu. Nogomet igra od ,1936. leta, ko je prvič udaril žogo v sarajevski Slaviji. Jc član Crvene zvezde iz Beograda. V državni reprezentanci je nastopil 50 krat. GRNKOVIC TOMISLAV je rojen 1929 v Kotoru. Visok je 182 cm, težak pa 82 kg. Po poklicu je nameščence. Začel je igrati nogomet 1942. leta pri zagrebškem Hašku, sedaj pa je član državnega prvaka, zagrebškega Dinama. Najpopularnejši nogometaš Jugoslavije jo prav gotovo desni krilec reprezentance ZLATKO ČAJKOVSKI. Bojen jc 1923. leta, Nosi vse supcrlative, ki so mogoči: je najmanjši član reprezentance, najzgovornejši, najbolj lovariški, toda če j'.- potrebno, tudi najhitrejši. Goji vse športne panogo. Nogomet igra od leta 1938. Svo. jo kariero je pričel 165 cm visoki Čajkovski pri Hašku, sedaj pa igra pri Beograjskem Partizanu. Za reprezentanco jfi nastopil 51 krat, HORVAT IVICA rojen 1926. leta v Si-sku je po poklicu uslužbenec, član Dinama, začel je igrati nogomet v zagrebški Ferariji pred 15 leti. Je najvišji član reprezentance, 128 cm. BOŠKOV VUJADIN — rojen 1931. leta, v Begaču, Po poklicu študent. Visok 169 cm. Nogomet je začel gojiti 1945. leta pri novosadski Vojvodini. MILUTINOVIČ je naimlaiši član re-piczentance. Rojen je 1933. lota v Bajni Bnšti, Po poklicu jc uslužbenec. Sedaj je član Partizana, začel pa je igrati nogomet 1948. leta v Boru. Kljub svoji mladosti jo nastopil v reprezentanci 9 krat. Visok jc 180 cm. BOBEK STJEPAN član beograjskega Par- tizana je največkrat oblekel državni dres in sicer 53 krat. Nogomet goji že 19 let. Pričel jo igrati pri zagrebški Konkordiji, sedaj pa jc član beograjskega Partizan.i. Visok je 177 cm. Rojen pa je 1923 leta v Zagrebu. 'MITIC RAJKO, član Crvene zvezde iz Beograda je nastopil v državni reprezentanci 47-krat. Rojen jo 1922 leta v Beli Palanki. Igra nogomet od 1937 lota. Po poklicu je športni novinar. Visok jc 177 cm, težak pa 77 kg. VUKAS Bernard, član splitskega Hajduka je začel igrati nogomet v zagrebški Konkordiji 1939 leta. Rojen je 1927 leta v Zagrebu. Visok jo 177 cm. ZEBEC BRANKO, član beograjskega Partizana jc pričel igrati nogomet pred 12-le-ti v zagrebškem klubu Gradjanski. Star je 25 let. Visok je 180 cm, težak pa 77 kg. 1 o poklicu jc uslužbenec. To so standardni igralci naše državne reprezentance, katerih edina želja je dostojno reprezentirati jugoslovanski nogomet na svetovnem nogometnem prvenstvu. Mi pa jim želimo kar največ sreče. V sredo je bila na švicarskem štadionu v Lausanni otvoritev petega svetovnega nogometnega prvenstva s srečanjem Jugoslavija— Francija. Naši nogometaši, ki so bili izključeni iz moštev nosilcev skupin, med katere so vključili Francijo, so danes na zelenem polju dokazali svetovnim »strokovnjakom« svojo pravo vrednost, čeprav niso pokaza- ŠPORTNE ZANIMIVOSTI Prav gotovo jo, da jc nogomet ena naj-pcpularnejših iger na svetu. Nogomet igrajo organizirano žc blizu sto let. Zibelka modernega nogometa jc Anglija, kjer so lansko loto slavili 90-letnico angleške nogometne zvezo. Prvi profesionalni nogometni klub na svetu je bil angleški Pre- tudi episkiros prenesel v Rim, kjer so to igro imenovali harpastum. Igra je bila zelo priljubljena med Iegionarji. Bila pa jc bolj podobna rugbiju kot pa nogometu. Igrali so zelo surovo in skušali žogo spraviti v določen clj, kakor je bilo mogoče, tako z nogami kot z rokami. Igrišče ni imelo ni-kakih dimenzij. Žoga seveda ni bila iz prožnega materiala. Vukas, Beara, Čajkovski in Zebec ston Nortland, ki jc bil ustanovljen leta 1870, tri leta kasneje so Angleži že ustanovili profesionalno angleško