ESO ESO ESO ESO ESO ESO ESO ESO ESO ESO ESO BSO ESO PIZZERUA »CIGLER« Šoštanj Tel.: 063/882-268 OTROKU ZDRAVO IN VARNO OKOLJE — je tema letošnjega tedna otroka. V občini Velenje se bodo zvrstile številne prireditve. STRAN 8 velenje, 27. septembra 1990 številka 37, cena 7 dinarjev AVTOMOBILSKI RALLY močno odmeva. Mnenja okoli odpovedi te prireditve se krešejo. STRAN 11 ERA VABI kole- sarje na Graško goro. Množični vzpon bo v soboto. ir *} v.f »klch STRAN 12 40 let Gorenja Osrednje slavje bo 13. oktobra Izžrebali smo 203 bralce v Čestitamo! Za bralce in naročnike ter kolektiv »Našega časa« je minilo sobotno dopoldne v znamenju pričakovanja in razpleta nagradnega natečaja. »Naš čas nagrajuje«. Zbrana komisija in zanesljiv pomočnik — računalnik so opravili pomembno dejanje nagradno žrebanje vseh naročnikov Našega časa, ki so do 15. avgusta plačali polletno naročnino 154 dinarjev. Bilo je ob žrebanju zanimivo, celo razburljivo, o razpletu pa poročamo s posebno reportažo in objavljenim seznamom darovalcev ter izžrebancev na 6. strani. Še to: Izžrebancem izleta v Budimpešto sporočamo, da bo odhod avtobusa v soboto ob 2.30 izpred Rdeče dvorane. Praznično in delovno zasedanje velenjske občinske skupščine Velenjski izvršni svet O problematiki gozdov O problematiki gozdnega gospodarstva Nazarje smo na straneh našega časnika v zadnjem času veliko pisali. Enako težki, ali pa še težji pa so tudi problemi v njihovi enoti TOK Gozdarstvo Šoštanj. Sistem samofinancira-nja gozdarstva je namreč na tem godročju povsem razpadel. Ze lani lastniki gozdov niso poravnali zakonskih obveznosti, zato gozdarji niso imeli dovolj sredstev za nego in varstvo gozdov, gradnjo in vzdrževanje gozdnih cest in javno gozdarsko službo. Še posebej so se težave na tem področju zaostrile v letošnjem letu, ko je na primer enota gozdarstva v Šoštanju odkupila v tretjem četrtletju le 10 odstotkov predvidene količine lesa, ob tem pa je bilo v prvem polletju več kot 800 kubičnih metrov lesa po-' sekanega brez odkazila. Arheološka izkopavanja v Špehovki V ponedeljek so se začela arheološka izkopavanja v jami Špehovki nad Hudo luknjo. Izkopavanja skupaj organizirata Muzej Velenje in Jamarski klub Spelcos iz Velenja. Vodil jih bo dr. Srečko Brodar iz Arheološkega inštituta Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani. V občini Velenje je evidentiranih cela vrsta možnih arheoloških lokacij, ki segajo od stare kamene dobe do srednjega veka. Nobeno od najdišč še ni bilo sistematično raziskano. Zato so v velenjskem Muzeju v letu 1990 načrtovali začetek sistematičnih vsakoletnih arheoloških izkopavanj, ki bi postopoma razkrila tudi starejšo zgodovino doline. Prva tovrstna akcija bo speljana v jami Špehovki, ki je po mnenju arheologov zelo obetavna. V Špehovki je pred drugo svetovno vojno Srečko Brodar, s sodelovanjem takratnega velenjskega jamarskega kluba Speleos in velenjskega zdravnika dr. Romana Vidmarja, že našel pomembne ostanke iz srednje kamene dobe. Zanimivo je, da bo zdajšnja izkopavanja vodil sin Srečka Brodarja, Mitja, spet pa sodeluje jamarski klub z istim imenom. Nadaljevanje izkopavanj po več kot petdesetih letih, bi lahko po mnenju dr. Srečka Brodarja pripeljala do vrste zanimivih najdb iz prazgodovine. Izkopavanja bodo trajala predvidoma 14 dni. Ker se tovrstna problematika še naprej zaostruje, so predstavniki gozdnega gospodarstva seznanili z njo velenjski izvršni svet, ki zaenkrat še ni sprejel sklepov. Zadolžil pa je svoj sekretariat za kmetijstvo in gozdarstvo, da to problematiko temeljito prouči, na osnovi tega pa se bo skušal tudi izvršni svet vključiti v razreševanje težkega likvidnostnega položaja na področju gozdarstva. O tej temi pišemo še na 3. strani. (mz) . i n! nama Jffl1' VELENJE s, — .. Telefonski nakup v Namll 853-500 :-^----J Torek, 2. oktobra, bo v občini Velenje skupščinsko, pa tudi praznično obarvan. Na jesènskem in prazničnem zasedanju se bodo zbrali delegati vseh treh zborov občinske skupščine. Začeli bodo ob 8. uri, ločeno in delovno. Najprej bodo govorili o predlogih komisije za odlikovanja, priznanja in nagrade. Ta med drugim predlaga, da se za letošnje leto priznanja ne podelijo ter da naj oblikujemo novi odlok o priznanjih in nagradah občine Velenje skladno s spremembami gospodarskega in političnega sistema. Viktorju Kojcu pa naj bi podelili »priznanje, in nagrado občine Velenje za življenjsko delo na področ-\ ju kulture in prosvete«. To- krat naj bi delegati dorekli (sprejeli) predlog odloka o komunalnem redu in miru ter preimenovali naselje Lopatnik pri Titovem Velenju v Lopatnik pri Velenju. Povprečno gradbeno ceno stanovanj (pretirano visoko) naj bi na predlog sekretariata za javne gospodarske zadeve znižali iz 9715,20 na 7000,00 dinarjev za kvadratni meter, potrdili nekatera zemljiško knjižna dovoljenja ter osnutek zazi dalnega načrta Kavčič in spremembe in dopolnitve odloka o ureditvi prometa v občini Velenje. Do desete ure naj bi dorekli še osnutek odlokov o ustanovitvi javnih podjetij (toplotna oskrba in ostala komunalna dejavnost), odlok o dopolnitvi odloka PUP, ki vključuje ureditveno območje naselja Topolšica, letališče Lajše ter območje bolnišnice v Ravnah in podali delegatska vprašanja in pobude. Ob 10. uri naj bi se začelo slavnostno zasedanje občinske skupščine, v počastitev občinskega praznika. Svečanost bo v Kulturnem domu, na njej pa naj bi podelili priznanje Viktorju Kojcu. BO PREDSEDNIK IS NEPROFESIONALEC? Po slavnostnem se bo znova začelo skupno delovno zasedanje. Delegati se bodo izrekli o odločitvi predsednika izvršnega sveta, da bi opravljal svojo dolžnost neprofesionalno. Če bodo delegati proti takšnemu predlogu, bodo verjetno razširili dnevni red z izvolitvijo mandatarja za novo sestavo občinske vlade. Na tem skupnem zasedanju pa bodo razpravljali še o osnutku odloka o ustanovitvi delovnih teles skupščine ter izvolili komisijo za statut in pravna vprašanja. (mz) Letos slavi koncem Gorenje 40-letnico. Jubilej bodo obeležili z vec manifestacijami v mesecu oktobru, osrednje slavje pa bo v soboto, 13. oktobra. Začetki Gorenja, koncema evropskih in svetovnih razsežnosti, segajo v leto 1950, v kraj Gprenie, kjer so v majhni obrtni delavnici, med drugim, izdelovali tudi štedilnike in peči na trda goriva. V štirih desetletjih je Gorenje zraslo v doma in na tujem znanega proizvajalca širokopotrošnih izdelkov, proizvodov profesionalne rabe, specializiranih naprav in proizvodnih celot, tehnologij ter komponent — sestavnih delov. S prehodom v sodoben koncem, katerega podjetja so medsebojno kapitalsko povezana, se Gorenje usposablja za še učinkovitejše in še uspešnejše vključevanje v mednarodno delitev dela in za kar najbolj enakopravno sodelovanje z najuglednejšimi poslovnimi partnerji v svetu. Cilj Gorenja ob njegovi 40-letnici pa je postati močna, zdrava, razvojno učinkovita in v razviti svet odprta gospodarska združba. Zato tudi ni slučaj, da je geslo praznovanja Gorenjevega jubileja: TRADICIJA ZA PRIHODNOST! Osrednja slovesnost ob 40-letnici Gorenja bo, kot smo uvodoma že zapisali, v soboto, 13. oktobra, ko se bodo zbrali delavci Gorenja in njihovi družinski člani, štipendisti in upokojenci na srečanju na letališču v Lajšah. Predvideno je, da bo udeležencem srečanja, na katerega bodo povabili tudi goste, spregovoril predsednik poslovodnega odbora Gorenje Koncem mag. Herman Rigelnik. Za priložnostni kulturni program pa bodo poskrbeli Rudarska godba Velenje, Delavska godba Zarja Šoštanj in Mešani pevski zbor Gorenje. Organizatorji pa bodo poskrbeli, aa se bodo udeleženci srečanja v Lajšah ves čas kar najbolj počutili. V soboto, 13. oktobra, dopoldan bodo v poslovni stavbi Gorenja v Velenju odprli razstavo izbranih del iz likovne zbirke Gorenja. V drugi polovici oktobra pa se bodo zvrstile še nekatere druge kulturne manifestacije kot dokaz nenehne skrbi delavcev Gorenja tudi za razvoj kulture. Tako bo Gorenje-vo podjetje Sidex iz Francije pokrovitelj razstave del francoskega kiparja Osipa Zadkina v Slovenj Gradcu. V Ljubljani pa bodo 29. oktobra odprli v Narodni galeriji razstavo umetniških del Franca Kavčiča, med katerimi bo tudi delo »Dekle reši Mesenijca Aristomena iz ujetništva«, za nakup katerega je Gorenje prispevalo dve tret- jini potrebnega denarja, zatem pa bodo v prostorih Mestne galerije odprli še razstavo izbra- nih del iz likovne zbirke Gorenja. (an) Novice Neodvisni sindikat Koncema Gorenje VOLITVE USPELE (mkp) V sredo prejšnji teden je Neodvisni sindikat Koncema Gorenje izvedel neposredne volitve 14-članskega izvršilnega odbora. Na osmih volilnih mestih, bila so tam, kjer so člani tega sindikata zaposleni, so bila volišča odprta od 5. do 17., ure in kot pravi Marjan Brus je bila udeležba dobra, ponekod celo 100-odstotna. Sicer pa se je od 240 članov Neodvisnega sindikata volitev udeležilo 210 članov. Med izvoljenimi v izvršilni odbor so dobili največ glasov Vida Pahor, Marko Jeraj in Franc Sevčnikar. Neodvisni sindikat Koncema Gorenje se ta čas že pripravlja na volitve svojega vodstva, ki bodo prav tako neposredne, o predsedniku in podpredsedniku ne bo odločal izvršilni odbor, ampak vse članstvo. Med predlogi, ki prihajajo iz tega sindikata pa je najzanimivejši ta, da so predlagali in predlog posredovali tudi poslovodnemu vodstvu, spremembo delovnega časa. Predlagajo, da naj bi po novem letu delali od 7. do 15. ure in ne več tako kot so doslej (od 7. oziroma 8. ure pa do 16. oziroma 17. ure). Kakšna usoda bo >doletela< ta predlog, pa še ni nič jasnega. MESEC POŽARNE VARNOSTI (jp) MOZIRJE — Oktober je mesec požarne varnosti in gasilci Zgornje Savinjske doline so nanj dobro pripravljeni. Za začetek bodo v soboto popoldne ob 15. uri na Prihovi pripravili letošnje občinsko člansko in mladinsko tekmovanje. Organizatorje občinska gasilska zveza Mozirje, izvedba pa je letos v rokah gasilskega društva Nazarje. Oktobra bodo po posameznih sektorjih organizirali verižne vaje, skupno vajo z občinsko gasilsko zvezo Kamnik pa načrtujejo za zadnji del meseca požarne varnosti. Obenem bodo sproti in nenapovedano preverjali pripravljenost društev, stanje opreme in podobno, primerno pa bodo predstavili tudi novo opremo. To so večnamenski ročniki Turbo MAG, ki so jih dobili pred nedavnim. (bm) VELENJE — V občini Velenje bodo v mesecu oktobru med drugim pripravili pogovore z občinskim izvršnim svetom o težavah požarnega varstva, njegovega izvajanja in financiranja. Nadalje bodo ocenjevali delo gasilskih društev in pregledali gasilsko opremo. Tudi letos bodo preko javnih sredstev obveščanja, Našega časa in radia Velenje, predstavili delo gasilskih organizacij Šaleške doline. Vsem štirinajstim gasilskim društvom je občinska zveza priporočila, da naj v tem mesecu poskrbijo za propagando, organizirajo razstave gasilskega orodja v gasilskih domovih, naj povabijo na obisk šolsko mladino in zanjo pripravijo predavanja o gasilstvu, prav tako za ostale občane, izvesti morajo požarno varnostne preglede na stanovanjskih in gospodarskih objektih, obiščejo naj hišne svete in opravijo preglede gasilskih aparatov, ki jih imajo občani doma in podobno. ! Obiščite naš Prodajno-izdelovalni studio v Šoštanju, I Primorska 6 b I I I — poleg standardnih barv izdelamo kopalniško opre- ■ mo v barvah po vaši želji — odprto vsak delovnik od 8. do 16. ure, v petek pa od 8. do 12. ure informacije po telefonu 882-122 in 882-123. I i J mmmmmmmmmm i — Velenje nadelUnega sistèma na tele- jm lire, ob sobotah , pa pokIKite I 856-273. t Okvare neposredno n| (ob delavnikih od 7. do 16. MMMMHHaikih In številko 4o II ure). Ob nedeljah, praznikih In n« telefon Slovencem doma in po svetu Napočil je nujni — in morda skrajni — čas, da pogledamo svoji polpreteklosti v oči, predvsem pa da zapišemo in shranimo vse spomine in pričevanja ljudi o našem travmatičnem polpreteklem času. Čas strahu je minil, nastopil je čas za besedo. Skupščina Republike Slovenije je na sejah zborov 18. in 19. julija 1990 sprejela Odlok o ustanovitvi, nalogah in sestavi ter številu članov Komisije Skupščine Republike Slovenije za raziskavo povojnih množičnih pobojev, pravno dvomljivih procesov in drugih nepravilnosti. Komisija se je zavezala, da bo opravljala naloge, za katere je bila ustanovljena, s polno mero etičnega posluha, strpnosti in nepri-stranosti ter ideološke neobremenjenosti. Njena naloga je raziskava povojnih dogodkov, vendar bo Komisija verjetno morala seči tudi v dogajanja med vojno, kolikor se bo izkazalo, da so neposredno pogojevala povojno dogajanje. Raziskava povojnih pobojev, pravno dvomljivih procesov in drugih nepravilnosti je nujna pot k resnični spravi na Slovenskem ter pogoj za pisanje dopolnjene zgodovine polpretekle dobe, ki bo temeljila na dejstvih in ne bo prilagoje- na ideološkim gledanjem na tedanji čas. Da bi komisija lahko dobro opravila svoje delo, prosi za pomoč Slovence v domovini in po svetu. Prosimo vas, posredujte republiški komisiji, ali pa tudi ustreznim komisijam po občinah, ki so jih ali pa jih še bodo ustanovile, vse znane podatke (kraji grobišč, število žrtev, okoliščine v katerih so bili poboji in podobno, podatki — pričevanja o pravno dvomljivih procesih in njihovih posledicah za posameznike ali skupine ter druge nepravilnosti). Komisija bo ugotovljena relavantna dejstva posredo- vala pristojnim organom, da bodo storjene krivice tudi moralno, politično, pravno in materialno popravljene. Komisija bo delovala tako, da bo vsem pričevalcem zagotovljena osebna integriteta in varnost. Komisija se obenem že vnaprej zahvaljuje vsakomur za dragoceno pomoč pri njenem odgovornem delu, ki je naša skupna dolžnost. Komisija Skupščine republike Slovenije za raziskavo povojnih množičnih pobojev, pravno dvomljivih procesov in drugih nepravilnosti Prenehanje delovnega razmerja med delavcem in obrtnikom Na veliko govorimo in pišemo kako bodo majhna podjetja, zlasti pa obrtniki vedno več zaposlovali nove delavce. Žal pa zadnje čase opažamo, posebej pri obrtnikih, vedno več odpovedi delovnega razmerja. Vendar pa obrtniki ne upoštevajo dovolj možnosti, ki jih daje v tej smeri zakon, zlasti pa kolektivna pogodba. Tako kolektivna pogodba o delovnih razmerjih med delavci in samostojnimi obrtniki izrecno določa, da delovno razmerje med delavcem in obrtnikom lahko preneha le v primerih, ob pogojih in na način, kot to določa zakon o delovnih razmerjih in kolektivna pogodba. V praksi se tako sodišča, ki obravnavajo te spore, seveda poslužujejo tudi zveznega zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja. Čeprav je zadnje čase veliko razprav o tem ali si bomo Slovenci povsem nanovo uredili svojo delovno zakonodajo, pa za sedaj še vedno veljajo »stari predpisi«. Zato je prav, da se zlasti obrtniki po njih ravnajo, saj bodo sicer sami trpeli posledice nepravilnega ravnanja. Republiški zakon o delovnih razmerjih tako točno navaja v katerih primerih lahko obrtnik pisno odpove delovno razmerje. Mnogi obrtniki celo pozabijo na osnovno pravilo, da je mogoče delovno razmerje odpovedati le na podlagi pismene odpovedi, ki pa mora biti delavcu tudi osebno vročena oziroma dostavljena! Zakon postavlja kot prvi primer možne odpovedi delovnega razmerja delavcu kadar se za šest ali več mesecev zmanjša obseg dela oziroma poslovanja ali če so prenehali objektivni pogoji, zaradi katerih je bilo sklenjeno delovno razmerje. Za ta primer odpovedi pa tako zakon kot tudi kolektivna pogodba izrecno določata, da je obrtnik dolžan sam ali pa preko službe za zaposlovanje iskati delavcu drugo zaposlitev in takemu delavcu preneha delovno razmerje le, če je res izkazana zmanjšanost obsega dela za šest mesecev in če mu druge zaposlitve ni mogoče zagotoviti. Zadnje čase se pojavljajo primeri, da obrtniki kar pavšalno trdijo, da nimajo več dela oziroma naročil. Nekateri se obračajo kar na davčno upravo, da naj le-ta potrdi, da je pri določenem obrtniku res zmanjšan obseg dela za šest mesecev oziroma še več, čeprav takega podatka v bistvu nobena uprava za družbene prihodke ne more, niti ne sme dati. Najbrž bo potem pač prava pot za iskanje teh podatkov le pregled obrtnikovih poslovnih knjig, ki jih obrtnik pač more voditi in končno imeti tudi pisno izkazano zmanjšanje poslovanja! Velja pa dodati, da tudi za ta primer odpovedi velja, odpovedni rok kar morajo obrtniki upoštevati, saj sicer tudi o tej zadevi dokončno in pravnomočno odloči sodišče, a le če delavec sproži spor, ko tudi tu velja načelo »če ni tožnika, ni sodnika!« O drugih zakonitih načinih odpovedi delovnega razmerja delavcu po obrtniku pa še prihodnjič! trih Mednarodni teden prometne varnosti Vlada mora organizirati aktivnosti za večanje cestno prometne varnosti Ne le, da je to zapisano v Zakonu o temeljih varnosti v cestnem prometu (zvezni zakon) ter Republiškem zakonu o VCP, za to jo zavezuje tudi (še vedno) zaskrbljujoče stanje prometne varnosti na področju republike pa tudi na cestah naše občine. Najnovejši podatek, žal potrjuje te navedbe. V letošnjem polletju se je na slovenskih cestah poškodovalo 2996 oseb, nekoliko manj, kot v preteklih dveh letih, smrtno pa se je poškodovalo 260 (!) oseb, kar dvajset več kot v enakem lanskem obdobju. Evropska ekonomska komisija Organizacije združenih narodov je nas vojem 52. zasedanju, februarja letos sprejela sklep, da organizira TEDEN PROMETNE VARNOSTI. Tako bo Evropa v času od 1. do 7. oktobra prizorišče številnih aktivnosti za povečanje cestno prometne varnosti. Slovenija bo tako povzela skupni program, še bolj intenzivno pa bo izvajala samostojen program ter akcijo »Minus 10«. To pa pomeni obvezo za vse občine ter njene občinske svete za preventivo, vse prometne organizacije, šolske in vzgojnovar-stvene ustanove, vzdrževalce cest ter Policijo. V občini Velenje smo podobne akcije izvajali že nekaj let, v obliki Tedna prometne varnosti smo strnili več akcij, ki so angažirale na tisoče občanov ter potujočih ljudi. Velik poudarek je bil dan tudi sodelovanju s šolsko mladino, saj je tovrstna vzgoja najučinkovitejša. Kljub temu lahko ocenimo, da lahko še veliko storimo za prometno preventivo in vzgojo občanov. Le angažirati je potrebno strokovnjake ter odgovorne posameznike v občinskih ustanovah in podjetjih. Prepričani smo, da bo Izvršni svet SO Velenje odgovorno zastavil akcijo, imenoval nov sestav SPV (imenovanje izvede SO) ter zagotovil sredstva za izvedbo programa. O aktivnostih bomo poročali tudi v Našem času ter Radiu Velenje. Jože MIKLAVC ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 17. 9. do 23. 9. 1990 so bile izmerjene naslednje povprečne 24-urne koncentracije SO2 in maksimalne polurne koncentracije SOt v zraku: 1 : — povprečna 24-urna koncentracija SO: v zraku (v mg/m1) 2: — maksimalna polurna koncentracija SO? v zraku v dnevu (v mg/m3) Maksimalna dovoljena polurna koncentracija 0,75 mg SOj/m' zraka je bita presežena v naslednjih terminih: AMP 17.9. 18.9. 19.9. 20.9. 21.9. 22.9. 23.9. ŠOŠTANJ 0,00 0,02 0,12 0,16 0,00 0,02 0,02 2 0,11 0,50 0,90 1,97 0,00 0,49 0,62 TOPOLŠICA 1 0,02 0,03 0,01 0,06 0,01 0,01 0,02 2 0,13 0,08 0,10 0,61 0,03 0,05 0,30 VELIKI VRH 1 0,02 0,09 0,01 0,15 0,04 0,01 0,00 2 0,33 0,63 0,24 1,10 0,58 0,12 0,03 ZAVODNJE 1 0,05 0,10 0,02 0,10 0,02 0,04 0,04 2 0,24 0,71 0,08 0,44 0,13 0,23 0,25 VELENJE 1 0,01 0,02 0,00 0,02 0,01 0,01 0,01 2 0,04 0,08 0,01 0,39 0,01 0,02 0,03 GRAŠKA 1 0,10 0,01 0,02 0,03 - 0,04 0,03 GORA 2 1,52 0,11 0,18 0,29 - 0,37 0,26 17. 9. 19. 9. 20. 9. Graška gora Šoštanj Šoštanj Veliki vrh 0.30 1.00 1.30 2.30 12.30 13.00 13.30 14.00 10.00 10.30 11.00 11.30 17.30 9.30 10.00 10.30 1,52 1,47 0,94 0,86 0,75 0,81 0,90 0,87 1,00 1,33 1,97 1,04 0,78 0,97 1,10 0,90 Maksimalna dovoljena dnevna koncentracija 0,75 mg SOVm1 zraka ni bila presežena na nobenem merilnem mestu. ODSEK ZA VARSTVO OKOLJA Gozdno gospodarstvo Nazarje Kaj bo danes sklenila republiška skupščina? Na področju gospodarjenja z gozdovi na področju Zgornje Savinjske in Šaleške doline po vseh razburjenjih glede moratorija vlada trenutno zatišje. To zatišje je seveda prividno, ker je marsikaj odvisno od današnje seje republiške skupščine (27. 9.), ki bo sklepala o spremembah in dopolnitvah omenjenega zakona, sicer sprejetega po hitrem postopku. Mimogrede, predlog dopolnitve zakona predvideva, da moratorij ne bi veljal za gozdove nekdanjih velepose-sti, za škofijske in cerkvene gozdove, kar bi za nazarsko gozdno-gospodarsko območje že pomenilo rešitev, čeprav gozdarji ob tem jasno poudarjajo, da se redna sredstva za delo cerkvenih organizacij morajo zagotoviti. Na področju nazarskega gozdnega gospodarstva so v minulih dneh opravili vsa predvidena in možna dela (tudi za zimsko obdobje). Sem sodijo še dovoljeni poseki in dokončno spravilo že od prej posekanega lesa, slučajni pripadki, gojitvena in druga strokovna dela. Slednja še opravljajo, saj so z velikimi napori uspeli zagotoviti sredstva iz republiškega proračuna prav za nujna gojitvena in strokovna opravila, za katera po trenutno veljavni zakonodaji ni bilo zagotovljenih virov. Ne glede na to je dela v preteklem obdobju manjkalo. Koristili so dopuste, precej pa je bilo tudi čakanja na delo. Odpusti v vsakem primeru Usoda podjetja in predvsem delavcev bo znana prav z današnjim dnem po zasedanju zborov republiške skupščine. Ne glede na sprejeto odločitev skupščine bodo namreč nujni odpusti delavcev, saj se je (bo) obseg dela zmanjšal vsaj za 40 odstotkov. Število odpuščenih pa bo res odvisno od današnjega.sklepa. Pri tem je najbolj žalostno, da se kljub vsem zagotovilom za usodo delavcev,- ki bodo ostali brez dela zaradi zakonske (politične) odločitve, ne zanima prav nihče, niti republiški odbor sindikata delavcev v gozdarstvu. Ti delavci vsekakor niso »klasični« tehnološki višek, čeprav bo v novih razmerah prišlo tudi do tega. Kakorkoli že, (finančna) kriza je bila najhujša v avgustu, (tudi) na podlagi težko pridobljenih republiških sredstev pa je stanje trenutno normalno in če bo sprejeta že omenjena sprememba zakona, bodo uspešno sklenili tudi poslovno leto. Zelo pomembno je še nekaj drugega. S prilagajanjem omejenim možnostim za delo so se prilagajali tudi novi organiziranosti. Zanjo je potreben le še vpis v register, saj so vse samoupravne postopke že opravili, namreč za ustanovitev tržno naravnanega storitvenega podjetja. Ustanovljeno bo iz sedanjih družbenih tozdov in bo opravljalo sto- pa le še 1808, kar je samo četrtina normalne mesečne dinamike. Še bolj izrazito slabo je stanje na področju velenjske občine, saj se je promet z lesom v celoti sprostil. Pomembno je, da vsa zakonska določila o prometu z lesom še veljajo, to pa pomeni — le preko pristojne gozdnogospodarske organizacije. Gozdarji posebej poudarjajo, da je ta sprostitev na nek način času primerna, ob tem pa sistem zagotavljanja sredstev za posebne in z zakonom določene naloge v gozdarstvu še ni spremenjen. Prav zaradi tega bodo v skladu z navodili pristojnega republiškega sekretariata izterjali vsa z zakonom določena sredstva za prodani les. ritve in usluge doma in na tujem. Trenutno obstajata še oba TOK-a, nazarski in šoštanjski, ki pa se bosta po sprejetju zakona o zadrugah verjetno že z novim letom preoblikovala v skupno zadružno organizacijo kmetijstva in gozdarstva; seveda se bodo o tem odločali kmetje sami. Končna podoba sedanjega gozdnega gospodarstva naj bi torej bila: novo podjetje, kmeti ko-operanci organizirani v novi zadrugi in skupne strokovne službe v obliki gozdnih uprav po posameznih krajih (na čelu z republiško gozdno upravo). Za prodajo lesa — zakonodaja še velja Seveda ni odveč pripomniti, da je po vsem prišlo in še prihaja do izrazitih motenj pri prometu z lesom iz zasebnih gozdov. Na nazar-skem območju so tako v maju kmetje oddali 7630 kubičnih metrov lesa, v avgustu Nejevolje med lastniki bo seveda ogromno, vendar se prav ti lastniki morajo zavedati, da tudi po novih spremembah obveznosti iz gozda ne bodo odpadle. S predvideno spremembo zakona o gozdovih in davčne zakonodaje bodo namreč obveznosti prenešene v davčno obveznost. Lastnik gozda bo torej po novem plačeval obveznosti v obliki davka na zmogljivost gozda; obveznost bo torej fiksna glede na vrednostni razred in površino gozda (doslej je bila vezana na količino prodanega lesa). Pred tem bo seveda treba uskladiti kataster in vrednostne razrede ter prilagoditi davčno zakonodajo. Do takrat torej veljajo vsa določila o načrtovanju in odkazilu v gozdu, zato nista odveč dva podatka: kazni za nedovoljen posek so se bistveno zvišale, bolj ugodno pa je dejstvo, da so na gozdnem gospodarstvu z najnovejšimi ukrepi spet zagotovili rok plačila za oddani les v najmanj 30 dneh. (JP) Liberalna stranka Mozirje Poslanski klub za učinkovito delo Liberalna stranka občine Mozirje, prej slovenska obrtniška stranka, je v ponedeljek zvečer v prostorih delavskega kluba v Nazarjah pripravila prvi odprti poslanski klub. Uvodoma so poudarili, da se slovenski obrtniki in podjetniki pred volitvami žal'niso v celoti zavedali pomena tega zgodovinskega dejanja. Posledice tega čutijo še sedaj, tudi na področju celovitega in točnega obveščanja in seznanja z nalogami in problematiko, zato so se odločili za poslanske klube po občinah. Glede na ponedeljkov sestanek v Nazarjah so storili prav, saj se ga je udeležilo veliko podjetnikov, ki so podrobno razložili svoje velike težave zaradi —Gorenje Glin—— neustrezne gospodarske in predvsem davčne politike ter poslušali odgovore in pojasnila gostov, katerih zasedba je bila prav na visoki ravni. Poslanskega kluba so se namreč udeležili republiški minister za obrt in drobno gospodarstvo Viktor Brezar, minister za turizem in gostinstvo Ingo Paš, vodilni predstavniki občinskih skupščin Kranj, Tržič in Mozirje, republiški poslanci in drugi gostje. Več ur je trajala razprava o razbremenitvi drobnega gospodarstva nerazumno visokih dajatev iri o predlogu ukinitve prometnega davka za reprodukcijski material, na koncu pa so se seznanili s predlogom novega nači- na organiziranja obrtnikov in z informacijo o ustanovitvi slovenske obrtniške podjetniške banke in hranilnice. Ni treba dvomiti, da je bil pogovor dovolj konkreten in oster, zlasti v obsodbi republiške vlade, ki je za gospodarstvo in obrtnike gotovo storila premalo, čeprav je jasno, da se preko noči ne more spremeniti vsega. Zaradi tega so obrtniki, zlasti tisti, ki zaposlujejo več delavcev, v nemogočem položaju in bodo potonili skupaj z gospodarstvom (podjetja mesece kasnijo s plačili, ob tem morajo obrtniki previsoke dajatve plačevati takoj. ..), sicer pa o tej pereči problematiki v mozirski občini več prihodnjič. (jp) Uresničevanje projekta Internacionalizacija Gorenja Lesna industrija Gorenje Glin Nazarje je od 1. septembra naprej organizirana po programih. Tako so med drugim, ustvarjeni pogoji, da se lahko posamezni programi tudi izločijo iz tega Gorenje-vega podjetja in ustanovijo kot skupna podjetja z drugimi sovlagatelji. Skladno z izhodišči projekta Internacionalizacija Gorenja je uveljavljen tudi nov način vodenja. Odgovornost za določanje ciljev in njihovo uresničevanje je kar najbolj približana k nastajanju nove vrednosti in k izvoru stroškov. Izključna odgovornost za nadaljnji razvoj in tekoče rezultate Gorenja Glin je tako prenešena na vodstvo podjetja in na vodje programov. Na osnovi sprejetih usmeritev pripravljajo zdaj podrobnejšo organiziranost nosilci funkcij. Pri tem pa morajo, kot je bilo dogovorjeno, upoštevati, da je lahko v režiji zaposleno dvainpolkrat manj zaposlenih kot v proizvodnji (razmerje med proizvodnjo in režijo lahko znaša največ 2,5 : 1), v skupnih službah bo največ 130 zaposlenih, v posameznih programih pa je lahko skupaj režijskih delavcev največ do 13,5 oz. 14%. Novi izdelki iz lepljenih plošč Ponudbo pohištva je Gorenje Glin popestrilo z elementi za otroške in dnevne sobe, izdelanimi iz lepljenih plošč. Te proizvodne novosti je Gorenje Glin predstavilo tudi obiskovalcem nedavnega Mednarodnega jesenskega velesejma v Zagrebu. (ek) Turist biro Mozirje Vsakemu gostu tisto, kar si želi Novi časi in razmere omogočajo in spodbujajo najrazličnejše oblike zasebne pobude. Tudi na turističnem področju in tudi v Zgornji Savinjski dolini. Med novoustanovljene agencije sodi tudi »Turist biro« v Mozirju, katerega osnovno načelo je ponuditi gostu tisto, kar si sam želi. Možnosti je seveda veliko, tu je morje, tu so planine, sladka in slana voda za usluge domačinom, prelepa dolina s čistim zrakom, kmečkim turizmom, naravnimi in kulturnimi znamenitostmi in še z mnogimi stvarmi, ki jih lahko Zgornja Savinjska dolina ponudi obiskovalcem od drugod. Ustanoviteljica »Turist biroja« je SONJA BITENC. »ŽE VELIKO let delam z ljudmi in v turizmu. Ko si enkrat v tem poslu, se ne moreš več iztrgati. Gostje so res velikokrat zahtevni glede na našo ponudbo, vendar se trudim, da jim lahko ponudim čimveč.« Za začetek je Sonja Bitenc med drugim pripravila tedenski program, ki zajema ogled naravnih in zgodovinskih spomenikov po vsej dolini, vožnjo s kajakom, obisk RTC Golte, vsak petek piknik v novem kampu na Po-brežjih (poslastica so postrvi), ob nedeljah pa »Turist biro« uradu-je v Logarski dolini v Palenku kjer pripravlja družabne počitniške popoldneve. Poletje je mimo in za jesen bo ponudba v Logarski dolini času primerno dopolnjena. V »Turist biroju« se seveda lahko vsak dan pozanimate za vse ostale usluge in podatke, lahko se dogovorite za izlete in letovanja, za prenočišča, na voljo je konjeniška ponudba, vožnja s kočijo in podobno. »Gostom je treba ponuditi več, kot jih le pripeljati v dolino. Zato r NOVOONOVOONO Trgovina s tekstilnimi izdelki »SKAT« nudi veliko izbiro jeansa. jesensko zimskih jaken, kvalitetnih pletenin, mikic, majic s kapuco ... HIT PONUDBA: rjavi jeans, jeans hlače z naramnicami, elastični jeans, puloverji in mikice iz 100% bombaža, jakne s kapuco, podložene jeans jakne, bomber jakne in še marsikaj drugega po konkurenčnih cenah dobite v trgovini »SKAT« na Stantetovi 10 v Velenju (100 m od Kardeljevega trga proti Šaleku). Urnik: med tednom od 9. do 12. in od 14. do 20. ure, v soboto in nedeljo od 10. do 16. ure. VS/VK TEDEN NOVI MtflKU r i i i i i i i i i i i i i i i i SHTP MONTENEGROTURIST JUGOSLOVENSKO TURISTIČKO PREDUZEČE - TOURIST ENTERPRISE MONTENEGRO EXPRESS POSLOVALNICA CELJE vas vabi na JESENSKE IZLETE z avtobusom: — GRAŠK1 VELESF.JF.M, 2. 10. CENA Z VSTOPNICO 150,00 ODHOD IZ ŠOŠTANJA IN VELENJA PARIZ, 2.-7. 10., cena 2.700,00 din, 3 n/z in intenzivni ogledi — KRAKOW—WIELICZKA/rudnik soli, 4.-7. 10., cena 1.350,00 din, 2 polpenziona v hotelu ****, ogledi, ugodni nakupi — DUNAJ, 12,—13. 10., cena 900,00 din, 1 n/z, ogledi — AŽURNA OBALA, 11,-14. 10., cena 1.550,00 din, 2 n/z v Niči, ogledi — ŠPANIJA, 21.-28. 10., cena 2.300,00 din, 5 polpenzionov v Lloret de Maru, 1 n/z v Niči, ogled Monaca — AMERIKA, 1,—14. 11., cena 1.350 USD, New York, Dallas, Austin, Houston, New Orleans, Miami, Orlando Za zaključne skupine odhodi po dogov >ru. Možnost obročnega odplačila. PRIJAVE IN INFORMACIJI;: »MONTENEGRO EX PRESS« CELJE, tel. 25-133, 25-146 I I I I I I I I I I I I I I I I Sedež »Turist biroja« je v samem središču Mozirja (VOS) je vsekakor dobro, da je v dolini vse več turističnih agencij, saj konkurenca lahko ponudbo le izboljša, cilj nas vseh pa mora biti zadovoljen domači ali tuji gost,« pravi Sonja Bitenc. Qpj Gorenje Predstavitev v Zagrebu in Ljubljani Od 17. do 23. septembra je bil v Zagrebu jesenski mednarodni Zagrebški velesejem, na katerem se je predstavilo tudi Gorenje. Poslovnim partnerjem in drugim obiskovalcem sejma so prikazali pestro ponudbo in novosti s področja bele tehnike, malih gospodinjskih aparatov, notranje opreme in zabavne elektronike. Gorenje Servis pa je predstavil dejavnost dveh dejavnosti — Telekomunikacije in VTV studio. V Ljubljani pa bo od 1. do 5. oktobra mednarodna razstava Sodobna elektronika '90, na kateri bo prav tako sodelovalo Gorenje. V paviljonu Jurček bodo Gorenjeva podjetja — Gorenje Elektronika, Gorenje Procesna oprema, Gorenje Servis in Gorenje point predstavila del svojega proizvodnega programa, ob tem pa tudi novosti, ki bodo na voljo kupcem in naročnikom v letošnjem in prihodnjem letu. (an) AlKTItO Trgovina z mešanim blagom Kardeljev trg 5 Velenje vam po zelo ugodnih cenah nudi: — beli krompir Igor kilogram 5,00 din — sladkor v 50 kg vreči 9,50 din/kg — sladkor v 2 kg vrečki 12,00 din/kg — sladkor v I kg vrečki 12,10 din/kg — olje Zvijezda v steklenici 15,90 din/l — moka Tip 500 6.10 din/kg — Laško pivo 8,20 din/steklenica Vabimo vas. da nas obiščete in se ob obisku prepričate, da je nakup v METROJU res pravi nakup! Ljubljanska banka Splošna banka Velenje d. d. Mnogo novosti v mesecu varčevanja Mesec oktober je mesec varčevanja. Na Ljubljanski banki Splošni banki Velenje d. d. ga bodo obeležili s številnimi novostmi. Banko skušajo kot ustanovo, na vseh področjih, še bolj približati varčevalcem. To je sedaj, ko je naš dinar konvertibilen, ko se je njegova vrednost stabilizirala in se varčevanje spet splača, še toliko pomembne- SPODBUDITI MLADINSKO VARČEVANJE Na Ljubljanski banki Splošni banki Velenje so namenjali že pretekla leta veliko pozornosti mladinskemu varčevanju. Po šolah so ustanavljali mladinske hranilnice in pomagali pri njihovemu delovanju. V času velike inflacije so skušali mladim varčevalcem izgubljeno nadoknaditi s številnimi simboličnimi darilci. A mladi varčevalci so bili mnogokrat vseeno razočarani in nekateri svojih hranilnikov niti izprazniti niso več nosili. Na banki ocenjujejo, da je takšnih hranilnikov v katerih so še stari, neuporabni novci, še veliko. Prav zato bodo ves mesec varčevanja, torej ves oktober, že od ponedeljka dalje, praznili takšne hranilnike, za star drobiž pa položili vsakomur, ki jih bo prinesel, po 50 dinarjev. Seveda velja to za hranilnike Ljubljanske banke. V mesecu oktobru pa bo marsikaj novega in zanimivega tudi v šolskih hranilnicah, zato jih velja obiskati. POSLOVALNICA BANKE NA OBČINI Približati se varčevalcem in občanom povsod tam, kjer banko potrebujejo, je že dolgo moto dela delavcev velenjske banke. Nove enote so pretekla leta odprli v vseh večjih krajih Šaleške in Gornjesavinjske doline in na mnogih mestih v Velenju. S 1. oktobrom pa odpirajo svojo novo enoto še v prostorih velenjske občinske skupščine. Spoznali so namreč, da občani izgubljajo veliko časa, ko morajo med opravki na občini (registracija motornega vozila ...) poravnavati račune na banki. NOVA ENOTA BANKE NA LJUBNEM OB SAVINJI Novo podobo bo kmalu dobila tudi poslovalnica banke na Ljubnem ob Savinji. Ta kraj ima dolgoletno bančno tradicijo, tu je banka že od leta 1932, posluje pa v zastarelih in slabo opremljenih prostorih. Nove prostore so pred kratkim začeli urejati poleg samopostrežne trgovine pri Kmetijski zadrugi, odprli pa jih bodo še v letošnjem letu. NOV DELOVNI ČAS NA RUDARSKI IN NA GORICI Ko so ob odprtju posodobljene osrednje banke na Rudarski cesti napravili ob menjavi izmen polurni premor, so imeli delavci banke najboljši namen. Zdaj pa so spoznali, da odločitev ni bila najboljša. Z oktobrom bo njihova enota zopet delala NON STOP, torej brez opoldanskega premora. Nov delovni čas uvajajo tudi v poslovni enoti na Gorici. Tu so delali doslej enkrat dopoldne, drugič popoldne, občani pa največkrat niso vedeli, kako je odprto in niso bili zadovoljni. S prvim oktobrom ima ta enota nov delovni čas: od 10. do 12. ure in od 15. do 18. ure. BOGATA KREDITNA PONUDBA -SPET NAKUP STARIH AVTOMOBILOV Nenehno na Ljubljanski banki