nogometno zvezo. Sicer pa so nogomet odnosno podobno igro današnjemu nogometu gojili žc v klasični Grčiji. Igro so imenovali epi-skiros. Bila je zelo podobna nogometu. Dve skupini igralcev sta se podili za žogo in jo skušali pripeljati z brcanjem do določenega mesta. Stari Rimljani so skoraj v vseh stvareh kopirali Grke. Tako se je V Jugoslaviji je zelo razširjena odbojka. Tudi pri nas so za to podani vsi pogoji. Igra zahteva zelo majhno igrišče in malo igralcev. Odbojka bi morala postati, zlasti na deželi, šport št. 1, v čemer bi morala orati ledino telesno-vzgojna društva Partizan. Odbojka je nastala v Ameriki. Od tu se jc hitro prenesla v Evropo, kjer jo v Angliji našla plodna tla. Eden od pionirjev te igre v naši državi je znani športni delavec dr. Viktor Mumik iz Ljubljane, ki jc nedavno slavil 80-letnico svojega življenja. Mumik je bil za svoje zasluge na področju telesne vzgoje in športa odlikovan z redom zaslug za narod I. reda. Dr. Murnik je prvotni izraz volejbal prevedel v odbojko. In to ime je ostalo do danes v veljavi, kljub temu, da ni dobeseden prevod angleške besede volejbal. Izraz odbojka uporabljajo Slovenci, Hrvati in Srbi. Znanstveniki so ugotovili, da je človek najhitrejši pri 23 letih, najizkušenejši in telesno najspretnejši pri 30 letih. Najmočnejši jc človek z 35 leti, najizdrzljivejši pa, ko mu jc 40 let. Seveda veljajo te ugotovitve samo za Športnike, Od vseh teh sposobnosti se najprej izgubi brzina, kar jo odlika mlajših, vztrajnost pa je odlika starejših- Najteže se pridobi spretnost, zato pa se je skoraj ne izgubi, Zadnjič sem sebi in tudi vam obljuba, da bom šel v nedeljo pogledat v Portorož in Piran, kako napreduje turistična industrija. »Bom šel« je zelo poceni in lahko reči, posebno če človek dobro ne premisli, toda obljubo izpolniti je pa menda najtežja stvar na svetu. Kaj vse si niso ljudje do današnjih dni obljublja®, pa se je največkrat zgodilo narobe. Nekateri so si obljubili večno ljubezen, pa so jo pri prvi priložnosti razcefrali in pretvorili . v večno sovraštvo. Nekateri stalno obljubljajo, da bodo porarvnali dolgove, pa j.ih odnesejo s seboj v grob. Drugi si stalno grozijo, da se bodo ubili, pa živijo tudi do sto let. Nek moj prijatelj je najmanj desetkrat dnevno zatrjeval, da ne bo več pil, pa sem ga vedno srečal pijanega in se je poziibaval domov kakih petnajst metrov pred svojo ženo. Takih primerov obljub in prekrškov bi vam lahko naštel vsaj sto kvin-talov. Seveda sem jaz, Vane, kakor vsi drugi ljudje na tem svetu: poln slabih lastnosti, pa tudi nekaj dobrih se skriva v meni, čeprav še niso vse privrele na dan, toda za to je še čas. V Piran in Portorož pa nisem v nedeljo šel zaradi tega, ker smo imeli doma veliko opravka. Saj sem vam že zadnjič povedal, da smo mi kmetje v tem letnem času velilci trpini in ne zmoremo vsega deia, ki se je nakopičilo na naših plečih. Razen tega je bila še neka druga ovira: Juca mi namreč ni hotela verjeti, da sem hotel v Portorož samo zaradi tUTizma. Slišala je, da so tja prišle tudi švedinje, Avstrijske, Nizozemke in še neke druge lepotice, ki se zanimajo za turizem, kakor jaz, in se je bala. da ne bi poskušal prekršiti obljubo, ki sem ji jo dal ob poroki. Ves teden mi je molila pod nos zadnje- ga »Barba Vaneta« in me spraševala, kdo je tista dopisnica iz Sežane, ki me je prosila, naj je ne vržem v koš. Nisem ji mogel dopovedati, da je ne poznam, da ne vem, če je mlada ali stara, poročena aH »ledih«. Enostavno je grozila, da bo šla že ona na Kras, ji pogledala v oči in pretresla kosti. Da bi ji zbil izr glave ljubosumnost, sem jo povabil v nedeljo v Koper, da bi videla, kako se naše glavno mesto pripravlja na festival mladine Slovenije in Hrvatske Reči moram, da sva bila zelo zadovoljna iz okrasihvlijjo, l|e pred Slavnikom bi lahko malo lepše počastili to veliko prireditev, ne pa pustiti napol začeto delo. Ko sva bila ravno pred koprskim gledališčem, ki so ga lepo krasili z zelenjem in zastavami, sva se ozrla na drugo stran ulice, kjer je kino »Soča« in opazila, da so v kinu v čast otvoritve festivala predvajali film z naslovom »Proti vsem zastavam«. »Ta je pa lepa,« je rekla Juca, »kaku si upajo takii za nuarca je-met ledi. Jest bi jim dala pet nu dvajsti po ta zadnji, Kej ne vidijo, de je ceu Kuopr u bandjerah, uani pa delajo propagando s filmam proti zastavam!« »Mouči Juca«, sem ji rekel, »taku se samu film kliče. Kej ne vidiš, de je tudi na kinu vse pu-nu bandjer?« Ko sva si dušo privezala v Triglavu, sva sklenila obiskati znance, ki stanujejo malo dalje od skladišč podjetja »Fructus«. Nisem točno vedel imena iilice, samo sem si zapomnil, da je na številki 13 in da je ulica krščena po nekem svetniku Ulico po svetniku sva takoj našla, toda znancev ni bilo tam. Zavila sva v drugo ulico: tudi ta je posvečena nekemu svetniku, toda na št. 13 niso poznali naših znancev. Kroživa in kroživa okrog ivinkov: na vsakem oglu se ulica začne z nekim svetnikom, ki ga niti v kalendarju ne najdeš, naših znancev pa nikjer. Juca je hotela že dušo spustiti .in je stokala: »Vane muj, ma kej so se vsi svetniki preselili u Kuopr jenu uglih u te uoske ceste, de je človeka strah huadit uokUli. Ha mo hitru od leti, ti pa reci tam na opčini, nej vendar prekrstijo kakšno cesto po ljudeh, ki živijo na zemlji, ne pa samo po tistih, ki so sfrleli u nebesa.« »Prou jemaš, Juca«, sem ji pritrdil in sva krenila k morju. Tam sva našla skupino Dekančanov, ki ob nedeljah radi pridejo v Koper »na spaš«. »Uglih prou, de te vidimo«, mi je rekel Nande Kovačev. »Zadnji buat si'naplsau, de nej ne sprašavamo tftbe od kmetijstva, ma de nej se obrnemo na Zavod za pospeševanje gospodarstva. Zdej ti bom pa jest ano povedau: tam u Ankarani jema ta zavod nekakšno vzorno posestvo, ki .ga je lepil za vidit. Lani so jimeli na ani njivi krampir jenu letos so tam sjali žito. Ma vsenu jim je u tistim žiti sklilu duasti krampirja. T.i Vane pa hodi pogledat jenu boš vidu, de je na tistim krampiri na milijarde koloradskega hrošča. Mi kmeti špri-camo jenu špricamo naš krompir, uani se pa nanilca ne zganejo. Telefonirali smo na zavod jenu protestirali, se jezili, ma ni neč pomua-glo. Tuožili smo jih tudi na dekan-sko opčino, ma hrošči neč ne baci-lajo jenu se še belj debeli.jo. Zdej pa ti Vane hod; tam na zavod jenu jim kot špecjalist reci, nej se lotijo lindana kukr mi jenu nej spravijo tistega hudiča z ankaran-ske njive, če ne bo šou krampir ra-kam žvižgat«. Seveda sem obljubil, da bom šel drugi dan takoj na zavod, kar sem tudi izpolnil, Vaš Vane li vsega, kar znajo. Najbolj pa je presenetil najboljši jugoslovanski nogometaš Čajkovski, katerega sodijo med najboljše na svetu, ki je bil na prvi tekmi svetovnega prvenstva najslabša točka v jugoslovanskem moštvu in zakrivil več usodnih napak, ki jih pa niso Francozi znali v dovoljni meri izkoristiti. No, kljub slabemu dnevu Čajkovskega, so Jugoslovani bili v stalni telinični in terenski premoči ter končno zasluženo zmagali pred 30.000 gledalcev, v večini francoskih navijačev, Id so prihiteli v Lausanno, da podprejo svojo reprezentanco. Zmagoviti gol je zabil najmlajši