Splošni banki Velenje širijo tudi kreditno ponudbo. Zdaj odobravajo kredite pravzaprav že čisto za vse namene. Pred dnevi so znova začeli odobravati kredite tudi za nakup starih avtomobilov (prek Avto Celje). Ti krediti so dokaj ugodni, odobravajo pa jih na izplačilno dobo dveh let. Veliko povpraševanja je tudi po gotovinskih kreditih. Te odobravajo zaenkrat imetnikom tekočih računov v obliki dodatnih limitov. NUMIZMATIČNI KOTIČEK Kot vse kaže, bodo na velenjski banki kmalu odprli numizmatični kotiček, kjer bo pravzaprav kar borza plemenitih kovin in dragih kamnov. Oblikovali jo bodo v sodelovanju z Zlatarnami iz Celja, kjer imajo vse potrebne strokovnjake in sodne izvedence. To bo prva takšna institucija pri nas (zaenkrat obstoja še borza vrednostnih papirjev), v njej pa bo mogoče kupovati in prodajati stare novce, plemenite kovine in drage kamne. Zasnove numizmatičnega kotička na velenjski banki že obstojajo. Naj povemo, da bodo v teh dneh prodajali zlate in srebrne lipe. OKENCE »INFORMACIJ« Vsi bančni uslužbenci o vsem kar je mogoče urediti na banki ne morejo biti ob vsakem času obveščeni. Prav zato bodo uredili na enoti Rudarska posebno okence, kjer bo lahko dobil informacije vsakdo o vsem. Tu mu bodo tudi pomagali, če kakšnemu bančnemu opravilu sam ne bo kos. To je le nekaj akcij, ki jih v mesecu varčevanja pripravlja Ljubljanska banka Splošna banka Velenje. Vse enote bodo ta čas posebej obeležili s propagandnim materialom pa tudi propagandnimi darilci. Mira Zakošek Zbrali 412 tisočakov Ss,; •- (mkp) Pisali smo že, da bodo velenjski rudarji pomagali družinam ponesrečenih rudarjev v premogovniku Dobrinja — jug v Kreki. Vsak od zaposlenih na rudniku je iz svojega osebnega dohodka za avgust izdvojil dveurno dni-, no. Tako so zbrali nekaj več kot 412 tisočakov in vsak otrok ponesrečenih rudarjev bo deležen 1130 dinarjev pomoči delavcev Rudnika lignita Velenje. Zdaj rudniški sindikat, ki je akcijo organiziral, čaka na sezname prizadetih družin in števila otrok v njih, da jim bo lahko poslal naročilnice za blago. »Elektro Vitanc« z Ljubnega Neizprosen trg terja delo na tujem Hitro spreminjajoče se razmere v družbi in gospodarstvu spodbujajo zasebno pobudo in omogočajo ustanavljanje številnih in najrazličnejših novih podjetij. Veliko jih je že in še več jih bo, dejstvo pa seveda je, da postaja boj na domačem in tujem trgu vse hujši, konkurenca vse bolj neizprosna, kar preprosto pomeni, da so in bodo uspešni le najbolj sposobni in najmočnejši. Ponekod je pred in ob ustanavljanju veliko pompa, drugod pridno delajo in se pravzaprav neopazno prebijajo v ospredje, vendar uspešno, korak za korakom, vsaka stopnica je višja in trdnejša. SKOZI TEDEN Tudi v Zgornji Savinjski dolini je približno tako. Ponudba zasebnih storitev doslej ni bila prav pretirana, novi časi pa iz dneva v dan prinašajo nove oblike. Povedati velja, da so denimo zmogljivosti na področju elektroinštala-terstva že zdavnaj zasedena, zato je bilo treba iskati možnosti za preživetje izven občinskih meja, drugod v republiki, Jugoslaviji in na tujem. Med tiste, ki so se neopazno vendar uspešno prebijali v svet sodi gotovo »Elektro Vitanc« z Ljubnega, trenutno še obrtnik. Lahko bi dejali, da so Jugoslavijo v veliki meri že osvojili s svojimi elektroinštalaterski-mi deli. Prvi pravi prodor je pomenila velika separacija v Bosanskem Novem kjer so si s kvalitetnim delom ob izkušnjah pri- ju s konkurenco so uspeli dobiti posel na veliki drobilnici in kla-sirnici Martinove žlindre v Vol-gogradu, ob tem pa so partnerji jeseniški Železarni in trboveljskemu STT-ju. Vrednost njihovih del je približno 85.000 dolarjev, pomeni pa izdelavo in montažo vseh elektroinstalacij, naprav in postrojenj, razsvetljave, komandnih in razdelilnih omar in vsega ostalega, do zelo pomembnega zagona. Večino opreme so že izdelali, čakajo le še na strokovne in carinske opravke, v teh dneh si bodo z ostalimi izvajalci ogledali gradbišče v Volgo-gradu, oktobra pa naj bi opravili montažo. Že delovni pogoji tam ne bodo lahki, saj so v tem času normalne temperature nekje okrog —20 stopinj, še bolj zahte- dobili tudi zaupanje in sledila so naročila praktično iz vse Jugoslavije. Največji posel doslej je vsekakor delo na poslovno-stano-vanjskem objektu z veliko proizvodno dvorano za ribniški Riko v Tesliču. Zlatko Vitanc pravi, da so se tudi tu »potrdili« in da imajo naročila iz vse države; dela torej naj ne bi manjkalo, manjka pa denarja, saj so le redki, ki lahko plačajo. Dejstvo je, da delo in življenje na terenu nista lahko, najmanj pa poceni, najhujši problemi pa so z materiali. Zaradi slabo založenega trga se ti lahko pripeti, da zaradi enega samega stikala zamujaš z deli in si zapravljaš prepotreben ugled. Zato se delavci Elektro Vitanc na večje objekte odpravljajo z vsaj 100-odstotno rezervo v materialu. Nekaj takega in še kaj več je potrebno za dela na tujem. Po uspešnem nastopu doma se vključujejo v izvoz. V hudem bo- vni pa so drugi kriteriji. Vsekakor mora biti vse opravljeno več kot 100-odstotno dobro. Prvič zato, ker v Volgograd pač ne moreš vsak teden na odpravljanje morebitnih napak, drugič in predvsem, pa zaradi zagotovitve ugleda, ki obeta še več poslov na tem področju. Ob vsem tem ne zanemarjajo del v domači dolini, pogovarjajo pa se tudi za posle v sosednjih državah. Prav zaradi tega je v ustanavljanju novo podjetje, saj bodo pogoji zatem bistveno drugačni kot so (janes v kooperaciji. Nova firma bo imela tudi projektivni biro, ki bo za vse objekte nudil celovito ponudbo, od projektov do izvedbe. Vse posle že sedaj računalniško vodijo, imajo telefaks in še kaj. Boj je neizprosen, pravi Zlatko Vitanc, in uspeli bodo (bomo) le najbolj sposobni. JP P-'-- POKRITE POTREBE PO MLEKU, GOVEJEM MESU IN JABOLKAH (tp) Šoštanj — Na Erini temeljni organizaciji kooperantov Šoštanj ugotavljajo, da načrtni razvoj kmetijstva v občini in prizadevanja kmetov ter njihove pospeševalne službe niso bila zaman. Občina Velenje je po površini ena najmanjših občin v Sloveniji, saj meri le 18240 ha, od tega je le 33 odstotkov kmetijskih površin. S tržno proizvodnjo se ukvarja le še 3,8 odstotkov aktivnega kmečkega prebivalstva. Kljub tako nizkemu odstotku so proizvodni rezultati na zavidljivi ravni, saj so v celoti pokrite občinske potrebe po mleku, govejem mesu in jabolkah. S temeljno organizacijo kooperantov Šoštanj je lani sodelovalo 546 kmetij, od tega je bilo v tržno prirejo govejega mesa vključenih 323 kmetij, s prirejo mleka so se ukvarjali na 145 kmetijah, na 78 pa sta bili omenjeni dejavnosti prednostni panogi. Zgoraj zapisano trditev pa naj bi zagotavljali oddanih 3141 litrov mleka na kravo oziroma 19459 litrov na kmetijo ter poprečno oddane tri glave mlado pitanih govedi. JAPONSKI DIREKTORJI V ELKROJU V sredo prejšnji teden so Slovenijo obiskali predsedniki in direktorji enaindvajsetih japonskih tekstilnih tovarn. Obiskali so pet slovenskih tekstilnih podjetij, med drugim tudi nazarsko Modno konfekcijo EHtroj. Namen njihovega obiska v naši republiki je bil predvsem seznanitev s tem kaj slovenska tekstilna industrija ponuja in kaj bi lahko v naši republiki morebiti lahko delali zanje. Poslovno potovanje torej, kar je potrdilo njihovo zares strokovno zanimanje tudi za Elkrojeve izdelke. (foto.jp) : '/:• . ..-v \ 'J MARCA PRAZNA DEPONIJA Magister FRANC ŽERDIN, tehnični vodja Rudnika lignita Velenje: »Proizvodnja na rudniku znaša 3 milijone 122 tisoč ton, vključno s proizvodnjo danes teden, načrt izpolnjujemo 100 odstotno. Deponija znaša trenutno 890 tisoč ton. Po pesimističnih planih, ki jih je postavil sekretar za energetiko Slovenije, bi smela znašati v sedanjem času 1 milijon in 60 tisoč ton, kar pomeni, da smo za 170 tisoč ton pod planom. Predvidevamo, da bo poraba znatno večja kot predvidevajo planske naloge, in da bomo v marcu prihodnje leto na kritični višini, oziroma, da bo premoga na 'deponiji zmanjkalo. V aprilu bi to že pomenilo primanjkljaj 50 tisoč ton. Seveda si rudarji želimo, da bi se to zgodilo, ker računamo, dybomo takrat, ko premoga na deponiji ne bo več, lažje vzpostavili kontakt z vlado in nekoliko lažje razreševali tudi kopico težav, ki jih danes imamo.« (mkp) »IZKORISTITI« ZAKLONIŠČA O problematiki zaklonišč v občini Velenje že nekaj časa razpravljamo na različnih sestankih. Ta so pogosto slabo vzdrževana in neizkoriščena. Kot kaže, bomo kmalu naredili red tudi »a tem področju. Velenjski izvršni svet je na zadnji seji zadolžil občinski sekretariat za ljudsko obrambo in občinski štab za civilno zaščito, da zaklonišča vzdržujejo v sodelovanju s skupnostmi stanovalcev. Sredstva za takojšnje« servisiranje« zaklonišč, potrebovali bodo okoli 110 tisočakov, bodo zagotovili iz ostanka dohodka sredstev zaklonišča v letu 1990, najemnin za zaklonišča in iz sklada za Financiranje potreb SLO. Nemudoma je treba najti ustrezno rešitev za> zaklonišče v vrtcu na Gorici — to je namreč neuporabno. V kolikor ga ni mogoče sanirati, ga bodo zasuli. Člani izvršnega sveta pa so predlagali še, da naj bi vsa možna zaklonišča uporabili, pobirali seveda najemnino za uporabo, ta pa naj bi bila v bodoče tudi vir financiranja vzdrževanja. HnHHI Imzi Gorenje Point V še dokaj neuveljavljenem svetu računalništva pri nas ponudbe Gorenja Point iz Velenja pravzaprav ne bi mogli označiti drugače kot smo jo v naslovu. Razlog za to je preprost, namen akcije pa tudi dovolj jasen. S cenenim, a vendar dovolj kakovostnim računalnikom menda zaposleni podjetja niso želeli »stre-sti« trga, ampak zaenkrat po enakih merilih in s približno enakimi cenami blaga le prodreti nanj. Hkrati pa ustvariti tudi pogoje za življenje in rast podjetja. Po številu sklenjenih pogodb o nakupu in plačanih avansih, s katerim kupcem zagotavljajo vrstni red ter jamčijo za dobavni rok, jim bo uspelo »ubiti« obe muhi na en mah. »Če >stresanje< trga pomeni prodajo 150 računal- Ponudba, ki stresa trg nikov na mesec po takšni ceni, da ljudem ne bo več treba ponj čez mejo, potem smo cilj dosegli,« poudarja direktor Gorenja Point Drago Šulek. Ponudba obsega sklop IBM-jevih AT računalnikov, med katerimi je najcenejšega moč kupiti že za 2000 DEM. Temu primerna je tudi cena tiskalnika,. Pogoji, ki jih je bilo treba zanjo izpolniti, pa so primerna količina blaga in natančni roki dobave neposredno od proizvajalca, torej brez posrednikov. Delež Gorenja Point v tem poslu je predvsem v delu, v sestavljanju, vzdrževanju in servisiranju. Kajti, računalnike nakupujejo v modulih, izdelovalec slednjih pa je i/, daljnega Taiva-na. ki se na področju raču- nalništva vse bolj uveljavlja ne le po količinski, ampak tudi kakovostni proizvodnji. Ponudba, ki »stresa« trg, je mamljiva predvsem za manjša podjetja, za potrebe zasebnikov, saj je računalnike moč uporabiti kot pisalni stroj, za obdelavo preprostejših poslovnih odločitev. »Skrbno smo izbrali našega neposrednega dobavitelja in prepričani smo, da prodajamo kakovostno blago.« Poleg IBM-jevih AT računalnikov prodajni program podjetja dopolnjujejo še računalniki z A testom ameriške firme. Ob tem naj zapišemo še to, da je ob cenah blaga vabljiv tudi lizing sistem odplačevanja za dobo šestih ali dvanajstih mesecev. Neurejene razmere na tr- gu na področju računalništva, za zaposlene v družbenem podjetju Gorenje Point postajajo s to akcijo nekoliko jasnejše. V prid jim je tudi napoved, da bo v zadnjem letu na stotine novo ustanovljenih podjetjih s tovrstno dejavnostjo, svojo ponudbo zaokrožilo z izdelki Gorenja Point. Precej pa si obetajo tudi od sodelovanja z Gradom, najbolj poznano firmo pri nas za dobavo programske poslovne opreme. Je torej cilj, ki so si ga zaposleni tega podjetja zastavili: hočemo postati eden od najpomembnejših dobaviteljev in vzdrževalcev računalnikov na tistem delu Jugoslavije, v katerega jih bomo lahko prodajali, zelo blizu? T. P. ■ Il Só.dòb'en ihfortìiacijskilistom an rudniku.že poskusi Naloxon 7 7 am os t ~ 0 lì al D7b a 7 c 1D7 Ö BMHMBtt n Ivfl •:. I • ljanje vseh nevarnih pojavov — od požarov, plina, premo-govega prahu, dela z razstre-livnimi sredstvi... Z njim pa bodo spremljali tudi druga, bolj proizvodna dogajanja — količino nakopanega premoga, odvoz, nadzorovali črpanje vode, razvod električne energije ... Sodoben in- « Vinko Preiožnik: »Km-strofa je, če se smrtno ponesreči en človek. če se jih stoosemdeset...« foramcijski sistem, prvi tovrstni pri nas, poskusno deluje že kakšna dva tedna, v tem času pa v jami opremljajo še dodatna merilna mesta. Če bo sistem deloval tako kot so si strokovnjaki na rudniku zamislili (sistem je plod lastne pameti in znanja, opremo pa so nabavili pri angleškem Trans Mittonu, Sieger-ju, zagorski varnosti, Iskri Delti, Elki in Lesnini), potem ga bodo gotovo lahko vnov-čili še kje. • OPAZITI DOGAJANJA NI DOVOLJ, TREBA JIH JE TUDI OVREDNOTITI Informacijski sistem je povezan z merilniki v jami, teh je veliko. Za metan so recimo nameščeni že na 55. točkah, za ogljikov monoksid na 50., pretok zraka v progah spremljajo na 30. mestih, temperaturo zraka na 5. in tako naprej. Trije strokovnjaki bodo stalno spremljali dogajanje v jami in kar je najvažneje, podatke bodo sposobni vsak trenutek tudi ovrednotiti in pravočasno ukrepati, če bo potrebno, prej, predno se zgodi kaj nepredvidenega. »Zadeva seveda ni bila poceni. Stala je 1 milijon 860 tisoč ekujev, denar za informacijski sistem pa je zagotovila vlada iz energetskih sredstev,« pravi Franc Žerdin, tehnični vodja rudnika. Delovanje sistema je neodvisno od človeka, še vedno pa je v rudniku človek tisti, od katerega je odvisno skoraj vse, če ne že vse. Naj bo nadzor še tak, naj bodo ukrepi še tako pametno obdelani in naj bodo predpisi še tako natančni, če jih tisti, ki v jami dela, ne upošteva dosledno, potem je lahko vse zaman. • UKREPI ZA VARSTVO PRI DELU SO STROGI Na Rudniku lignita Velenje imajo do potankosti izde- lan plan obrambe in reševanje, v katerem so zajete vse možne, ali pa skoraj vse, nevarnosti, ki se lahko pojavijo. Ampak preprosto rečeno, vsak od tistih toliko in toliko ljudi, ki gre v jamo bodisi na delo, bodisi na ogled, je lahko potencialni povzročitelj nesreče. Zato so ukrepi za varstvo pri delu strogi, neprestano pa jih nadzira tudi rudarska inšpekcija (samo v lanskem letu so bili njeni člani na rudniku 143 dni!). V vseh jamskih obratih redno obravnavajo poškodbe, izvajajo poskusne umike, obravnavajo načrte reševanja, opravljajo preglede moštev, da slučajno ne nese kdo kakšnega od prepovedanih predmetov v jamo (mimogrede — po ogledu jame, bila je ekskurzija, si je pred leti eden od obiskovalcev — novinar — po prihodu iz jame, hotel tebi nič, meni nič prižgati cigareto. Kar pomeni, da je tako cigarete, kot vžigalice imel s seboj. >Tega ne pozabim nikoli,< mi je rekel tisti, ki jih je takrat vodil, in mi tokrat pripovedoval, >čud-no, da me ni kap<. • KATASTROFA JE, ČE UMRE EDEN, ČE JIH STO OSEMDESET ... Zadnje čase se je veliko govorilo o premogovem prahu, ki je povzročil tragedijo v Kreki. V kakšnih pogojih lahko eksplodira, pa smo povprašali magistra Franca Zerdina. »Premogov prah ■ Najbolj tragična rudar- rudniku tudi obdobje ska nesreča v velenjskem premogovniku se je zgodila konec 19. stoletja. Leta 1893 je v dveh eksplozijah metana umrlo 28 rudarjev v prvi 11, v drugi 17. To je bilo obdobje, ko je bil * jami še >odprt< ogenj. Precej boleče je bilo na ■mHHHHI HnHHM tenzivnega ovajanja mehanizacije, ko so bile v treh letih zapored tragične nesreče z več smrtnimi žrtvami — leta 1976. ko je prišlo do vdora blatnega materiala in je zasulo 4 rudarje. naslednje leto je vdor plina spet vzel življe- wummemmmmMmmm nje štirim rudarjem, leta 1978 pa je ogenj terjal 3 rudarska življenja. Iz statistike, ki jo na RLV-ju spremljajo od leta 1950 naprej, pa je razvidno, da je bilo od takrat do danes 61 smrtnih i 1 »Prizadel me je podatek, ki sem ga zasledil, da je na vsakih 100 tisoč ton ena smrtna nesreča. Vem, da za naš rudnik to absolutno ne velja,« je nedavno izjavil vodja službe za varstvo pri delu Rudnika lignita Velenje Vinko Preiožnik. Naj bo to iztočnica za članek, ki smo ga pripravljali že po tragični aleksinški rudarski nesreči in o katerem smo začeli razmišljati spet po črni rudarski Kreki. Kako je za varnost poskrbljeno v velenjskem premogovniku? Znano je, da imajo vzorno organizirano in izurjeno jamsko reševalno četo, da veliko zna, da je veliko sposobna, da jo na pomoč kličejo tudi drugam. Ampak, ko mora nastopiti, potem ni nič kaj dobrega, potem lahko samo še rešuje, ljudi ali premoženje, včasih pa je žal že za oboje prepozno. Se da narediti že prej kaj, zato da njeno posredovanje ni potrebno? Vinko Preiožnik, s pomočjo katerega smo se prebijali skozi statistiko, brez te pač ne gre, je pojasnil najprej, tisto prvo. Skrbno je pregledal podatke za Rudnik lignita Velenje, zbrane od leta 1950 naprej in ugotovil, da »se je zgodil« od tistega leta do danes, na dva milijona ton 1 smrtni primer, zadnjih deset let pa na 10 milijonov ton ena nesreča s smrtnim izidom. Tako statistika, ki primerja tudi dve tako ljudskemu umu nezdružljivi stvari kot sta tone in življenja. Skrb za varnost pri delu je \ osredju, čeprav absolutne varnosti ni nikjer, niti doma, kaj šele v rudniku, ki je lahko zelo nepredvidljiv. Dà pa se marsikaj narediti. Ena od zadnjih velikih naložb v varnost je na Rudniku lignita Velenje sodoben informacijski sistem, ki je ta čas v poskusnem >obratovanju<, in ki omogoča vsak trenutek vpogled v dogajanje v kateri koli del jame. Z njim bo možno zgodno odkrivanje in sprem- lahko eksplodira takrat, kadar ima za to vsaj štiri pogoje: če je dovolj suh, dovolj zdrobljen, če lebdi v zraku, in če je prisotna zadostna energija za njegov vžig. Pri nas delamo vse, da nam ta prah ne postane nevaren,« pravi Žerdin. Zato ga na deloviščih neprestano močijo, na prepihih v jami, pa ga ekipe ob tem še stalno spravljajo stran. »Dejansko se premogovega prahu vsi bojimo. V oktobru pripravljamo na rudniku štabno vajo jamske reševalne čete in celotnega tehničnega oseb- ja, ki bo imela za osnovni problem prav premogov prah in analizo tega, kar se je v Kreki zgodilo. Na osnovi ugotovitev te vaje bomo, če bo potrebno, naše doslej veljavne ukrepe, tudi popravili.