član jugoslovanske reprezentance Milutinovič v 14''prvega polčasa. V prvih 45' so imeli naši nogometaši nešteto ugodnih prilik, toda so vse zapravili zaradi njihove že znane neučinkovitosti, Največ žog je slabo streljal Bobek, toda tudi Mitič ima na srcu najmanj dva gola. Ostale je pa v krasnem stilu branil odlični francoski vratar. ' V drugem polčasu so naši nekoliko izboljšali igro in že v C nevarno prodrli pred francoska vrata z akcijo Zebec-Mitič, toda slednji je s kakih 10 metrov streljal mimo gola. V protinapadu so Francozi dosegli kot, toda brez uspeha. Najnevarnejša akcija naših nasprotnikov je bila v 15', ko je levo krilo iz bližine streljalo močno na gol, žoga se je odbila od prečke, desno krilo, ki je žogo po odbitku prejelo, je pa slabo streljalo v zunanjo mrežo. Opozorjeni na nevarnost so naši nogometaši obdržali žogo na sredini polja. V 29' sta Zebec in Bobek ¡krasno prodrla do francoskih vrat, toda zaključni Bobekov strel je odlični vratar branil. Z zmago nad Francijo si je Jugoslavija zagotovila že 50 procentov možnosti za vstop v četrtfinalno tekmovanje. To bomo pa izvedeli jutri, po tekmi Jugoslavija-Brazilija, ki jo bodo igrah v Lausanni. Ostali rezultati prvega dne so: Uruguaj—Češkoslovaška 2:0 Brazilija—Meksika 5:0 Avstrija—Škotska 1:0 Iz Postojne nam pišejo Ni dolgo tega, kar so v Postojni ustanovili strelsko družino. Ljubiteljev streljanja je preccj. Posebno pa med mladino. Da postojnska družina res uspeva, nam najbolj priča okrajno mladinsko prvenstvo, ki je bilo 13. junija v Ilirski Bistrici. Prvenstvo je bilo v okviru okrajnega mladinskega festivala, ki je bil od 6. do 20. junija. Pobudo za prventsvo je dal Okrajni komite LMS iz Postojne, medtem ko je vse tehnično vodstvo prevzela strelska družina iz Ilirske Bistrice. Lahko rečemo, da je bila organizacija prvenstva dobra, enako tudi rezultati na prvcntsvu. Na tekmovanju so nastopile tri ekipo; m sicer iz Ilirsko Bistrice, Prema in Postojne. Vseh tekmovalcev je bilo 37, od tega 24 iz Ilirske Bistrice, 8 iz Postojne 5 pa iz Prema. Tekmovanje je bilo na strelišču v Ilirski Bistrici. Tekmovali so na razdaljo 200 metrov s petimi naboji. Med posamezniki jo bil najboljši Hrvatin Jože, dijak iz Postojne, ki je od 50 možnih zadetkov, bil uspešen 39 krat. Na drugo mesto je sedel Vi-čič Filip iz Ilirske Bistrice, ki je imel 37 zadetkov, tretji pa jo bil Pugel Emil iz Ilirske Bistrice, ki jo bil uspešen 32 krat. Ekipno prvenstvo je osvojila Ilirska Bistrica z 91 zadetki pred Postojno, ki je zaostala za eno samo točko. Nekoliko slabša je bila ekipa iz Prema, ki je dosegla le 28 zadetkov. Ekipo je sestavljalo 5 članov. Okrajni komite Postojne je prvim trem tekmovalcem iz prvenstva podaril denarne nagrade v znesku 3.500 din. Prvo plasirana ekipa pa jc prejela lep pokal, prav tako dar okrajnega komiteja Postojna. Za prvo tekmovanje jo bila udeležba kar zadovoljiva. Pogrešali smo strelsko družino iz Blok in še marsikatero drugo družino. Dejstvo pa je, da so vsi udeleženci pokazali veliko voljo do tega nadvse koristnega športa, pri katerem lahko sodelujejo stari 'in mladi, moški in ženske. Pohvale vredna je strelska družina iz Postojne. ki so jo na prvenstvu zastopali sami mladi tekmovalci in pokazali, da bodo z trajnim delom kos lahko vsaki strelski Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Milko Stolfa — Tiska tiskarna »Jadran« — Vsi o Kopru. Naslov uredništva in uprave: Koper, Santorjeva ulica št. 26, telefon 170, poštni predal 2. Letna naročnina 500.— din, polletna 250.— din, četrtletna 130.—.