« Naložba v varnost je naložba v človeka in tega se na rudniku zavedajo ali kot je rekel inž. Preiožnik: »Za nas je katastrofa, če se smrtno ponesreči en človek, če jih umre sto osemdeset pa to ni ena katastrofa, ampak jih je stoosemdeset.« Milena Krstič-Pianinc Sekcija onkoloških bolnikov Velenje Pomagati sebi in drugim Bolezen — ni je hujšega kar nas lahko doleti. In če je to še bolezen, ki se imenuje RAK?! Prestrašno, prehudo, še pomisliti nočemo na to. Misel na to, da takšna bolezen lahko doleti tudi nas, odrivamo. Ko začutimo, ko posumimo, da smo zboleli, se zapremo vase in na žalost mnogi niti zdravnika ne obiščejo pravočasno. Neobveščenost, preslabo poznavanje sebe in bolezni, pa so največkrat pogubni. Zato imajo društva za boj proti raku, ustanovljena v mnogih krajih v zadnjem času, pomembno nalogo. Prosvetliti ljudi, jim predstaviti kaj je to rak, jim dokazati, da se da z boleznijo tudi živeti. Seveda jo je treba pravočasno odkriti in tudi pravočasno začeti zdraviti. Žal pa smo še mnogokrat povsem neuki. Kako bi sicer razumeli, da prihajajo še dandanes k zdravniku ženske z že razpadajočimi dojkami. V Velenju so se onkološke bolnice že davno povezale. Osnovale so sekcijo onkološkega društva Ljubljana, v njej pa zaenkrat delajo le tiste, ki so imele raka na dojkah. Te bolnice, prestale so veliko, so odlično organizira- ne, moto njihovega dela pa je pomagati sebi in drugim. Vsak tretji torek se dobivajo v sejni sobi Zdravstvenega doma v Velenju ob 18. uri. Če imate podobne težave kot one, brez odlašanja se jim pridružite. Sprejele vas bodo medse. Prejšnji torek so povabile tudi mene. Priznam, z malce strahu sem stopala po stopnišču Zdravstvenega doma. Počutila sem se kot človek, ki gre na obisk k bolniku potrebnemu polno sočutja. Rak je tudi zame rak, poln strahu. Pa sem naletela na kopico prisrčnih žensk. Vedrih, sproščenih, polnih življenja. »V marsikaterem trenutku, ko obupujem nad kopico vsakodnevnih opravil, ki me spremljajo skozi življenje, bi mi lahko bile vzgled,« sem pomislila, ko sem jih na začetku negotovo opazovala, prepričana, da bodo slej ko prej začele tarnati o svojih tegobah. Pa sem se pošteno motila. Pogovor z njimi je bil vse prej kot mučen, — prisrčen, vesel. Kot da ne bi imele problemov. Snovale so nove načrte in ocenjevale aktivnosti, ki so jih v zadnjem obdobju opravile. Teh je bilo veliko, saj se že nakaj časa niso srečale. Med počitnicami se namreč niso dobivale. Ena njihovih rednih aktivnosti je akcija »Pot k okrevanju«. V svoji sekciji imajo štiri prostovoljke. To so ženske, ki so prebolele raka na dojki, od operacije mora miniti dve leti, opraviti morajo poseben seminar (tega obnavljajo vsako leto). Te prostovoljke obiskujejo ženske v slovenjgra-ški bolnišnici, ki jih je doletela podobna usoda kot njih. Podobno so prostovoljke organizirane tudi v Ljubljani. Velenjčanke se skušajo že nekaj časa povezati tudi s celj- sko bolnišnico, a jim zaenkrat to še ni uspelo. V slovenjgraški bolnišnici so z njihovim delom nadvse zadovoljni, saj so spoznali, kako pozitivno vplivajo na potek zdravljenja bolnic. Kar pomislite, kdo lahko vlije popolnoma obupani ženski, ki je bila pred dnevi operirana na dojki, večjo voljo v življenje kot ženska, ki je doživela enako usodo pred na primer desetimi leti (nekaj takšnih imajo v svojih vrstah). Kdo ji lažje odgovori na konkretna, neposredna življenjska vprašanja pred katerimi se je znašla. In kdo ji lahko z večjim razumevanjem prinese protezo dojke, da ob odhodu iz bolnišnice ne bo videti drugačna . .. Prostovoljke to svojo vlogo, po svetu dobro uveljavljeno, zares odlično opravljajo. Pripomorejo, da je vrnitev v normalno življenje hitrejša, pa tudi lažja. No, nekaj problemov pa je bilo iz njihovega torkovega sestanka vendarle videti. Človek kar verjeti ne more, kakšne težave jih spremljajo. Nimajo denarja, da bi nakupile proteze, ki bi jih rade tudi v bodoče brezplačno poklanjale bolnicam, ki jih obiskujejo v bolnišnici. Seveda bi te proteze same napolnile z ustreznim materialom (marsikje v tekstilni industriji ga mečejo tudi stran). Pa svoje prostore bi rade imele, kjer bi lahko tudi pustile to in ono. Za vse to morajo prositi, hoditi od enega do drugega. Ponekod naletijo na razumevanje, drugje pa jih niti sprejmejo ne. To je seveda neke vrste ponižanje, zato si želijo, da bi del sredstev za njihovo delo sistemsko zagotovili. Pa smo spet pri njihovih načrtih — usmerjenih zlasti v preprečevanje te hude bolezni, s katero se same borijo. Tesno želijo sodelovati z društvom za boj proti raku, ustanovljeno je bilo prav na pobudo njih, še zlasti pa njihove predsednice Tjaše Dmitrovič. Upajo, da bo organiziranih v občini še več takšnih akcij kot letos ob 8. marcu (izkupiček ogleda filma Prodajalka vijolic in šopkov, ki so jih ob tem prodajali je bil namenjen boju proti raku) in da se bo v bodoče več občanov odločilo, da namesto venca na grob umrlemu kupi sožalnico, katere izkupiček je prav tako namenjen boju proti raku. Pa veliko več predavanj si želijo onkološke bolnice, predavanj na katerih bi prosvet-ljevali ljudi in jih naučili skrbeti za svoje zdravje. Mira Zakošek 14 Immm SAMOPREGLEDOVANJE Onkološkim bolnicam je velika opora velenjska zdravnica Aleksandra Žu-ber, ki se je temeljito poglobila v to bolezen in pripravila v zadnjem času številna predavanja za ženske. Na teh predavanjih (zanimivo zaenkrat so jih imeli predvsem v bolj moških delovnih okoljih: TEŠ, RLV. ESO, Sedma osnovna šola, Nama in Modni salon ter v nekda- nji SIS družbenih dejavnosti) poudari pomen pravočasnega odkritja raka na dojki. Pravočasno odkritje je namreč porok za ozdravitev. Ženskam tudi pokaže, kako naj se same pregledujejo. Ta predavanja so že obrodila sadove. Pravočasno je bilo odkritih kar nekaj primerov zgodnjega raka na dojki. Močno pa se je tudi spremenila miselnost žena. O bolezni so se pripravljene pogovarjati, spoznale so, da le ni konec sveta, če zboliš zanjo. S tovrstnimi predavanji bo društvo onkoloških bolnic nadaljevalo. Seveda upajo, da jih bodo v kolektivih pripravljeni sprejeti (doslej ni bilo povsod razumevanja) predavanja pa bodo tako kot doslej pripravljali tudi v bodoče s sodelovanjem krajevnih odborov Rdečega križa tudi po krajevnih skupnostih. 6. stran naš čas NAGRADNO ŽREBANJE 27. septembra 1990 Nagradno žreban ije, srečni dobitniki, zvesti bralci Našega časa pr. Mat jaz 1 Kmei :1 je in ie! srečo, še večjo pa Božidar Golob Potem ko je predvideno javno žrebanje, ki bi naj bilo pri »Nami« zaradi objektivnih razlogov odpadlo, smo v uredništvu Našega časa to prijetno opravilo izvedli v soboto dopoldne. Da bi potekalo vse tako kot je potrebno, smo pridobili strokovno komisijo, ki je opravila žreb v sodelovanju z računalniškim strokovnjakom Zlatkom Gruberjem (Računalniški inženiring YUCE iz Celja). ja Martina Pirečnika bo prejel Marjan PRAZNIK iz Velenja, majico z napisom »Naš čas« pa med ostalimi 38 dobitniki tudi Stanislav Belci iz okolice Ormoža«!). Vroče pa je postalo v redakciji, ko je računalnik prebavil vnos najdragocenejših daril, barvnih televizorjev. Predsednik komisije je bil Vlado Vrbič, člani pa Marjana Plajhner, Vilma Dremel, Zlatko Gruber in Stane Vovk. Zlatko Gruberje za to priložnost pripravil poseben program, ki bo v bodoče zagotavljal ažurno evidenco naročnikov. Prav po zaslugi tega programa je žrebanje potekalo brezhibno, skoraj razburljivo. Najprej je računalnik izbral 39 potnikov za brezplačno potovanje v Budimpešto (kamor bodo nagrajenci odpotovali že to soboto). Peljal jih bo zasebni avtobusni in turistični prevoznik »ŠAMU TOURS«, ki je to kolektivno nagrado tudi prispeval. Na avtobusu se bodo srečali bralci Našega časa iz Velenja (25), Šoštanja (5), Ljubnega ob Savinji (1), Šempetra v Savinjski dolini (1), Strmca pri Vojniku (1), Polzele (1) in še od kod. Že naslednji izdatni poklon je žreb razdelil med 40 naročnikov NČ, nagrada pa je izlet v NEZNANO s turistično agencijo »AVTIST 5-r«, podjetnika Petra Kavšeka. Kdaj in kam bo izlet, bodo izžrebanci izvedeli v eni izmed naslednjih številk NČ, saj nam računalnik Hunday tega ni izdal. Razdelil pa je sedeže na avtobusu med 17 Velenjčanov, 9 Šo-štanjčanov, 5 Šmarčanov (ob Paki), 3 Mozirjane, 1 Slovenj Grad-čana, 2 Mislinjčana ter . .. 1 zvestega bralca in občasnega dopisnika Pera SREČKOVIČA iz Obrenovca. Mikrovalovna pečica bo odšla v Slovenj Gradec, zlat prstan urar- Srečni izžrebanci IZLET V BUDIMPEŠTO - ŠAMU TOURS: Arh Antonija, Andraž 28, Polzela Pačnik Milica, Cesta II/3, Velenje Glinšek Ivan, Ložnica 19, Velenje Lukič Mira, Stari trg 26, Velenje Vukovič Valentin, V. Vlahoviča 59, Velenje Martinjak Jolanda, Hrastovec 58, Velenje Stevanovič Milan, Stantetova 28, Velenje Napotnik Vida, Malgajeva 9, Velenje Pristovšek Anica, Kardeljev trg 6, Velenje Stropnik Dani, Jenkova 25, Velenje Hamer Alojz, Tomšičeva 2, Velenje Osterc Darko, V. banje 3, Velenje Skornšek Ivan, Šaleška 2 b, Velenje Vidovič Franjo, Kardeljev trg 2, Velenje Oštir Stanko, Uriškova 43, Velenje Kumar Emil, V. Vlahoviča 43, Velenje Šuligoj Alfonz, Šalek 93, Velenje Muminovič Novalija, Jenkova 9, Velenje Praznik Ivan, Vodovodna 11, Velenje Bračič Marija, Selo 9, Velenje Dvorjak Anton, Cirkovce 10, Velenje Erbus Vera, Paka 54 c, Velenje Andreje Anica, Kajuhova 12, Šoštanj Videč Karolina, Ljubljanska 30, Velenje Burkelc Vinko, Koroška 14, Šoštanj Kavčnik Cilka, Zavodnje 11, Šoštanj Spital Branko, Gaberke 284, Šoštanj Jazbac Darinka, Gaberke 65, Šoštanj Goltnik Dušan, Topolšica 149, Topolšica Kolenc Franc, Podgora 50, Šmatno ob Paki Rednak Avgust, Šmartno ob paki 126, Šmartno ob Paki Završnik Anton, Brezje 64, Mozirje Čopar Anton, Lepa njiva 56, Mozirje Krämer Ida, Savina 86 b, Ljubno ob Savinji Ocvirk Alojz, Polše 12 a. Strmec pri Vojniku Ograjenšek Zofija, Kale 9 c — Šempeter, Šempeter ob Savinji Zlodej Karel, Efenkova 2, Velenje Založnik Karolina, Vrnjačke banje 1, Velenje Flis Avgust, Šaleška 2 b, Velenje IZLET V NEZNANO - AVTIST - 5R: Grosman Zvonko, Šalek 86. Velenje Knez Fanika, Šercerjeva 13. Velenje Zupane Sonja, Šalek 89/40, Velenje Plohi Jože, Salek 90/68, Velenje Kanduti Ivan, Uriskova 20, Velenje Verdev Matjaž, Kajuhova 14, Velenje Veler Jože, Podkraj 46 a, Velenje Zupane Cvetko, Jenkova 9, Velenje Zidar Janko, Partizanska 7, Velenje Gradišnik Rudi, Šalek 42, Velenje Kmetec Milan, Graškogorska 33, Velenje Kovič Ferdo, Kraigherjeva 1, Velenje Ograjenšek Jože, Stantetova 15, Velenje Smagaj Alojz, Tomšičeva 23, Velenje Pšaker Damjana, Podkraj 73 a, Velenje Veselic Vera, Šlandrova 30, Velenje Razdevšek Zofka, Stari trg 32, Velenje Miklič Irena, Koroška cesta 3, Šoštanj Drev Marija, Lokovica 99, Šoštanj Brložnik Ljudmila, Florjan 157, Šoštanj Hudournik Franc, Ravne 17 a, Šoštanj „ Medved Ivan, Trg svobode 9, Šoštanj Sevčnikar Matilda, Lajše 199, Šoštanj Verbič Rudi, Ravne 38 a, Šoštanj Trpin Jože, Koroška 19, Šoštanj Skornšek Helena, Skorno 33, Šoštanj KMECLU ŽENSKA TORBICA »KORIDA« Večji barvni TV sprejemnik, poklon Name Velenje, je prejel Božidar GOLOB s Trubarjeve 1 Velenje (ki je čez 15 minut že pri-hitel po nagrado), barvni televizor 37 T. L. Gorenje, darilo Gorenja Elektronika, pa je bil namenjen Zofiji LEGVART iz Lip-ja 40 pri Vinski Gori. Še mnogo lepih nagrad je bilo razdeljenih korektno in pravično, saj računalnik nima nobenega sorodstva ali vez. Še celo, ko je objavil, da je srečni prejemnik ženske torbice, izdelek obrtnika »Korida« iz Velenja, dr. MAT- JAŽ KMECL, ni nihče trenil. Pač, člani komisije so se od srca nasmejali. Tudi ob podatku, da je naš »zemljak«, član slovenskega predsedstva, ob pravem času poravnal polletno naročnino za Naš čas. Spodbudno! Bolj v zadregi pa je ostal (spodaj podpisani avtor), do sedaj anonimni partner, ki je prispeval posebno nagrado, intervju z izžrebancem ter kosilo v prijetnem ambientu. Ker baje sam ne kuha, bo moral že držati besedo in opraviti intervju v stilu. Če bo nagrajenec voljan odgovarjati, bomo pogovor z njim pripravili že do naslednje izdaje NČ. Ob zaključku žrebanja je direktor in glavni urednik Našega časa in Radia Velenje Stane Vovk izrazil zahvalo vsem, ki so prispevali vredna darila za akcijo, »naročajte se na Naš čas, plačajte polletno naročnino in pomagali boste tudi sebi«, povedal pa je, da bo popularizacija našega tednika še nadalje nujna in zahte"*">. ga kolektiva in zvestih bralcev. Že zdaj se pripravljajo na nov izziv, na prijetno sodelovanje z mladimi, računajo pa seveda tudi na vse, ki do te akcije še niso poravnali naročnine, da to storijo čimprej. »Naš čas« je in želi biti še bolj, predvsem VAŠ, »NAŠ ČAS«. Jože Miklavc BOŽIDAR GOLOB: »Skoraj sem padel s slive« Žilica nam ni dala miru, poklicali smo po telefonu srečnega izžrebanca, BOŽIDARJA GOLOBA, da lahko pride po televizijski sprejemnik. In res, čez dobrih petnajst minut se je pojavil pred komisijo in nejeverno gledal, ali je bil potegnjen. A kaj hitro je ugotovil, da gre zares, da se je računalnik odločil prav za njega. Ob tem nam je bil voljan odgovoriti na nekaj vprašanj. Ja, imeli ste srečo. Kakšne občutke imate? Kaj me vprašate, sem pa res vesel. Ta star televizor je že precej »ubog«, zares nam bo prav prišel. Pa, saj sem mislil, da gre za potegavščino. Za akcijo sploh nisem vedel, ali se pač nisem spomnil. Naročnino plačujemo, ko pride položnica. Tako že več kot dvajset let, saj sem naročnik že od takrat, ko je bil ta časopis še »Šaleški rudar«. Barvni televizor Gorenje je prispevala Nama. Imate z Namo še kakšne druge stike? Ja, kaj pa mislite, to je solidna trgovina in če kaj rabiš, greš tudi v Namo. Saj kar naprej kaj spreminjajo. Človek se skoraj ne znajde, če je preporedko tam. A zdaj jih že še kaj obiščem. Hvala jim in Našemu času prav tako. Ste z »Našim časom« zadovoljni? Bi želeli kaj spremeniti, izboljšati? Ja, kaj vem. Je kar v redu, vedno preberem najprej novosti, pa o nesrečah, pa še kaj. Mogoče bi lahko nekaj več strani napolnili? Sem kar zadovoljen, posebno danes. Ko smo pomagali naložiti televizor v Golobov avto, je bil za to, da ga spijemo vsak en glaž. Pa smo ga! j. m. Ciglar Anton ml.. Veliki vrh 10 a, Šmartno ob Paki Janžovnik Marjana, Letuš 67, Šmartno ob Paki Likeb Vinko, Podgora 26, Šmartno ob Paki Hramec Drago, Gavce 3, Šmartno ob Paki Mori Franc, Gavce 61 a, Šmartno ob Paki Švarc Valter, Ljubija 57 a, Mozirje Mikek Jože, Cesta na Vrhe 32, Mozirje Gregore Anica, Lepa njiva 15, Mozirje Grušič Milan, Prihova 22, Nazarje Nerat Alojz, Radmirje, Ljubno ob Savinji Srečkovič Pera, Mile Manica 10, Obrenovac Lasnik Metka, Vrhe 44, Slovenj Gradec Martine Ivan, Kozjak 4 a, Mislinja Šumah Mira, Zgornji Dolič 38, Mislinja (MAJICE) (Naš čas): Opravil Dora, Ljubljanska 73, Šmarje-Sap Horvat Božidar, Mislinja 65 b, Mislinja Brunšek Maks, Andraž 44, Polzela Kenjer Huso, Stanetova 3, Velenje Konovšek Hedvika, Stantetova 17, Velenje Kovač Franc, Deberca 6, Velenje Žinič Sladana, Linhartova 18, Velenje Filipovič Živko, Stantetova 7/16, Velenje Cviren Jožica, Rudarska 2, Velenje Kodrun Štefan, Kidričeva 1 1, Velenje Purnat Vida, Kidričeva 55 a, Velenje Tašler Danica, Gubčeva 20, Velenje Golob Marta, Zavodnje 26, Šoštanj Miklavžina Marjan, Bele vode, Šoštanj Kovač Ivan, Lokovica 92, Šoštanj Tajnik Jožica, Ravne 125, Šoštanj Razgoršek Milena, Gavče 17, Šmartno ob Paki Leskovšek Marija, Podgora 29, Šmartno ob Paki Ažmah Anton, Paška vas 21, Šmartno ob Paki Kladnik Alojz, Skorno 20, Šmartno ob Paki Treibenreif Ivanka, Ul. Šlandrove brigade 11, Mozirje Kosmač Darinka, Redegunda 46, Mozirje Mlinar Ivica, Šentjanž 64, Rečica ob Sav. Jerič Franc, Podgorje 21, Velenje Belci Stanko, Hermanci 16, Miklavž Založnik Ivanka, Mislinja 223, Mislinja Tisnikar Miroslav, Mislinja 221 A, Mislinja Grm Anton, Hramše 29, Dobrna Pohole Brane, Žalec Gaberšek Nada, Dobrič 27, Polzela Banovšek Jožica, Šalek 89, Velenje Ajnik Matjaž, Stantetova 26, Velenje Ezgeta Zanka, Kersnikova 15/42, Velenje Fakin Viktor, Cesta talcev 18, Velenje Bizjak Drago, Lipa 38, Velenje Jelen Martin, Šalek 88, Velenje Jenko Mitja, Kardeljev trg 3, Velenje Goršek Vlado, Bevče 38 b, Velenje ELEMENTI POHIŠTVA VARIO 2000 - GORENJE GI.1N NAZARJE: Soinc Zvonka, Mislinja 156/a, Mislinja, Peternel Milan, Spodnja Rečica 50, Laško, Kamenik Rozika, Jurčičeva 5, Velenje, Pejovnik Jožica, Jenkova 1, Velenje, Su- Ijakanovič Gordana, Kersnikova 7, Velenje. BARVNI TV - NAMA LJUBLJANA (ENOTA VELENJE): Golob Božidar, Trubarjeva 1, Velenje. BARVNI TV 37 T. L. - GORENJE ELEKTRONIKA VELENJE: Legvart Zofija. Lipje 40, Velenje. MIKROVALOVNA PEČICA - GORENJE GOSPODINJSKI APARATI: Stopernik Slavko, Šmartno 143/a, Slovenj Gradec. ŽENSKI KOSTIM IZ USNJA - INDUSTRIJA USNJA VRHNIKA, ENOTA V ŠOŠTANJU: Doler Tatjana, Vinska Gorica 7, Dobrna. VIKEND PAKET V RADENCIH - DS DRUŽBENI STANDARD VELENJE: Glušič Ivan, Andraž 117. Polzela. BREZPLAČEN TEČAJ CESTNO PROMETNIH PREDPISOV - AMD VELENJE: Zupanič Stanka, Kardeljev trg 3, Velenje. POLLETNA VSTOPNICA ZA BAZEN - NARAVNO ZDRAVILIŠČE TO- POLŠICA: Pungartnik Tomaž, Splitska 36. Velenje. HRANILNA KNJIŽICA NA PR1NOS1TEUA PO 500,00 DIN - LB SB VELENJE: Vocovnik Franc, Gornj Dolič 65, Mislinja, Slivnikar Marija, Spodnji Dolič 2, Vitanje, Kopitar Neža, Laze 42, Velenje. ZLAT PRSTAN - ZALATARSTVO MARTIN PIREČNIK: Praznik Marjan, Toledova 4, Velenje. PRT V VREDNOSTI 1.000,00 DIN - TRGOVINA DEKORATIVA (CEH-NER): Glušič Karel, Šmartno 268, Slovenj Gradec, Štimulak Ivan, Klane 64, Dobrna, Vodušek Marija, Breg 36, Polzela, Stropnik Manica, Lovra Kuharja 8, Velenje. KOSILO ZA DVE OSEBI S PREVOZOM Z GONDOLO - MERX RTC GOLTE: Golob Ivan, J. Ulriha 44, Velenje. INTERVJU IN KOSILO - ANONIMNI POKROVITELJ: Fidej Stanislav, Stari trg 22, Velenje. PULOVER — PLETILSTVO »JOLI« ŠOŠTANJ: Martine Branko, Završe 85, Mislinja, Noh Milan, Studence 55, Žalec, Mišja Anton, Kersnikova 4, Velenje. DVE PIZZI IN DVE PIVI - GOSTINSTVO PAKA, PIZZERIA 16: Tamše Marica, Završe 71 Plešivec, Velenje. EN ZABOJ PIVA ZLATOROG - GOSTINSTVO PAKA, DISKONT STA-VEL GOSTILNA POD GRADOM: Šaldič Ferid, Aškerčeva 4 7, Velenje. ZA DVE OSEBI MEŠANO MESO NA ŽARU IN DVE PIVI - GOSTINSTVO PAKA, PIVNICA RUDASKI HRAM: Šuperger Ana, Šalek 89, Velenje. TORTA MOJSTRA JAVORNIKA - GOSTINSTVO PAKA, KAVARNA SLAŠČIČARNA CENTER: Priteržnik Anton, V. Vlahoviča 47, Velenje. KOSILO ZA DVE OSEBI - GOSTINSTVO PAKA, HOTEL PAKA: Pucel Robert, Stantetova 12, Velenje. KOSILO ZA DVE OSEBI - GOSTINSTVO PAKA, KAJUHOV DOM ŠOŠTANJ: Zilli Ivan, Foitova 8, Velenje. SOBNA RASTLINA V ČEBRIČKU — VEKOS Vrtnarstvo: Jeriha Avgusta, Markova 23, Litija. PAS ZA URO — URARSTVO BASTL: Napotnik Branko, Adamičeva 1, Ljubljana — Dostav., Zakršnik Janko, Dovže 15, Mislinja, Krivograd Barbara, Leska cesta 13, Mežica, Cvikl Cveto, Ponikva 37, Žalec, Gratej Stanka, Vrnjačke Banje 4, Velenje, Ožir Branko, Kavče 56. Velenje. Zorman Mira, Šolnova 14, Velenje, Iršič Milan, Pokopališka II, Velenje, Britovšek Irena, Hrastovec 26, Velenje, Novakovič Desimir, V. Banje 3, Velenje. POLLETNA KARTA ZA FRIZIRANJE - FRIZERSKI SALON ROMANA MAROLT: Kamenicki Mila, Foitova 6, Velenje, Ramšak Pavla, Prešernova 6, Velenje. MOŠKA MODNA PRIČESKA - BRIVNICE IN ČESALNICE VELENJE: Mihelec Hedvika, Podkraj 49, Velenje, Skledar Zeljko, V. Banje 3, Velenje. PREVOZ S KAMIONOM — Samopostrežna URBANC »PRI LIPI«: Tratnik Alojz, Lokovina 19, Dobrna. ČELADA — VEPLAS VELENJE: Tašler Olga, Dobrna I t/a, Dobrna, Pusti-nek Franc, Silova 12, Velenje, Božič Janez. Šaleška 18/a, Velenje. JAMBOR — VEPLAS VELENJE: Apat Ivan. Ravne 149. Šoštanj, Hrastnik Magda, Levstikova 21, Šoštanj. OGLEDI FILMSKIH PREDSTAV (celoletna karta) - KINO VELENJE: Zidam Jože, V. Vlahoviča 19, Velenje, Prevalnik Stanko, Cesta VI/12, Velenje. C KONSTRUKTOR — BENO ŠTROZAK: Berložnik Vera, Spodnji Razbor 63/a, Podgorje pri Slovenj Gradcu, Ošlak Andreja, Škapinova 8, Celje. STATVA — BENO STRÒZAK: Peternel Marjana, Andraž 107, Polzela. ŽENSKO KRILO — ELKROJ : Hodnik Ivan, Športna hala. Slovenj Gradec. ŽENSKE HLAČE — ELKROJ: Vivod Stane. Zgornji Dolič 29, Mislinja. MOŠKE HLAČE - ELKROJ: Gracer Alojz, Podkraj 21, c, Velenje, Pasjak Marija, Vinska gora 47, Velenje. VARILNI STROJČEK — GORENJE MGA: Smonkar Janko, Zgornji Dolič 62, Mislinja. ZIDNA VAGA — GORENJE MGA: Pančur Cvetka, Latkova vas 113. Prebold. KUHALNIK JAJC — GORENJE MGA: Pavlič Irma, Parižlje 56/a, Braslovče. ROČNI MEŠALNIK - GORENJE MGA: Hudej Vinko, Šmarška 22, Velenje. BUDILKA (KVARTZ) — GORENJE MGA: Tratnik Slavica, Ziherlova 4, Ljubljana — dostav. FOTOGRAFIRANJE — FOTO TEKAVC: Pipuš Hermina, Resljeva 38, Ljubljana — dostav.. Medved Jože, Spodnje Gorče 14/a, Braslovče, Mastnak Marjan, Cesta na jezero 7, Velenje, Jurko Edo, Šembric 42, Velenje. KNJIŽNA NAGRADA — KULTURNI CENTER IVAN NAPOTNIK: Mazej Andrej, Slivnica pri Celju 22, Gorica pri Slivnici, Sitar Anton, Andraž Lovče 38, Polzela. USNJENA ŽENSKA TORBICA — CORIDA VELENJE: Kmecl Matjaž, Pot v Čeželj 14, Ljubljana — dostav. PLAKETA VELENJSKEGA GRADA — RISALNI BIRO: Jenko Borut, Lipa 22, Velenje, Šumer Boris, Stantetova 2, Velenje, Bajcer Marija, Partizanska 13, Velenje. 10 VIDEO KASET ZA TRI DNI ALI V PROTIVREDNOSTI IZPOSOJA VI-DEOREKORDERJA IN KASET ZA EN DAN - VIDEO SONČEK: Sinreih Niko, Kozjak 10, Mislinja, Verhovnik Darko, Stritarjeva 2, Velenje, Pikelj Emil, Šaleška 18 b, Velenje, Mešanovič Zumra, Tomšičeva 10, Velenje, Videmšek Jernej, Škale 17, Velenje, Flis Helena, Cankarjeva 1 a, Velenje, Rutnik Dora, Šercerjeva I, Velenje, Kuzman Andrej, Kavče 62, Velenje, Rihter Rudi, Jenkova 5, Velenje, Vernik Milan, Cankarjeva 27, Šoštanj. Obrtništvo v Zgornji Savinjski dolini Denar je pomenil manj kot golo preživetje I Šoštanjski slavljenec j ! - sveti Mihael ! Letošnjo jesen bo obrtno združenje Mozirje proslavilo 15-letnico obstoja in uspešnega delovanja. V ta namen so pripravili in izdali lepo opremljeno in oblikovano ter seveda vsebinsko bogato knjižico, ki priča o stoletju dolgem izročilu rokodelstva in obrtništva na področju sedanje Zgornje Savinjske doline, s pregledom današnjega stanja seveda. Ta zahtevna naloga je bila zaupana najbolj poklicanemu (ne obrtniku, ampak raziskovalcu in spretnemu peresu), Aleksandru Videč-niku. Pri zbiranju gradiva se je avtor srečeval z velikimi težavami. V dolini izvirnih arhivov ni, zato se je posluževal edinih možnih virov. Ti pa so cehovski seznami in drugi dokumenti v celjskem zgodovinskem arhivu, v slovenskem arhivu v Ljubljani in v rokodelska opravila so s razvita na Ljubnem io v okolici koroškem deželnem muzeju v Gradcu. Ob vsej bogati zgodovini in pomanjkanju dokumentov delo ni bilo niti najmanj lahko, za bližnjo Iz muzeja Velenje Zgodilo se je . . 27. SEPTEMBRA ... Leta 1883 je županstvo v Šmartnem ob Paki v Slovenskem gospodarju priobčilo naslednje sporočilo: »Hiša na prodaj v St. Martinu na Paki tik farne cerkve in šole. (Hiša je) na okrajni cesti, s štacunoj, (ima) novo zidane obokane kleti, torej za vinsko barantijo pripravna. H tej hiši pripada tudi še nekaj zemljišča, ako ga kupec hoče zraven kupiti, je za hmelj pripravna dobra zemlja. Plačilni pogoji so lehki in cena ni velika. Več se lahko poizve pismeno pri županstvu na Paki, pošta Šoštanj. Ako se hiša ne proda, odda se tudi v najem.« Slovenski gospodar, 1. XVII, št. 38, Maribor, 20. 9. 1883, str. 303; Leta 1894 je na današnji dan »milostljivi knezo-škof mariborski« v Ljubljani blagoslovil v Samasovi livarni dva zvonova, ki sta bila namenjena za župnijsko cerkev Sv. Mihaela v Šoštanju. Slovenski gospodar, 1. XXVIII, št. 39, Maribor 27. 9. 1894, str. 338; Leta 1945 je na današnji dan Slovenski poročevalec pod naslovom »Še en most obnovljen«, objavil vest, da je obnovljen železniški most med Šoštanjem in Šmartnim ob Paki, na 28. kilometru proge Celje—Velenje. Most je bil med vojno poškodovan in je do takrat promet potekal po zasilnem mostu. Slovenski poročevalec, št. 37, Ljubljana 27. 9. 1945, str. 3 ; Leta 1957 je Celjski tednik na današnji dan poročal o začeti gradnji »upravnega poslopja s telovadnico«, ki so ga začeli graditi pri »novem šolskem poslopju v Novem Velenju«. Gre seveda za poslopje z veliko avlo, ki so ga dogradili k že dograjenim učilnicam šole Miha Pintar-Toledo. V upravnem poslopju so, poleg pisarn, zgradili še mnoge kabinete. Posebej veseli pa so bili v Velenju menda telovadnice, »kjer bodo lahko vadili tudi člani telesno vzgojnega društva Partizan-Rudar Velenje«. Tedaj v Velenju, razen majhne in neprimerne telovadnice v »zadružnem domu«, drugega tovrstnega objekta ni bilo. Pozneje se je seveda izkazalo, da načrtovana »telovadnica« ni zadostovala niti za šolske potrebe, saj je bila tudi tej šoli kasneje prizidana telovadnica. Celjski tednik, leto Vili, št. 37, Celje 27. 9. 1957, str. 6. polpreteklo zgodovino pa se je poslužil tudi ustnih pričevanj, listin in fotografij iz domačih zbirk po dolini. Vsekakor je knjižica pričevanje o delu zgodovine tukajšnjih ljudi, ki ga podcenjujemo ob dejstvu, da je pomenil preživetje za množice. Zgornja Savinjska dolina je bila (in je še) nekje v zavetrju, nikakor ne na prepihu večjih prometnic, zato so morali njeni prebivalci na večini področij skrbeti sami zase. Veliko je zgodovinskih dokumentov in pričevanj o tkalcih, čevljarjih, krojačih, še zlasti o lončarjih, kovačih, usnjarjih, Žagarjih in v minulih desetletjih splavarjih, plavcih, trgovcih, gostincih in še o čem. Zanimivo in po- Sejem bil je živ ... Prof. Jože Hudales membno je, da obrti s področja lesarstva ni bilo, ker pač za preživetje ni bila nujno potrebna; nujno se je bilo obleči in obuti, si kuhati, skratka preživeti, ob tem pa so rokodelci iz Zgornje Savinjske doline svoje izdelke prodajali od Dunaja do Trsta. Nekoč nekdaj seveda. Izdelki in storitve sedanjih nosilcev dejavnosti prav tako želijo prodreti v svet, na domača in zlasti tuja tržišča, razmah zasebnega podjetništva prav tako prinaša neizprosen boj za uspeh in (tudi) za preživetje, saj bodo ostali le najbolj sposobni. Boj za preživetje je bila tudi znana »štira«, ko so rokodelci hodili na dom in opravljali vsa potrebna tkalska, krojaška, čevljarska in druga dela. Ob tem so delali za hrano, prenočišče in nekaj malega denarja, saj jim je takrat »golo preživetje pomenilo več, kot denar«, kakor je poudaril eden še živečih rokodelcev. Ob bogatem opisu zgodovine in takratnih razmer pomeni knjiga tudi osnovni obris obrtništva v tem stoletju in danes. Predvsem je spodbuda, izziv in osnovni napotek mladim raziskovalcem, da posamezna področja celovito raziščejo in skušajo ohraniti vsaj del tega bogatega izročila, je pa vsekakor zares zanimivo branje. J. P. V soboto, 29. sept., goduje sv. Mihael, farni zavetnik nove šoštanjske cerkve. Ob tej priložnosti bo na kratko orisan lik sv. Mihaela, saj bo v nedeljo, 30. sept. ob 9.30 uri, škof dr. Franc Kramberger posvetil novo cerkev v Šoštanju. Na to slovesnost so se župljani pripravljali že od leta 1973, to je od takrat, ko so izkopali prvo lopato zemlje za temelje lepo urejenega božjega hrama. Ogromne zasluge za takšno urejenost ima sedanji dekaln Šaleške dekanije in župnik imenovane šoštanjske fare, Jože Pribožič. Sprva so dela potekala počasi, hitreje so stekla, ko so morali porušiti staro cerkev sv. Mihaela, ki je stala na rušnem rudniškem območju Šoštanja. Novo cerkev so zaradi zaradi kontinuitete prav tako poimenovali po zavetniku porušene cerkve. Sv. Mihael — nadangel Prve znane upodobitve sv. Mihaela se začno pojavljati v 6. stoletju. Upodabljali so ga v dolgi beli obleki kot Kristusovega spremljevalca ob njegovem prestolu, često tudi skupaj z nadangelom Gabrijelom, tako na Vzhodu kot Zahodu. Velikokrat je upodobljen kot vojak, ki peha Satana v peklensko brezno. Veliko bolje ga poznamo kot vojščaka v imenitni viteški opravi, z mečem v roki, v drugi pa drži tehtnico, ki po izročilu tehta duše umrlih. Prispodoba je znana iz Stare zaveze. Zgodba nam govori o skrivnostni roki, ki je pisala babilonskemu kralju Baltazarju besede na steno njegove sobe: MANE, TEKEL, FARES (Dan 5,24). Prerok Danijel je kralju razložil pomen teh besed in besedo »tekel« tolmačil tako: »Tehtan si bil na tehtnici in prelahek najden«. Čeprav je zgodba že zelo stara, šele v 12. stoletju dobi sv. Mihael (»Kdo kakor Bog«) v roke svojo tehtnico. Po izročilu so mu zaupa- ■ ne posebne naloge: — je pripročnjik za ljudi ■ pred Bogom, — je angel krščanskega I ljudstva, — je navzoč pri umirajo-1 čih, spremlja duše le-teh na ■ oni svet, — vodi duše v nebesa I (prim. daritveni spev pri | maši za rajne), — je zavetnik pokopali- ■ ških kapel in prav zaradi te- ■ ga ga pogosto vidimo upo-1 dobljenega na pokopali- ■ ščih. I Anton Lovrec ^ Topolšica I 1 ■ ' Kakor kaže tabela v Šaleški dolini se je obrt v 20. stoletju, zlasti pa po I. svetovni vojni, še hitreje razvijala. Tabela je narejena po podatkih iz leta 1903 oz. 1905, za čas okrog leta 1930 pa po ustnih virih, zato v tem delu tabele manjkajo podatki za ostale kraje v dolini, pa tudi sicer so podatki nekoliko manj zanesljivi. V tabelo niso vključeni podatki o mlinarjih in Žagarjih, ki smo jih že navedli. Tabela obrti v Šoštanju OKR. 1905 PO 1930 VRSTA OBRTI ŠOŠTANJ ŠAL, DOLI. ŠOŠTANJ 1 barvarji 1 1 1 2 brivci 1 2 3 cementarji 1 1 4 čevljarji 5 9 10 5 dimnikarji 1 6 fotografi 1 1 1 7 gostilne 12 36 15 8 hoteli 4 5 2 9 kleparji 1 10 klobučarji 1 1 1 11 ključavničarji 2 12 kolarji . 1 1 3 13 kovači 3 8 3 14 krojači 3 8 4 15 lončarji 1 2 16 mehaniki (kolesa) 1 17 mesarji 3 5 4 18 mizarji 2 4 3 19 opekarji 5 20 peki 3 4 4 21 pletarji 1 22 šivilje 6 23 soboslikarji 1 1 24 sodar 1 1 25 tapetniki 0 1 26 želez, in les 2 12 6 27 tesar 1 28 tesarji 1 29 trgovine 2 10 17 30 urarji 1 1 1 31 usnjarji 1 32 zidarji 1 2 1 33 zlatarji 1 49 123 92 ■ ■ ; ' ; > » ' l Za Šoštanj tabela kaže hiter razvoj novih obrti po I. svetovni vojni. Med njimi lahko naštejemo kar 4 krojače (Volk, Nemec, Berločnik, Hleb), 6 šivilj (Švarc — Cepelnik, Poiane, Grebenšek, Čebul, Acman, Lipovšek, Srebotnik, Škruba, Štor in Kosi — Tamše), pletarja (Verdnik), Zlatarja (Kajba), klobučarja (Šmigovec), zidarskega mojstra (Kumer), tapetnika in sedlarja (Erhart), dimnikarja, fotografa in urarja (Vidrih), 3 mizarje (Slemenik, Rogelšek, Lampert), 2 ključavničarja, 3 ko-larje, 3 kovače (Šoln, Burklc, Bršek), prevoznika, mehanika s popravljalnico koles (Šteinbach), kleparja in vodovodarja (Zelič). Poleg tega je bilo v Šoštanju med obema vojnama vsaj 15 gostilničarjev (Toter, Lisec, Žurman, Križenk, Naraks, Berločnik, Mravljak, Hauke, hotel Union, Kopušer (Pleteršek), Ograjšek, Žnidar, Galof, Kunst (Breznik), Mešič, Acman), 14 trgovcev in 3 branjevci, 4 mesarji (Kortnik, Pibernik, Kunst, Teran) in 3 peki (Gaude, Glavač, Koren). Vsi obrtniki so seveda zaposlovali precej pomočnikov in vajencev. Nekaj podatkov poznamo za nekatere čevljarje: Grebenšek je imel 4 pomočnike in 2 vajenca. Njegov konkurent Franc Štor, ki mu menda »kšeft ni šel dobro« je imel prav tako tri ali 4 pomočnike, Cepelnik po 2, Čebul in Lipovšek pa po enega pomočnika. Kljub tremu, da je bilo čevljarjev razmeroma dosti, pa je po prvi svetovni vojni, podobno kot pri drugih obrtnikih, vladala precejšna prosperiteta. Čevlje so pošiljali na sejme pa celo v Bosno, Črno goro itd. Ko je leta 1929 v Šoštanju Bata ustanovil popravljalnico čevljev in trgovino, pa je bila konkurenca precej huda. Poleg teh obrtnih delavnic je bila v Šoštanju še vrsta večjih in manjših obratovalnic, ki so po številu delavcev komajda presegale nekatere obrtne delavnice, leta 1935 je v Šoštanju inž. Ivan Žmauc osnoval obrat za proizvodnjo lesne volne. Leta 1939 je Žmaucevo podjetje zaposlovalo 13 delavcev in delavk, še manjši je bil obrat »žgano slikarstvo« Milana Horvata, pri katerem je bilo leta 1938 zaposlenih 9 delavcev in vajencev. Podobno veliki obrati so bili še: Rajšaterjeva tovarna kanditov in hranil ter Volkova barvarna in kemična čistilnica. Poleg usnjarstva, ki je tak razvoj doživelo že v 19. stoletju, se je po 1. svetovni vojni zlasti razvila lesnopredelovalna industrija. Lesnih trgovcev je bilo v Šoštanju kar šest. Parne žage sta imela v Šoštanju Matko Zalar ter tvrdka Hauke & Stroinigg. Poslednja sta bila registrirana tudi za izdelavo lesene embalaže, sodčkov za cement in prstene barve, nekaj časa pa je v trej firmi delovala tovarna sodov. V začetku 20. stoletja je v Šoštanju Ivan Vošnjak postavil tovarno Agrarija z elektrarno. Po vojni je bila Agrarija obnovljena kot »Kemička tovarna d. d. Šoštanj« s kapitalom 3 milijone din. Od leta 1920 do likvidacije je zaposlovala okrog 80 delavcev, ki so izdelovali maščobe, klej in umetno gnojivo. Delniška družba Agrarija je leta 1926 prenehala obratovati. Od 1. do 8. oktobra Teden otroka Oktober je pred vrati. Začenja se s tednom otroka in mednarodnim dnevom otroka, ki poteka po vsem svetu pod geslom »Otroku zdravo in varno okolje.« V počastitev otroškega praznika bo letos v občini Velenje posebej veselo in slovesno. PRVOŠOLCI, POZDRAVLJENI! Občinska zveza prijateljev mladine Velenje bo pripravila v ponedeljek, 1. oktobra v domu kulture v Velenju ob 9. in 10. uri veselo prireditev za prvošolčke. To bo nekakšen sprejem otrok v šolo, z njim bodo skušali ta pomemben otroški korak kar najbolj popestriti, ga narediti bolj slovesnega. NAJZASLUŽNEJŠIM PRIZNANJA V tednu otroka bo tudi slavnostna seja občinskega odbora zveze društev prijateljev mladine Velenje, na kateri bodo podelili priznanja tistim, ki prizadevno delajo z otroci in za otroke. Priznanja bodo prejeli: Fanika Jurjovec (dolgoletna članica društva prijateljev mladine in zadnja leta tudi uspešna predsednica tega društva. Čeprav ima doma polne roke dela, vedno najde čas za otroke, pa tudi sicer je vedno prisotna pri dejavnostih v tem kraju), Danica Brvar (že od ustanovitve je članica društva prijateljev mladine krajevne skupnosti Edvarda Kardelja. Pripravljena je sodelovati v vseh akcijah, ki jih za otroke pripravlja društvo prijateljev mladine, je pa tudi blagajničarka društva), Peter Kovač in Andrej Lipnik (dolgoletna vzgojitelja v otroških kolonijah na morju — požrtvovalna mlada sodelavca občinske zveze prijateljev mladine sta dala otrokom resnično veliko — mnogo prijetnih, brezskrbnih dni na morju, mnogi pa so se pod njunim vodstvom naučili tudi plavati) in Kulturni center Ivan Napotnik Velenje (bo dobil priznanje za organizacijo številnih kvalitetnih prireditev in dejavnosti namenjenih otrok. Otrokom ta ustanova s prireditvami približuje svet kulturno umetniškega ustvarjanja). Na slovesnosti v torek pa bodo podelili tudi zlate značke zveze prijateljev mladine Slovenije. Prejeli jih bodo Rado Pungartnik, Društvo prijateljev mladine Lo-kovica in Slavka Pogač. Vsi so v preteklosti še posebej uspešno delali z otroci. OTROKU ZRAVO IN VARNO OKOLJE O tem, kako skrbimo za našega otroka, konkretno v našem okolju, kako je poskrbljeno za njegovo zdravje in varno okolje, bomo v počastitev tedna otroka govorili na Radiu Velenje v sredo, 3. oktobra. Pogovor bo potekal v živo in v njem boste lahko sodelovali tudi poslušalci. Vključite se in tudi na ta način prispevajte, da pomanjkljivosti na tem področju s skupnimi močmi odpravimo. URA PRAVLJIC V knjižnici Kulturnega centra vabijo otroke, ki radi poslušajo pravljice, v sredo, 3. oktobra ob 16. uri. Ker bo potekal ves teden v znamenju Pike nogavičke, bo Pika tudi glavna oseba sredinih pravljic. KVIZ O PIKI NOGAVIČKI Radi sodelujete na kvizih? Ne? So teme prezahtevne? Tale že ne! Je predvsem zabavna, pa tudi smešna. Takšen bo gotovo tudi kviz, ki ga bosta v četrtek, 4. oktobra ob 17. uri pripravila za šolarje Kulturni center Velenje in občinska zveza prijateljev mladine Velenje. KAKO JE NASTALA PIKA NOGAVIČKA Tudi 5. oktobra bo med velenjskimi otroki Pika Nogavička. Tokrat v obliki predstave »Kako je nastala Pika nogavička«. To bo že 30. jubilejna predstava, pripravil pa jo bo Kulturni center Velenje v svoji dvorani ob 17. uri. Predstava bo za abonma in izven. PIKIN CICIDAN Za soboto 6. oktobra pa si že sedaj zaželimo lepo vreme. Na Titovem trgu naj bi namreč bila osrednja prireditev ob letošnjem tednu otroka — Pikin cicidan so jo poimenovali organizatorji (občinska zveza prijateljev mladine Velenje in Kulturni center Ivan Napotnik). Zaenkrat naj povem, da bo vse v stilu Pike Nogavičke, torej veselo, zabavno, nagajivo. FILMI O PIKI NOGAVIČKI IN RAZSTAVE Se marsikaj zanimivega se bo dogajalo prihodnji teden v Velenju, v počastitev tedna otroka, skoraj praviloma pa bo povezano s Piko Nogavičko. Tako bodo v Knjižnici Velenje in v trgovini Zibka vrteli filme s to vsebino. V knjižnici bo odprta razstava Pika Nogavička med otroci vsega sveta, v avli občinske skupščine pa »Pika Nogavička v otroških očeh.« Zakošek Kolektivi niso poravnali prispevkov Mar letos ne bo novoletnega praznovanja otrok? Novoletno praznovanje otrok je postalo v občini Velenje že tradicionalno. Občinska zveza prijateljev mladine Velenje že dolga leta poskrbi v sodelovanju s številnimi izvajalci in seveda prispevki delovnih kolektivov, da je prednovoletni čas kar najbolj pravljičen, pravljičen je seveda tudi dedek Marz in da dobijo vsi otroci tudi sicer skromna, a lepa darila. S tradicijo takšnega praznovanja, ki je prinesel številne lepe izkušnje, bi radi nadaljevali in že v začetku letošnjega leta je naslovila občinska zveza prijateljev mladine na kolektive občine Velenje prošnje, da jim podobno kot prejšnja leta, nakažejo po 42 dinarjev na zaposlenega. Prispevke so želeli dobiti čim prej, da bi pravočasno poskrbeli za vse potrebno in seveda nakupili tudi darila. Po skorajda ni bilo odziva. Doslej imajo zbranih manj kot dva odstotka potrebnih sredstev. Ponovno prosijo kolektive, da uslišijo njihovo prošnjo in omogočijo otrokom v teh gospodarsko težkih časih lepe predpraznične dni. Ocenjujejo namreč, da je to sedaj še toliko bolj nujno, saj so v stiski tudi družine in marsikateri otrok bi ostal brez organizirane družbene akcije brez darila in brez praznične prireditve. (mz) Vse več povpraševanja za znanjem Da se razmere v družbi hitro in korenito spreminjajo, je čutiti tudi iz spremenjenega zanimanja za uspo- sabljanje in pridobivanjem znanja za vsakodnevno življenje. Pred leti so se občani oprijemali tistih izobra- ževalnih vsebin, ki so štele za hitro napredovanje v lepšo in obetavnejšo službo, predvsem za pisarniška, administrativna in manipulativna dela. Tudi splošnega družbenega izobraževanja je bilo veliko, narekovale pa so ga takratne razmere in potrebe družbenopolitičnih organizacij in organov. Pri Delavski univerzi Velenje, ki sicer že vrsto let nudi občanom veliko možnost izobraževanja in usposabljanja, so vedno znali prisluhniti trenutnemu inte- resu ljudi ter kolektivov, še bolj tankočutno pa želijo prisluhniti potrebam občanom zdaj. Tako niso mirovali niti sredi dopustne sezone. Ponudili so šiviljske tečaje ter zanimiv tečaj angleščine za učence, ki se bodo prvič srečali s tem jezikom v petem razredu. Za izobraževanje ob delu se zanima vse več mladih ljudi, tako pa je tudi za tečaje ročnih spretnosti in za vse tiste, ki bogatijo življenja na sploh. Menda bo spet veljalo, več znaš, več veljaš. Jože Miki a vc Šmiklavž pri Slovenj Gradcu Deseto srečanje aktivistov OF Na pragu prvega jesenskega dneva se je v nedeljo dopoldne pred osnovno šolo v Šmiklavžu pri Slovenj gradcu na 10. jubilejnem srečanju zbralo veliko število nekdanjih aktivistov OF šaleško-mi-slinjskega okrožja. Tudi to pot so se srečanja udeležili borci in gostje, ki so se jim pridružili še borci 3. bataljona VDV. Tovrstna srečanja so vsaki dve leti. Tovariško srečanje v Šmiklavžu je organiziral okrožni odbor politična sila, ki je bila tudi za ceno izkrvavetja pripravljena pričeti z bojem proti sovražniku. »Celotni narodnoosvobodilni boj naj bi bil obravnavan in kvalificiran kot krinka, pod katero je komunistična partija vodila svoj revolucionarni boj za oblast. S podporo in dosego tega cilja sedaj po vsej Sloveniji iščejo jame, brezna in jarke kot domnevna množična grobišča medvojnih in povojnih žrtev partizanskega ali . • ■ • |I|jjl|f§||y Po dveh letih spet skupaj aktivistov OF v sodelovanju z občinskima zadruženjima ZZB NOV Slovenj gradeč in Velenje, odprl pa ga je predsednik okrožnega odbora Janko Ževart. V pozdravnem nagovoru je najprej vsem izrekel dobrodošlico, v nadaljevanju pa spregovoril o tradicionalnem srečanju, ki znova dokazuje svojo upravičenost. V imenu predsednika skupščine občine Slovenj gradeč je zbrane pozdravil Janez Gologranc. Slavnostni govornik je bil tokrat predsednik ZZB NOV Slovenije Ivan Dolničar. Najprej se je dotaknil preteklosti, ni pa se mogel izogniti tudi sedanjosti. Poudaril je, da se borci zavedajo nepravilnosti iz preteklosti, nikakor pa se ne morejo strinjati z vse glasnejšimi očitki, da je vse v preteklosti storjeno tudi slabo. Iranu Dolničar ju so udeleženci pozorno prisluhnili Obtožuje se, je dejal Ivan Dolničar, da so za vse krivi komunisti, ki so bili v začetku boja edina komunističnega terorja, ob katerih se opravljajo cerkveni obredi polni sovraštva ter klicev po maščevanju. Ali naj bo to pomiritev ali sprava?«, se je spraševal Ivan Dolničar. Ob koncu je še dejal: »Drage tovrišice in tovariši, najiskreneje želim, da bi se takole še srečevali kot aktivisti OF v Šaleški in Mislinjski dolini. Spominov je najbrž veliko, žalostnih, veselih, lepih. Nimate jih samo vi, ki ste sodelovali kot aktivisti OF na terenu, imamo jih tudi borci iz operativnih enot, ki smo dostikrat na svojih pohodih prečkali te doline, ali smo se začasno v njih zadrževali. Starejši ljudje v teh dolinah se gotovo še spomnijo naših enot in nekaterih ljudi iz teh enot. Prav gotovo so jim ostala v spominu imena aktivistov, ki so delovali na tem terenu in organizirali odpor. Ti so Franc Skorenšek, Jože Letonja, Franc Povh, Franc Žemva, rado Uršič, Zdravko Čebular, Tone Ulrih, Franc Založnik, Slavko Verdel in še mnogo drugih. Kakšen je bil odpor nacistični okupaciji v Šaleški in mislinjski dolini, najbolje pove številka 773. Toliko življenj je namreč v tem boju usahnilo na tako malem območju. Nj jim bo večna slava!« Sledil je kulturni program, ki so ga zgledno pripravili učenci osnovnih šol iz Smiklavža in Podgorja ter šmiklavški pevci. Aktivisti in borci so tudi to srečanje, kot vsa prejšnja, izkoristili za obujanje spominov na čase, ki so bili kruti in težki, pa vendr po svoje včasih tudi lepi in prijetni. B. Mugerle Na tečaju šivanja in krojenja na Delavski univerzi Velenje — zanimivo in koristno Najprej je prispete pozdravi! Janko Zevart Optometer Nasveti za ljubitelje cvetlic Sajenje čebulnic Za današnjo rubriko smo izbrali nasvet, ki govori o sajenju čebulic raznih vrst cvetlic. Tudi tokrat nam bo to strokovno razložil vrtnar STANE VANOVŠEK. Čeprav čebulnice cvetijo razmeroma kratek čas, so vendarle zeio priljubljene, saj nas spomladi najprej razveselijo s svojim cvetenjem. Zgodaj spomladi cvetoče čebulnice sadimo že jeseni, saj so odporne proti mrazu. Najprimernejši čas sta meseca september in oktober, da se pred zimo še ukoreninijo. V tem času sadimo tulipane, narcise, kro-kuse, hijacinte, lilije, mos-cari, cesarski tulipan in zvončke. Čebulnice, ki ne prenesejo zime, na prostem, sadimo spomladi, najbolje meseca maja. Čebulnice želijo za normalno rast in razvoj lahko peščeno zemljo, ki je dobro propustna, ne prenesejo pa svežega hlevskega gnoja. Namesto tega jim nudimo šotna gnojila ali horovit in biopost. Z mineralnimi gnojili gnojimo v zalogo že kakšne tri tedne pred saditvijo, priporočljivo kombinacija N:P:K je 10:14:20. V gredice sadimo čebulice s sadilno žlico. Z njo izko- pljemo jamico, vanjo položimo čebulico, ki jo nato vtisnemo, da je stik z zemljo boljši in jo zasujemo z izkopano zemljo. Gostota nasaditve je med 30 in 40 čebulic tulipanov na kvadratni meter, krokusov pa še znatno več. S takšno gostoto sajenja dosežemo dober učinek ob cvetenju. Da bo naše zadovoljstvo še večje in dolgotrajnejše, sadimo tudi različne sorte, ki se razlikujejo po barvi, velikosti in času cvetenja. Podrobne podatke o teh lastnostih najdemo običajno na zavitkih (embalaži). Čebulice lahko sadimo tudi v cvetlične posode. Postopek je enak, da pa bi dosegli cvetenje prej, jih lahko tudi silimo. V posodo posajene čebulice damo na gredico in jih pokrijemo s slojem zemlje v debelini 20 centimetrov. Po obdobju hladnih temperatur (konec decembra—januarja) jih prenesemo v topel prostor in kaj kmalu bomo imeli prijeten sobni vrtiček z bogatim cvetjem. Pri siljenju bi omenil še to, da je pomembno tudi zalivanje. Bolj se rastlina približuje cvetenju, bolj jo zalivamo. Ugodna temperatura je Tulipane razvrstimo vtisnemo v sloj zemlje. med 15—20 stopinjami Celzija. Na našo predhišno zelenico, oziroma trato, običajno sadimo narcise, kro-kuse in zvončke. Postopek sajenja je enak, le da tu čebulice razporedimo tako, da jih preprosto vržemo pest in tam kjer so padle tudi posadimo. Te čebulice ostanejo v zemlji več let. Pri saditvi ^čebulnic je pomembna tudi sadilna globina. Nobene napake ne bomo naredili, če se bomo držali, da sadimo tako globoko kot je velika čebulica; npr.: tulipan 10—15 cm, narciesa 13 — 18, krokus s — 8 vendar naj bo čebuli- Čebulnice zasujemo z zemljo, da dobimo pravilno globino saditve ca dobro vtisnejna v tla, da je stik z zemljo dober. Čebulnice zelo radi napadajo tudi voluharji, miši in podgane. Proti njim si pomagamo s sredstvi, katera jih odbijajo. Tako čebulico pomočimo v vodo in nato v minijev prah, da se prah na čebulici sprime. Pomakanje v minijevo brozgo ni uspešno. Uspešna zaščita so tudi žične mreže in plastični kontejnerji. Vsem ljubiteljem cvetja želim, da bi bila saditev uspešna in da bi spomladi imel vsaj svoj »Savinjski gaj«. foto: B. M. UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE Uspešno v peto šolsko leto Univerza za tretje življenjsko obdobje si je v občini Velenje pred petimi leti utrla pot med starejšo generacijo naših občanov. Prvi koraki so bili negotovi, zdaj pa imajo tako organizatorji kot udeleženci že bogate izkušnje. V starejšo generacijo je vnesla »Univerza« nove kvalitete življenja. Letošnji program je še obsežnejši, še bogatejši. Prijave bodo začeli zbirati prihodnji teden, 1. oktobra na Delavski univerzi Velenje (Mirjam Ši-banc — telefon 854 539, informacije pa dobite tudi pri Slavki Mijoč — telefon 853 031 na Centru za socialno delo). Lahko pa pridejo upokojenci, pa tudi vsi nezapo- sleni starejši občani, na primer gospodinje, kar na prvo srečanje. Pa poglejmo, katere krožke vse bodo pripravili v letošnjem letu, kje bodo organizirani in kdaj prično z delom! Pogovorna nemščina, četrtek, 8. novembra ob 17.30 v Domu za varstvo odraslih v Velenju; Pogovorna angleščina, torek, 9. oktobra ob 8.30 na Delavski univerzi Velenje; Ročna dela, sreda, 10. oktobra ob 17. uri v Domu za varstvo odraslih; Pletenje, torej, 9. oktobra ob 15.30 v prostorih društva upokojencev Šoštanj ; Bridge krožek, ponedeljek, 8. oktobra ob 16.30 v prostorih Zveze društev upokojencev Velenje; Likovni krožek, četrtek, 11. oktrobra ob 17. uri v prostorih osnovne šole Mihe Pintarja Tole-da Velenje; Plavanje, ponedeljek, 15. septembra ob 10. uri v bazenu (ta srečanja so se torej že pričela, a se plavalcem še vedno lahko pridružite) ; Plesni krožek, ponedeljek, 8. oktobra ob 18. uri v prostorih osnovne šole Štirinajste divizije. Vsi ti krožki so že uveljavljeni. V letošnjem šolskem letu pa razpisujejo še nekaj novih: Angleščina I, torek, 9. oktobra ob 8.30 v prostorih Delavske univerze : Spoznavanje računalništva, petek, 12. oktobra ob 10. uri v učilnici podjetja Bitting na Trgu mladosti m vljenje in delo mojih prednikov, ponedeljek, 8. oktobra ob 17. uri v prostorih Doma za varstvo odraslih Velenje; Humani medsebojni odnosi, torek, 9. oktobra ob 17. uri v prostorih Društva upokojencev Šoštanj; Slovenski prazniki in običaji, ponedeljek, 8. oktobra ob 15. uri v prostorih doma za varstvo odraslih; Šivanje, ponedeljek, 8. oktobra ob 10. uri v prostorih delavske univerze Velenje. To pa še ni vse. »Univerza« bo letos pripravila še nekaj seminarjev. V novembru o retoriki in komuniciranju, pa o sadjarstvu in še o čem. Naj še enkrat poudarimo, da so k sodelovanju vabljeni vsi starejši občani, upokojenci in vsi, ki niso bili zaposleni. (mz) Curkomet letos drugače Na novem rokometnem igrišču pri velenjskem jezeru je bilo v nedeljo že 8. tradicionalno šaljivo tekmovanje gasilskih društev občine Velenje v curkometu. Omenjeno tekmovanje je tudi tokrat organizirala občinska gasilska zveza Velenje z več pokrovitelji, glavni med njimi je bil Anton Pečovnik, udeležilo pa se ga je kar 19 ekip gasilskih društev Šaleške doline. To je doslej največja udeležba na tekmovanju, katerega avtorje Miha Valenci. Letošnji curkomet se je precej razlikoval od prejšnjih, saj ekipe niso potiskale žoge s curkom iz vodnih cistern, temveč so morale žogo spraviti v gol s hrbtno »brentačo«, ki je sicer namenjena za gašenje požaraov v strmih višinskih področjih. Brentačo je moč napolniti s 25 litri vode. Gasilci so to tekmovanje izkoristili tudi kot preiskus ravnanja z omenjeno brentačo ob morebitnih gozdnih požarih. Čeprav so rezulati ob takšnih in podobnih šaljivih tekmovanjih manj pomembni, naj omenimo, da so se mladinci uvrstili po naslednjem vrstnem redu: Topolšica I. Šmartno ob Paki, Topolšica III; člani: Šmartno ob Paki, Šentilj I. Pesje I. Najboljše ekipe so prejele tudi lepe pokale. Na tokratnem tekmovanju je sodelovala le ena ženska ekipa, seveda izven konkurence, prejela pa je posebno priznanje. Kot zanimivost zapišimo, da so dekleta Lokovice z mladinsko moško ekipo Šaleka iztržile neodločen rezultat 0:0. V primeru, da je bil rezultat neodločen, so nadaljnjo uvrstitev določili s tekmo po igrišču, z odpiranjem steklenice piva s kosom lesa in s pitjem piva v duetu s slamico. B. Mugerle Nujna pošta — najbolj počasna pošta Znano je, da pošta z oznako NUJNO potuje najbolj počasi. O tem smo se prepričali prejšnji teden, ko je pošta z oznako NLfJNO in dopisanim sporočilom »zelo nujno« od Ljubljane do Velenja potovala 2 dni. V pošiljki so bili plakati za prireditev »Z jadrnico okoli sveta«, ki bi morali biti čimprej razobešeni. Zaradi tega je nastala določena škoda. Ko smo dogodek prijavili na velenjski pošti in skupaj ugotovili, da je napaka nastala v Velenju, se je kontro-lorka opravičila, upravnik pošte pa nam je zabrusil: Če boste zaradi tega zahtevali kakšno odškodnino, jo bo naš delavec moral plačati, pošta pa vam bo zaračunala najemnino za vaš plakatni pano, ki stoji v naši avli. In je odložil slušalko ...(!?) Spremembe tudi za občinske skupščinske nagrade Večna tistih, ki so po marčevskem razpisu naslovili na naslov komisije za odlikovanja, priznanja in nagrade skupščine občine Velenje predloge za letos, so gotovo nad sklepom omenjene komisije razočarani. Slednja se je namreč odločila, da razpisana priznanja in nagrade za leto 1990 ne bo podelila. Razlog: politične spremembe in uveljavljanje novih vrednot v naši družbi. Odločila se je torej, da bo svoje delo na novo zastavila, še pred tem pa »počistila« delovno pot prejšnjih sestavov. Dokaz za to je letošnja izjemna podelitev priznanja in nagrade občine Velenje, in sicer za življensko delo na področju kulture in prosvete človeku, »ki mu je bila v preteklosti storjena krivica« Viktorju Kojcu. No, tudi to je nekaj. Rudnik nepotopljiva ladja Te besede, da je rudnik v bistvu nepotopljiva ladja, je ob obisku RLV-ja izrekel podpredsednik slovenskega Izvršnega sveta dr. Leo Šešerko. Nekdo od predstavnikov rudnika je k temu dodal: »Že, že, a če se potopi, potegne še koga za sabo.« Kdo ve, koga je imel v mislih? Zdaj še avto raly Ko vpijemo, kako bomo v našo opustošeno dolino naselili turizem, pozabljamo, da ga z dneva v dan bolj preganjamo. Brez hotela in atraktivnih prireditev je nemogoče ujeti gosta, kakšnih naravnih znamenitosti pa v glavnem nimamo več (razen deponije pepela). Pred dvema letoma smo izgubili dirke v motokrosu (ker ni bilo več denarja in posluha v vodstvu občine), te dni smo se odrekli še avtoralyju, prireditvi, ki so ji prizadevni člani istoimenskega kluba dali pečat visoke strokovnosti, športne discipline in varnosti. Mednarodne prireditve, na katero so se sešli vidni evropski in domači avtomobilski asi, kot vse kaže, ne bo več. Prepovedali so jo nekateri vplivni občani, za zaščito okolja ter nekaterih mali živali. Že prav, že prav, a nehajmo lapati o turizmu, kot gonilni sili jutrijšnjega šaleškega gospodarstva. Naj nad dolino slednjič leže mir! Žreb razdelil nagrade, kdo bo kuhal? V soboto je bilo izvedeno nagradno žrebanje tistih naročnikov Našega časa, ki so v razpisanem roku poravnali naročnino do konca leta. Nad dvesto naročnikov je prejelo zanimive in vredne nagrade, vsaj ena med njimi pa je bila po svoje nenavadna. Anonimni darovalec je namenil »srečnemu« naročniku nagrado, intervju za NČ, ob tem pa še kosilo. Glede intervjuja bomo že priskočili novinarji, le kdo bo kuhal še ni znano. Pa naj to ostane skrivnost za prejemnika nagrade in neznanega »kuharja«. Vse (bo) pod streho Problemov v zvezi s širitvijo telefonskega omrežja v Zgornji Savinjski dolini vsekakor ne manjka; v zadnjem času je vse več problemov tudi z zagotavljanjem kuriva (beri : drv) za bližnjo zimo. Zakoni, dogovori, sporazumi in podobne zadeve veljajo, ali pa ne. Na posnetku pa je vendarle jasno, da je kljub vsemu marsikaj na zalogi in »pod streho«. Naj bodo torej še letos »pod streho« tudi telefoni in lepo pripravljena drva. Listje bo kmalu odpadlo, časa (in potrpljenja) torej ni na pretek. Nova razstava v Nami Kulturni center Velenje je v izložbenem prostoru Name, ki ga redno opremlja z zanimivimi razstavami, tokrat priredil razstavo na temo nepismenosti v svetu. Leto 1990 je namreč leto opismenjevanja po svetu, kot ga je razglasila generalna skupščina Združenih narodov. Na razstavi izvemo, da je na svetu milijarda in pol ljudi nepismenih in da med njimi vodi Afrika z 49 %, Azija 43 %, Južna Amerika 13,7 %. V Evropi je še 2,5 % nepismenih, v Jugoslaviji 9,5 %, v Velenju 0,5 %* Med nepismenimi v svetu je skoraj 60 % otrok. Iz razstave sledi tudi, da so nerazvitost, mnogojezi- čnost in nepismenost med seboj povezani. V nerazvitih deželah je kar 49 % prebivalstva nepismenega, predvsem otroci. V razvitih deželah je nepismenih 3 % prebivalstva, to pa so pretežno ostareli. Se to: število nepismenih se upošteva od vsega prebivalstva, ki je staro 10 in več let. Material za razstavo so prispevali Unesco Photo Service iz Pariza, Zvone Šeruga iz Ljubljane in Muzej Velenje, ki je razstavo popestril s predmeti iz Afriške zbirke prof. Františka Foita. Skupaj je v Velenju nepismenih 153 ljudi, od tega 58 moških in 95 žensk. m \ u. y Trgovsko podjetje p. o. "Savinjski magazin Žatec" šlandrov trg 35 - 63310 2alec Bela tehnika Gorenje, akustika, pohištvo, tekstil, gospodinjske potrebščine, kolesa, motorji, opeka, stavbno pohištvo, vodovodni material in seveda tudi ozimnica! Nudimo videorekorderje Samsung po najnižji ceni! VSE TO VAM NUDIMO na potrošniško posojilo na 3, 4, 5 ali 6 mesecev BREZ POLOGA IN S SAMO 1,9 % MESEČNO OBRESTNO MERO. V prodajalnah SAVINJSKEGA MAGAZINA ŽALEC vas pričakujemo! /o ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. Velenje Kaj storiti v primeru izgube oziroma tatvine čekovnih blanketov ali čekovne kartice? Živimo v času, ko je vse več tatvin čekovnih blanketov, čekovnih kartic in drugih dokumentov. K temu v veliki meri pripo-moremo s svojim neprevidnim vedenjem. Torbice z dokumenti puščamo v avtomobilih, denarnice spravljamo v žepe na vidnih in hitro dosegljivih mestih, dokumente pa kljub nasvetom, naj tega ne počnemo, nosimo skupaj. Pri tem se ne zavedamo skrbi in težav, ki nas doletijo, če smo okradeni, naši dokumenti pa zlorabljeni. V primeru izgube oziroma tatvine čekovnih blanketov ali čekovne kartice morate le-to takoj prijaviti enoti banke, ki vodi vaš tekoči račun in postaji milice. Banka prijavo evidentira. Če pride po prijavi do vnovčenja čekov, ki so prijavljeni kot izgubljeni, sproži imetnik tekočega računa prek uprave javne varnosti ali neposredno pri javnem tožilcu, ovadbo proti neznanemu storilcu. Po prijavi izgube čekovne kartice izda banka imetniku novo za isti tekoči račun. In še naš nasvet: Čekovne blankete nosite vedno ločeno od čekovne kartice in osebne izkaznice. Čekov nikoli ne izpolnjujte in podpisujte vnaprej. SERVIS ZAMRZOVALNIKOV Če vam skrinja toči, rosi, ledeni, neprenehoma deluje, pokličite 062 - 511-743 ali 512-348 NON STOP. Garancija, kilometrine ne zaračunavamo. LJUBLJANSKA BANKA VELENJE d. d. proda na javni dražbi dne 1. 10. 1990 ob 8. uri na Rudarski 3 prikolico ADRIA letnik 1982. Izklicna cena je 20.000,00 din. Udeleženci dražbe so dolžni pred dražbo položiti varščino v višini 10% izklicne cene. Prometni davek plača kupec. Prodaja bo potekala po načelu videno — kupljeno. fjisiro JO S Iskra Fe riti - podjetje za proizvodnjo feritov in navitih komponent Stegne 29, p.o. 61 000 Ljubljana ISKRA FERITI - podjetje za proizvodnjo feritov in navitih komponent odda v najem poslovne prostore v Solčavi v izmeri 300 m2. Prostori so primerni za opravljanje gospodarske dejavnosti. Pisne ponudbe pošljite na naslov podjetja, informacije po telefonu 061-571-159, ogled prostorov je možen po dogovoru. Republiški zavod za zaposlovanje —območna enota Velenje Razpoložljivi iskalci zaposlitve Poklicne skupine OBČINE Velenje Dravo- SI. Gra- SMERI Mozirje grad Radlje Ravne dec SKUPAJ Delavec brez poki. 182 30 17 36 72 37 352 Pomožni delavec 268 59 26 167 151 103 732 Kmetijci 0 5 0 11 0 0 17 Gozdarji 1 2 0 1 0 0 4 Lesarji 2 1 0 0 0 0 3 Rudarji 5 0 0 1 1 0 7 Kovinarji in strojn. 1 1 1 0 0 0 3 Elektrikarji 20 0 0 0 0 0 20 Tekstilci 1 1 0 0 0 0 2 Gradbinci 2 0 0 0 0 0 1 2 Transp. delavci 1 0 0 0 0 1 2 Gostinci 5 0 0 0 0 6 SKUPAJ I. STOPNJA 488 99 44 216 225 141 1150 Kmetijci 1 2 1 2 1 0 7 Predelovalci hrane 0 0 2 0 1 0 3 Lesarji 3 0 0 0 0 0 1 3 Metalurgi in rudarji 1 0 1 0 2 5 Kovinarji in strojniki 22 3 3 3 6 10 47 Elektrikarji 9 0 0 2 0 0 11 Tekstilci 3 3 1 2 3 1 13 8 Gradbinci 8 0 0 0 8 0 0 Vozniki 11 2 1 2 0 24 Ostalo 12 1 1 0 5 0 19 SKUPAJ II. STOPNJA 70 11 10 17 20 12 140 Gozdarji in lesarji 1 1 1 2 1 1 7 Rudarji in metalurgi 0 0 0 0 9 0 9 Kovinarji in strojniki 4 0 0 1 1 0 6 Tekstilci, usnjarji 13 0 5 18 6 11 53 Trgovci 3 0 0 1 3 0 7 Administratorji 20 1 1 1 5 3 31 Ostalo 1 2 0 0 0 0 3 SKUPAJ III. ST. 42 4 7 23 25 15 116 Kmetijci 2 7 2 3 1 1 16 Gozdarji in lesarji 1 2 2 8 0 7 20 Rudarji in metalurgi 27 0 0 2 2 0 31 Kovinarji in strojniki 104 17 20 36 79 34 290 Elektrikarji 22 1 2 4 5 10 44 Tekstilci in usnjarji 17 5 7 20 8 4 61 Storitveni poklici 22 0 3 6 4 4 39 Gradbeniki 4 0 0 4 1 1 10 Trgovci 36 5 5 7 16 31 100 Gostinci 17 7 3 6 11 14 58 Administratorji 10 4 0 1 1 0 16 Ostali 23 1 2 2 3 0 31 SKUPAJ IV. STOPNJA 285 49 46 99 131 106 716 Gozdarji in lesarji 1 2 0 4 2 1 10 Rudarji in metalurgi 7 0 0 0 5 1 13 Kovinarji in strojniki 40 0 4 4 17 12 77 Elektrikarji 29 6 0 6 3 4 48 Kemiki 7 2 1 3 3 0 16 Tekstilci in usnjarji 1 1 2 5 ' 4 2 15 Gradbinci 12 0 0 4 3 0 19 Ekonomisti 43 8 15 19 33 24 142 Pedagogi 21 1 0 3 12 0 37 Gimnazijci 17 6 7 16 19 11 1 76 Medicinci 22 2 6 13 21 65 Ostali 20 8 3 18 12 3 64 SKUPAJ V. STOPNJA 230 39 41 99 139 61 609 Kmetijci 0 2 0 3 1 0 1 6 Strojniki 3 1 0 1 0 6 Elektroniki 5 0 0 0 0 0 5 Ekonomisti in organiz. 8 2 0 0 4 4 18 Pravniki 5 4 0 2 3 2 16 Pedagogi 12 2 1 7 13 1 36 Zdravstvo, sociala 5 0 0 2 2 2 11 Ostalo 4 1 0 4 8 6 23 SKUPAJ VI. STOPNJA 42 12 1 19 31 16 121 Kmetijci 1 2 1 1 0 2 7 Rudarji in metalurgi 2 0 1 0 1 0 4 Gozdarji in lesarji 0 0 0 0 0 2 2 Strojniki 1 0 0 0 0 0 1 Elektroniki 3 0 0 0 1 1 1 5 Ekonomisti in organiz. 4 0 0 0 1 6 Pravniki 1 0 0 0 0 o 1 Pedagogi 2 0 0 1 3 2 8 Medicinci 1 0 0 1 1 1 4 Ostali 2 2 1 0 2 3 10 SKUPAJ VII. STOPNJA 17 4 3 3 9 12 48 SKUPAJ OBČINA 1174 218 152 476 580 363 2900 Republiški zavod za zaposlovanje — območna enota Velenje Borza dela DELOVNA ORGANIZACIJA Občina Dravograd Koroške pekarne Občina Dravograd Koroške pekarne Občina Ravne na KOR. Golfturist, hoteli in gost. Občina Slovenj Gradec SGP KOGRAD Dravograd o.sub.o.Gradb. podjetje SI. Gr. Občina Velenje Steklarstvo Šalek Toplotna tehnika tone, d.o.o. Toplotna tehnika tone, d.o.o Toplotna tehnika tone, d.o.o. Toplotna tehnika tone, d.o.o, Zbičajnik Igor Splošno kleparstvo in izolacije Osnovna šola Bratov Letonja Šmarno ob Paki POKLIC IZ ŠIFRANTA PROSTA DELA IN NALOGE DI NČ DČ ROK P OD ključavničar ali vodo- vodni inštalater vzdrževalec naprav 1 NČ 08 7.000,00 ekonomski tehnik glavni knjig. — bilancist 2 NČ 08 5.700,10 natakar natakarja 1 NČ 08 4.065,15 žerjavar žerjavarja 3 NČ 15 4.632,10 steklar steklarja 3 DČ 08 4.352,20 ekonomski tehnik blagajnik administrator 2 NČ 08 6.000,00 prodajalec prodajalec 3 NČ 08 8.000,00 vodovodni inštalater vodovodni inštalater 3 NČ 08 8.000,00 toplovodni inštalater toplovodni inštalater 3 NČ 08 8.000,00 NK delavec NK delavca NČ 08 3.600,00 ključavničar hišnika šole DČ 08 4.500,00 } 1 t i i i i 1 « 1 » » * « ŠT. DEL. GORENJE COMMERCE Novo v Rdeči dvorani Prodajalna Gorenje bo mednarodnega rallya ORGANIZATORJEM MOTO-RALLYJA, SKUPŠČINI OBČINE VELENJE, IZVRŠNEMU SVETU SKUPŠČINE OBČINE VELENJE, UPRAVI ZA UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA Kljub našim lanskim protestom proti moto rally-ju v Šaleški dolini se ta letos ponovno organizira v tem prostoru. Zato ponovno protestiramo proti izvedbi moto-rally-ja v naši občini in predlagamo, da izvršni svet izda odlok o časovno neomejeni prepovedi teh tekmovanj in treninga na območju občine Velenje. Ta šport se nam zdi šok za okolje zaradi hrupa, izpušnih plinov in ogrožanja uporabnikov cest. Ta šport ni koristen, ker ni rekreativen in ne množičen, je pa škodljiv za okolje in ceste ter pušča ob nesrečah težke pohabe. Prireditev je sicer enodnevna, to- Sprenevedanja je konec, zdaj gre zares. Krajani Ceste na Selo so odločeni, da pred svojimi hišami, v naselju kjer živijo napravijo red, poskrbijo za varnost. Kako bodo to izvedli tudi njim še ni povsem jasno, jasno pa so dali vedeti, da je divjanja in težkega transporta pred njihovimi domovi, konec. Za to bodo kot kaže, poskrbeli kar sami, ker menda odgovorni občinski organi niso učinkoviti. V ta namen so v soboto, 22. 9. od 16. do 18. ure, na svojo pest zaprli cesto (Cesto na Selo), ki je tudi sicer zaprta (s prometnim znakom) za promet občanov, ki ne stanujejo na tem področju. Zaporo so uredili tako, da ni nikogar ogrožala, pravzaprav le simbolično. Ob tem so se zbrali skoraj vsi prizadeti in imeli so kaj povedati. In tudi videti. V nekaj urah so ustavili preko 120 vozil. Problem prometa in varnosti na tem področju sega dve do tri leta nazaj, ko je bilo zgrajeno naselje Šalek III ter nameščena zapora Efenkove ceste. Promet iz smeri Slovenj Gradca ter lokalni promet bližnjih stanovalcev, se je preusmeril po tej, preozki ulici. Enosmerna ureditev prometa ni nikakor ustrezala domačinom, saj so se morali voziti skoraj dva kilometra okrog svojih hiš, da niso kršili postavljenega prometnega režima. Zato so znake ponovno odstranili. Promet je naraščal in divjanja skozi naselje je bilo čedalje več. Na pomoč so poklicali policijo, ki je v nekaj akcijah »zalotila« precej kršilcev postavljenih znakov. Ti namreč do- da njeni udeleženci trenirajo že sedaj po naših cestah. Dirkajo predvsem po podeželskih cestah in to v že itak ekološko ogroženih področjih: proti Zavodnji, Belih vodah, Graški gori, Penku itd. Še enkrat opozarjamo, da so v drugih državah na iniciativo ekoloških gibanj že prepovedali ta šport. Sedaj ga mi uvažamo ne oziraje se na svoje že itak zelo prizadeto okolje in slabe ceste. Vztrajanje organizatorjev pri tej prireditvi se nam zdi ignoriranje ekoloških problemov doline in neodgovornost do njenih prebivalcev. Prizadeti prebivalci tega okolja so celo zagrozili z zaporami cest v času te prireditve tudi zato, ker prireditelji kljub obljubam niso popravili zaradi tekmovanja prizadetih objektov v prejšnje stanje (pesek s cest, poškodovane bankine, podrti objekti ob cestah itd.). Šaleško ekološko društvo puščajo promet le tamkaj stanu-jočim. Tu pa so se začele težave, o katerih smo že pisali v rubriki »Naši prometni nesmisli«. Dogaja se, da svojci domačinov, ki ne stanujejo na tej ulici, ne smejo z vozili domov. Miličniki jim odmerijo kazen, krajani pa jih prezirljivo opozarjajo na kršitev. Ko je nekaj ljudi plačalo kazen in po objavi prej citiranega članka, je med ljudmi zavrelo. Ukreniti je potrebno nekaj več, saj dosedanja rešitev ne ustreza nikomur. Večerni in nočni obiskovalci »Karaka bara« baje motijo občane z divjo vožnjo, skozi naselje Šmartno pa vozijo tovorna vozila, opravljajo se transporti, ki sem ne sodijo. Cesta je široka I Li" » \ ^K : 7 t ji i^H L, II > y aH ■ n ••••••, pp , s \ % Danes takole, kako pa jutri"2 Zakaj Decembra 1989 so bila v Orehovi vasi podeljena priznanja najboljšim športnikom in organizatorjem v avtomoto športu Jugoslavije za leto 1989. Ko je predstavnik AMTK Velenje (že drugo leto zapored) sprejemal priznanje za najboljšo organizacijo rallya v državnem prvenstvu, so prisotni poleg čestitk izrazili tudi prepričanje, da bo organizacija rallya 1990 enako uspešna. Ko je bila kandidatura za organizacijo rallya v Velenju 1990 potrjena, seje sestal pripravljalni odbor ter pristopil k organizaciji. Glede na doseženi renome je bil največji problem — finance — rešen prej kot v preteklih letih, saj sta nam Renault in Philip Morris — Marlboro ponudila pokroviteljstvo nad prireditvijo. V okviru priprav na tekmovanje smo morali: zbrati vsa potrebna soglasja, ki jih za izdajo dovoljenja za prireditev zahteva Republiški sekretariat za notranje zadeve Slovenije, pripraviti vso potrebno opremo in dokumentacijo za izvedbo tekmovanja; razpo- 3,10 metra, kar je za dvosmerni promet odločno premalo. Za pomoč so krajani zaprosili predstavnike krajevne skupnosti ter Skupščine občine Velenje. Sestali so se 5. maja ter 7. avgusta, rezultat dogovorov pa je bil le obet, da bodo pristojne službe pripravile načrte celovite rešitve prometnega režima do 15. septembra na področju krajevne skupnosti. Toda, doslej se ni zgodilo nič, krajani niso dobili nobenega odgovora, pojasnila niti načrta. O tem je v NČ napisala ogorčeno pismo tudi občanka Zrimšekova. Sobotna opozorilna zapora je v nekem smislu prekršek, saj o tem ni bila izdana ustrezna odločba. Toda ob zapori zbrani stanovalci Belajevi, Fecejevi, Ka-sesnikovi, Kričejevi, Zimšekovi, Vidmarjevi ter Hudejevi, so povedali, daje težji prekršek in malomarnost odgovornih občinskih wmmmx koga ne siati vabila tekmovalcem in sredstvom obveščanja po domovini in v 7 držav Evrope; urediti prenočišča za udeležence tekmovanja; z inšpektorji milice ter komandirji postaj ogledati celotno progo ter izdelati temeljit varnostni načrt; pridobiti za sodelovanje (udarniško!) pri izvedbi tekmovanja gasilce, reševalce, radioamaterje ter veliko število drugih organizacij in občanov; skleniti pogodbe s časomerilci in računalniško službo. Vse to delo je dosedaj že terjalo cca 7.000 DEM stroškov, čeprav nihče od organizatorjev za opravljeno delo ni sprejel niti plačila, niti povračila stroškov. Glede na to, da rallya ne bo, padejo vsi ti stroški na rame organizatorjev, saj so pokrovitelji dolžni kriti le stroške izvedene prireditve. Poleg vsega navedenega dela smo pristopili tudi k reševanju nesoglasij z nasprotniki preteklih rallyev. Uspeli smo najti skupni jezik celo z največjimi borci za čisto okolje — Stranko Zelenih Slovenije. V prepričanju, da ni zadržkov za izvedbo rallya, smo služb ali posameznikov, ki dogovorjene in službene obveznosti niso opravili. Celo avtoriteta gospoda župana, ki je bil na zadnji seji prisoten, ni zalegla. Po objavi tega članka (dopisnika NČ so krajani povabili na svoj »obcestni zbor« z namero, da še naprej pomaga pri reševanju njihovih težav, skozi oblikovanje javnega mnenja ter potenciranja aktualnosti urejanja cestno prometne problematike v mestu), bodo ukrepali na svojo pest, s fizično zaporo, če se zadeve ne bodo premaknile. Še posebej so povedali, da ne želijo oporekati zapore Efenkove ceste, da ne želijo na svoj račun zagreniti življenja nikomur, zahtevajo pa strokovne rešitve, ki bodo peljale k večji varnosti. Če v občini nimamo strokovnjakov, ki bodo našli v najkrajšem času globalne rešitve, ki bodo peljale k večji varnosti. Če v občini nimamo strokovnjakov, ki bodo našli v najkrajšem času globalne rešitve, gotovo imamo takšne (neobremenjene) strokovnjake v republiki. Mogoče bi še najlažje poiskali rešitev ob pomoči odgovornega sekretariata za okolje in ljudmi, ki niso sodelovali pri zapletanju komunalnih in prometnih razmer v Velenju ter tudi na Cesti na Selo. Za zaključek citirajmo še mnenje gospoda Ivana Feceta, ki je bil s prizadetimi ob cestni zapori, »če bi spoštovali postavljene znake, bi vsega tega sploh ne bilo . . .«. Tako pa vse kaže, da se promet brez radikalnih in strokovnih posegov v našem mestu ne bo uredil sam po sebi. Zato moramo sodelovati, od ministra do zadnjega krajana s primerno strpnostjo in konstruktivno presojo. tekst in slika: Jože MIKLAVC začeli sprejemati prijave tekmovalcev, spremljevalcev in novinarjev iz Jugoslavije in tujine. Teden dni pred zadnjim rokom za odpoved prireditve je rallyju ponovno začela javno nasprotovati gospa Marija Šavor v imenu Ekološkega društva Velenje. V radiu Velenje je navedla kup neresnic o letošnjem rallyu. Njene trditve, da dirkači že hrumijo po Zavodnji, Belih vodah in Penku, so čista laž, saj trasa rallya po teh cestah sploh ni predvidena, sicer pa v tem času nihče od tekmovalcev še ni vedel kje vse bo rally potekal. Odločilen udarec organizatorjem pa je zadal prvi mož Občine Velenje, gospod Pankrac Semečnik. Zadnji dan, ko je bilo še možno odpovedati prireditev brez kazni in drugih posledic za organizatorja, se je osebno zavzel za odpoved rallya. Kot je kasneje obrazložil na radiu Velenje, je svoje stališče utemeljil na nezaupanju, da bo organizator sposoben izpeljati rally varno in strokovno; pri tem pa ni mogel točno pojasniti, kakšne pogoje bi morali izpolnjevati. Nihče ne pričakuje, da bi moral biti predsednik občine strokovnjak prav za vsa področja; prav pa bi bilo, da bi se o zadevi, ki je ne pozna, posvetoval z ustreznimi pristojnimi organi, preden podre nekaj, kar se je gradilo 10 let. Od vsega, kar je povedal, se strinjamo le z njegovo izjavo, da je organizator sam odpovedal rally. Po njegovi zahtevi, naj se v zvezi z rallyem nekaj ukrene, smo morali organizatorji v pol ure pretehtati vse možnosti. Na izbiro smo imeli organizacijo za vsako ceno (saj smo že imeli vsa potrebna soglasja in dovoljenja), ter odpoved tekmovanja v zadnjem trenutku. Odločili smo se za drugo možnost, saj nam je prva skrb varnost tekmovalcev in gledalcev; le-to pa smo sposobni zagotoviti le v okoliščinah, ko ne obstaja bojazen zavestno nepremišljenih in zlonamernih dejanj nasprotnikov rallya. Dobili smo celo namige, da ostaja plan, kako onemogočiti izvedbo rallya na dan tekmovanja. Čeprav smo z odpovedjo rallya v okviru skupnosti Alpe-Ja-dran nakopali sebi, Velenju in Sloveniji precejšnjo sramoto, smo se zavedali, da bi si z morebitnimi incidenti na dan rallya nakopali še večjo. Ne bomo se spuščali v polemike, če je avto moto šport množičen ali ne, vendar podatek preteklih let, ko se je ob progi zbralo 15.000-20.000 gledalcev (ob vsakem vremenu) pove dovolj. Tudi o svojih organizacijskih sposobnostih ne bomo sodili sami, saj so nam jo nesporno priznali organizatorji tekmovanj višjega ranga, ki nas redno prosijo za strokovno pomoč in sodelovanje. Trdimo pa, da je iz spretno-stne vožnje pred Rdečo dvorano prireditev v 10 letih prerasla samo športne okvire in je tu našlo svoj interes tudi gospodarstvo, pa tudi politični učinek v skupnosti Alpe-Jadran ni ravno zanemarljiv. Seveda bo velik odmev tudi na odpoved, a to ni več stvar organizatorjev rallya, ki smo vedno pripravljeni strokovno opraviti ogromno udarniškega dela; za borbo proti lažem, podtikanjem in pritiskom pa nam je zmanjkalo moči. AVTO MOTO TURING KLUB VELENJE Vekos na konju, porabnik na psu ! Ali se pri Vekosu ne zavedajo, da živimo v času stabilizacije, in da naj bi se tako tudi obnašali? Ali hočejo nadaljevati lanskoletno prakso, ko so tako pogosto dvigovali cene svojih storitev (ogrevanja, vode, odvoza smeti...)? Še v letu 1988 so shajali s cenami: ogrevanje — od 1 do 1,5 DEM/MHW, vode - od 0,051 do 0,195 DEM/m3. V prvi polovici leta 1990 pa so si >privoščili<: ogrevanje — 9,93 DEM/MWH in vode 0,20 DEM/m3, v 3. tromeseč-ju letos pa že: ogrevanje 18,06 DEM/MWH in voda 0,34 DEM/m3. Sprašujem se, katera postavka se je toliko podražila oziroma s čim utemeljujejo tako drzen dvig cen? Mar naj bi lačne vrane krmile site, oziroma naj jim mar mali porabniki nadomestimo neplačane terjatve velikih porabnikov: (Gorenje 3,374.000,00 din ter REK, katerega neporavnano vsoto je Vekos iz >objektivnih ra-zlogov< zamolčal (Marjan Zdol-šek >Vekos< v Delu 1. 8. 1990). In dvig cen za odvajanje odplak — kdaj se je gravitacijska sila, ki omogoča, da odplake same odtekajo, podražila? Kolikokrat je imel Vekos kritično — negativno bilanco v zadnjem obdobju? Marsikateri občan pa jo že ima. Neplačnikom grozijo s tožbo in odklopom. Ali bodo tudi velike >grešnike< tožili in odklopili? Kakšna je torej ta stabilizacija, konvertibilnost? Tako dvigovanje cen je prilivanje olja na inflacijo in nož v hrbet Markovičeve-mu programu. Kam bomo prišli, če bodo druga podjetja šla po teh stopinjah in dvigovala cene kar od 82 do 98 odstotkov naenkrat, kot jih je Vekos v tretjem tromesečju? Pa še nekaj delegatom (poslancem) Skupščine občine Velenje: če so nove cene potrdili, ali so vzeli svinčnik in računico v roke in primerjali minulo obdobje? Ali so se zamislili kako s svojim (preudarnim) dvigom rok krojijo standard določenemui sloju občanov, ter koliko se v takih deliktnih zadevah posvetujejo z bazo? In za konec: v drugem tromesečju 1989 sem imel predplačila cca 12 MHW v realni vrednosti 7-9 DEM/MHW (varira zaradi nihanja tečaja dinarja). Pri letnem obračunu so, sklicujoč se na visoko inflacijo, ta denar vzeli pri obračunu MHW po zadnji — najvišji ceni in mi s tem moje predplačilo razvrednotili v svojo (njihovo) korist. Očitno drži pregovor, ki pravi: Bij vola, ki vleče, pri neposlušnem boš malo uspel. Matija Strožič Florjan 182, Šoštanj Odprto pismo Preložen prispevek iz BO D Dopolnilo k članku »Preložitev prispevkov« iz prejšnje številke Našega časa Kot vse zdravstvene organizacije v Sloveniji tudi Zdravstveni center Velenje ni mogel sprejeti in podpisati pogodbe o opravljanju in financiranju zdravstvenih storitev v letu 1990 z Republiško upravo za zdravstveno varstvo. Po predpisanih planskh izhodiščih dodeljena finančna sredstva omogočajo komaj 87 procentno pokritost programov naših tozd. Zlasti pa je neprimerno rešeno vprašanje deleža za izplačilo osebnih dohodkov, saj po izhodiščih izračunana masa BOD zadošča samo za 88 procentno višino zajamčenih osebnih dohodkov in 73 procentno pokritje doseženega nivoja BOD ob zamrznitvi v decembru 1989. Zaradi takšnega finančnega stanja ocenjujemo, da bo center ob koncu leta izkazal za 33 milijonov din izgube. V Zdravstvenem centru Velenje izvajamo ukrepe ničnega zaposlovanja, znižujemo kader zaradi avtomatske obdelave podatkov, strogo omejujemo vso materialno porabo, amortizacijo koristimo samo za nujne nabave, sklade namenjamo zgolj za likvidnostne namene, osebne dohodke izplačujemo v višini decembrske zamrznitve. Kljub vsem ukrepom se pogoji poslovanja iz dneva v dan slabšajo. Z znižanjem cen storitev v mesecu juliju se Likvidnostno stanje hitro slabša, kot posledica bistveno znižanih prihodkov zaradi znižanja cen od 48 do 52 %. To pa nas bo pripeljalo v skorajšnjo blokado. Za vzdrževanje likvidnosti bomo v mesecu septembru prisiljeni najemati drage kredite, ti pa nam bodo izgubo samo povečevali. Zato se v tem brezizhodnem položaju obračamo na vas, da nam odložite plačilo prispevkov iz naslova bruto osebnega dohodka. Odlog plačila bi za center pomenil likvidnostno razbremenitev za 861.000,00 din odliva finančnih sredstev mesečno, do konca leta bi tako pridobili 4.305.000,00 din brezobrestnega posojila. Za odložitev plačila prispevkov vas prosimo za čas, dokler se ne bodo uredili odnosi na področju financiranja zdravstva. Ker smo v centru izčrpali že vse notranje rezerve, bi s tako finančno pomočjo vsaj začasno omogočili nadaljnje izvajanje programov brez ekonomskih in socialnih pretresov. SKLEP IZVRŠNEGA SVETA Vlogi Zdravstvenega centra Velenje za odložitev prispevkov iz naslova BOD se ne ugodi, ker se bi glede na kritično likvidnostno situacijo v gospodarstvu in omejene možnosti proračuna občine Velenje, odobril odlog plačila teh prispevkov le v skrajnih primerih, ko bo podjetju v gospodarstvu zaradi blokade žiro računa pretil stečaj. Cesta na Selo (tretjič) Opozorilna zapora v Zupan zavaja javnost Izvršni svet ZELENIH Velenja zavrača trditev predsednika skupščine občine Velenje Pankraca Semečnika, ko je za Radio Velenje dne 19. 9. 1990 izjavil, da med drugim tudi ZELENI nasprotujemo izvedbi avtomobilskega ralyja v Šaleški dolirn. Že po lanskoletnih zapletih je IO ZELENIH Velenja tehtal med ekološko neprimernostjo prireditve na eni strani ter veliko prilubljenostjo ter ekonomskimi efekti na drugi. Prevladalo je mnenje, da tekmovanju ne bomo a priori nasprotovali, ampak bi s prireditelji skušali doseči dogovor, da bi: 1. Prireditelj moral doseči dogovor glede poravnave škode (poškodovanost makadamskih cest in bankin) direktno z vodstvi krajevnih skupnosti, kjer bi se tekma odvijala. 2. Prireditev bi izkoristili za predstavitev in popularizacijo osebnih avtomobilov s katalizatorji (neosvinčeni bencin!) V tej smeri so tudi tekli letošnji razgovori med prireditelji avtomobilske tekme in predstavnikom IO ZELENIH Velenje. Lahko potrdimo, da so prireditelji pristali na dana pogoja, zato s strani IO ZELENIH Velenja ni bilo vzroka, da bi tekmovanju nasprotovali. IO ZELENIH Velenja zaradi tega zavrača zavajajočo trditev gospoda predsednika SO Velenje in mu svetuje, da se v prihodnje ob svojih odločitvah ne sklicuje zgolj na lastna (nepreverjena) predvidevanja. Izvršni odbor ZELENIH Velenja Pismo stanovalcev ožjega dela Starega Velenja občinski vladi ! Ali se bo stari del Velenja začel urejati le s privatnikovo pobudo? Koliko vlad se bo moralo zamenjati in kolikokrat bodo lahko prelisičili občane z istimi lažmi ob volitvah, se sprašujemo prebivalci ožjega dela Starega Velenja? V predvolilnem programu je bilo med drugim obljubljeno, da ima prednostno nalogo reševanje in urejanje stare mestne strukture Šoštanja in Velenja. Res je, da so v Šoštanju že veliko objektov uredili in s tem izboljšali videz propadlih objektov ter njihovo funkcionalnost. Kaj pa Staro Velenje? Ali je vzrok v tem, ker je bil kandidat za predsednika vlade iz Šoštanja in to celo iz stranke, ki kroji usodo Velenja ter do nedavnega cele Jugoslavije. Da je v vladi veliko neobremenjenih s preteklostjo vladajoče strukture drži, a kaj ko morajo že na sejo IS v Gorenje, s tem pa je že upravičen sum nepravilnosti. Vemo na čigavo direktivo je prišel v Gorenje direktor (Popit—Kučan—Bule), sigurno najmanj na željo delavcev Gorenja in prebivalcev Velenja. Sedaj se pa že IS sprašuje, kaj bi mesto pridobilo z revitalizacijo Starega Velenja. Občani, ki so se zadnji čas mudi- li v Starem Velenju, so lahko ugotovili, da bi del mesta vsaj nekoliko uredili, če bi bila dana možnost posameznikom, da na lastne stroške uredijo lokale z zunanjim videzem. Da pa je želja krajanov po boljšem izgledu, dokazujejo investitorji Diskont Kraševec, Videoteka — Sex shop Čuk, prodajalna »Minibejbi« ter Kava bar Čuk — slednji bosta odprti v kratkem — katerih lastnika sta Škoberne in Jelen. Krajani upamo in želimo, da bomo v kratkem, kot je obljubljeno od predstavnika vlade, že pisali o novih priimkih in prodajalnah, kot so mesnica, prodaja izdelkov iz lesa in podobno. No da pa le ni vse tako črno, je razvidno ob pobudah posameznikov, saj so že zarisali parkirne prostore pri Vili Bianki. V razgovoru smo tudi glede popravila javne razsvetljave skozi Stari trg. Upamo, da bo prišlo tudi do spremembe prometnega režima, ki je ključnega pomena. Zelja krajanov je, da bi bil naslednji dopis bolj spodbuden in da bi lahko pisali že o vidnih premikih v tem delu mesta. V imenu ožjega dela krajanov Starega Velenja samopobudnik za adaptacijo S. F. in zaradi K A It E III SAM TOI (DOKDOWEpOeö p [jxttMìnftBte zzai IKHBO 8m MffllMm QMM\P OaflfkD (pdfatofl [fanpftö© [jxd SMyJOOÖDÖDD (mm\ m (HKHED tnxBßito . k E R A - # BLACKS DECKER W SOM) MMM □D® s&OcbsM S(D [pdtegj eaxMbaxB qporaD® WMKMD WAffl H/Q OMMMMlWp MQxdIL (DÈtota a>[b H®o cnpfl jmyfl M0® toDQXDÖ P^IEXBO® ÌBQXB □DaDgjLraDcfkB Množični vzpon na prijazno slovensko goro. S kolesi. Gorskimi in navadnimi. 13 kilometrov vznemirljivega preizkusa. 400 metrov višinske razlike. Urejena proga VELENJE-ŠKALE-PLEŠIVEC-GRAŠKA GORA. Dobimo se v soboto v Velenju (ERA Prehrana) med 8.30 in 10. uro. Prijave na startu. Najmlajša in najstarejša udeleženka in udeleženec prejmejo gorsko kolo! Nagrade, majice, priponke. Okrepčila in zdravstvena pomoč. lì 9. m i E RA Pokrovitelja ERA Velenje in BP CYCLE Subotica _____.. y-, GORO BO PREMAGAL TISTI, KI [E NA ZAČETKU PREMIKAL KAMENČKE! ČETRTEK 27. SEPTEMBRA 1 PETEK 28. SEPTEMBRA 1 SOBOTA 29. SEPTEMBRA 1 NEDELJA 30. SEPTEMBRA PONEDELJEK 1. OKTOBRA 1 TOREK 2. OKTOBRA TV SLOVENIJA 1 C TV SLOVENIJA 1 ■ TV SLOVENIJA 1 ■ TV SLOVENIJA 1 ■ TV SLOVENIJA 1 ■ TV SLOVENIJA 1 8.50 Video strani 9.00 Grizli Adams, 24. del ameriške nanizanke 9.25 Šolska TV: Otrok in šola: V šolo radi hodimo, 4/4 9.50 Kruh skozi stoletja: Zrno do zrna pogača, 4/5 10.20 Muzzy, angleščina za najmlajše 2/20 10.35 Alpe Jadran 11.05 Zakon v Los Angelesu, 17. del ameriške nanizanke 11.50 Video strani 14.40 Muzzy, angleščina za najmlajše, 2/20 14.44 Alpe Jadran, ponovitev 15.25 Žarišče 15.55 Sova — ponovitev nadaljevank 17.00 Tv dnevnik 1 17.05 Tv mozaik: Šolska TV, ponovitev — Otrok in šola: V šolo radi hodimo 17.30 Kruh skozi stoletja: Zrno do zrna pogača 18.05 Teleski 90 18.40 Spored za otroke in mlade: Čudežna leta, ameriška nanizanka, 15/18 19.15 Risanka 19.30 Tv dnevnik 2 20.05 O. Osetinski — L. Nehoro-iev: Mihailo Lomonosov, sovjetska nadaljevanka, 8/9 21.25 Tednik 22.30 Tv dnevnik 3 22.50 Sova: Vse razen ljubezni, ameriška nanizanka, 4/13, Ljubezen palaka, angleška nanizanka, 8/12 TV SLOVENIJA 2 17.30 Regionalni programi TV Slovenija - Studio Ljubljana 19.00 Alo, alo, angleška nanizanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Žarišče. 20.30 Slovenija, dokumentarna oddaja, 2/6. 20.55 Mali koncert nagrajencev 19. tekmovanja učencev in študentov glasbe Slovenije: L. Novak — mezzosopran. M. Cirk, V. Kološa, M. Osojnik in Š. Knol — blok flavte. 21.00 Afera prisluškovanja, dokumentarna oddaja TV Sarajevo 4/8. 21.30 Svet na zašlo- SAT 1 6.00 Dobro jutro s Sat 1. 8.35 Sosedje, Carson in Carson, Zdravje. 10.05 Teleshop. 10.30 Alice ne stanuje več tukaj, ameriški film, 1974. 13.15 Kolo sreče. 13.00 Tv borza. 14.05 Perrine, Carson in Carson, Zaljubljen v čarovnico. 15.55 Teleshop. 16.05 Kadeče pištole. 17.00 Poročila. 17.10 Sosedje. 17.50 Duki, serija. 18.45 Poročila. 19.05 Kolo sreče. 20.00 T.J. Hooker (William Shatner). 21.00 Mame, ameriška komedija, 1973 (Lucilla Ball). 23.10 Poročila. RTL PLUS 11.05 Tv butik 11.30 Tvegano! 12.00 Cena je vroča. 12.30 Klasika. 13.00 Bogat in lep. 13.25 Santa Barbara. 14.10 Springfieldova zgodba. 14.55 Bogataš in revež. 16.00 Murphyjev zakon. 16.40 Tvegano! 17.10 Cena je vroča. 18.00 Santa Barbara, ponovitev. 18.45 Poročila. 19.10 Moški za šest milijonov dolarjev. 20.00 Skrivnost rumenega meniha, avstrijski agentski film, 1966. 21.50 Poročila. 22.00 Nežna sestrična. nemško-fran-coski film, 1964. Z 13.30 Boks. 14.00 Tenis, Volkswagen Ladies GP Leipzig. 18.30 Šoportne novice 19.00 Novice. 20.00 Pentatlon. Lahti, Finska. 21.00 Skins Golf. 22.00 SP v aerobatiki. 23.30 Stock car, Baar-lo, Nizozemska. 23.30 Nogomet. 1.00 Novice. EUETT 8.50 Video strani 9.00 Kljukec pri sodniku, lutkovna igrica 9.25 Slovenija, dokumentarna oddaja, 2/6 9.50 Afera prisluškovanja, dokumentarna oddaja TV Sarajevo, 4/6 10.20 O. Osetinski — L. Nehorošev: Mihajlo Lomonosov, sovjetska nadaljevanka, 6/9 11.35 Video strani 14.05 Svet na zaslonu, ponovitev 14.35 Žarišče, ponovitev 15.05 Slovenija, ponovitev dokumentarne oddaje, 2/6 18.30 Sova — ponovitev nadaljevank 17.00 Tv dnevnik 1 17.05 Tednik, ponovitev 18.10 Gradovi: Grajske kapele, 3/13 18.40 Hov, angleška nanizanka, 1/11 19.00 Risanka 19.30 Tv dnevnik 2 19.59 Zrcalo tedna 20.20 Nebu naproti, ameriška dokumentarna serija, 1/12 21.20 Zakon v Los Angelesu, ameriška nanizanka, 20/42 22.10 Tv dnevnik 3 22.30 Sova — Družinske vezi, ameriška nanizanka, 4/22, Potujoči padalci, ameriški film 0.45 Video strani TV SLOVENIJA 2 17.30 Regionalni programi TV Slovenija — studio Maribor: Tele M. 19.00 Vi-deomeh. 19.00 Videomeh v Ameriki, ponovitev 1. oddaje. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Žarišče. 20.30 Ex Libris: Lju-b'janski tramvaj. 21.25 Veliki dirigenti: Seiji Ozawa. 22.25 Vprašajte ZIS 23.25 Satelitski programi -poskusni prenosi. HTV 1 9.15 Poročila. 0.20 Tv koledar 9.30 Smrkci, nanizanka za otroke. 10.00 Šolski spored, (do 14.40). 14.45 Poročila. 14.50 Ponovitev nočnega sporeda program plus. 17.00 Poročila. 17.10 Tv koledar. 17.20 Kulturna zapuščina Reke. izobraževalna oddaja. 17.50 Smrkci, nanizanka za otroke. 18.20 Številke in črke, kviz. 18.40 Poročila v nemščini. 18.45 Dokumentarni spored iz ekologije. 19.15 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 20.00 Spekter, politični magazin 21.05 Erikini podvigi, filmska nanizanka. 12.50 Tv dnevnik. SATELITSKA TV HTV 1 9.15 Poročila. B.20 Tv koledar. 9.30 Kapetan Grom in vojaki bodočnosti, filmska nanizanka. 10.00 Šolski spored. (do 14.40). 14.45 Poročila. 14.50 Ponovitev nočnega sporeda Program Plus. 17.00 Poročila. 17.10 Tv koledar. 17.20 Znanstveni spored. 17.50 Kapetan Grom in vojaki bodočnosti, filmska nanizanka. 18.20 Številke in črke, kviz. 18.40 Poročila v nemščini. 18.45 Taxi, humoristična nanizanka. 19.10 Risanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Popolni špijoni, filmska nanizanka. 21.00 Umag, šampion turnirjev, prenos. 22.30 Tv dnevnik. 22.50 Dopolnilo. 23.05 Poročila v angleščini. 23.10 Program plus, nočni spored. 1.20 Poročila. 1.25 Ekstra program plus. SATELITSKA TV SAT 1 6.00 Dobro jutro s Sat 1 8.35 Sosedje, Carson in Carson, Kuhajte. 10.05 Teleshop. 10.30 Duki. 11.20 Kadeče pištole. 12.15 Kolo sreče. 13.00 Tv borza. 14.05 Ghostbusters, Carson in Carson, Zaljubljen v čarovnico. 15.55 Teleshop. 16.15 High Chaparral. 17.00 Poročila. 17.10 Sosedje, serija. 17.35 Test. 17.50 Družina Adams. 18.15 Mini Max, satira. 18.45 Poročila. 19.05 Kolo sreče. 20.00 Max Schmeling slavi 85. rojstni dan. 21.00 Matilda, ameriška komedija. 1978 (Elliott Gould, Robert Mitchum). 22.30 Poročila. 22.40 Mrzel dan v parku, kanadski film, 1968 (Susanne Benton) RTL PLUS 6.00 Halo, Evropa. 10.00 Ragazzi. 11.00 Tv butik. 11.30 Tvegano! 12.00 Cena je vroča. 12.35 Klasika. 13.00 Bogat in lep, 215. nadaljevanje. 13.25 Santa Barbara. 400. nadaljevanje. 14.10 Springfieldova zgodba, 1086. nadaljevanje. 14.45 Zdravje. 16.00 Oče Murphy. 16.40 Tvegano! 17.10 Cena je vroča. 18.00 Santa Barbara, ponovitev. 18.45 Poročila. 19.10 Bora-gora, serija. 20.00 Boj proti mafiji (Wi-seguy). 21.05 Umor je njen hobby 22.00 Nogomet. 22.50 Poročila. 23.05 Nalog za umor (Mission Kill), ameriški akcijski film. 1984. 0.45 Noon Sunday, film. 12.00 Davisov pokal: Avstralija—Argentina. 14.00 Tenis, ženske, Leipzig, nato golf, Epson Grand Prix. 18.30 Tedenski pregled. 19.00 Novice. 20.00 Pentatlon, Lahti, Finska. 21.00 WW Wrestling. 22.30 Formula ena v Španiji, Jerez. 23.00 Trax. 1.00 Eurosport News. 16.00 Hotline, glasba. 17.00 On the Air. 18.30 Blue Night, predstavlja Cläre Ann Matz. 19.30 Poročila. 19.45 Time Warp. 20.00 Cesta na Bali, ameriški film, 1952 (Bob Hope, Dorothy La-mour). 22.00 Poročila. 22.15 Sodba, ameriški film, 1985 (Valerie Harper, Rip Tom). 0.15 Poročila. 0.30 Mix. L t jLL k. - 7.00 Daybreak, jutranji spored. 8.30 Mix. 16.00 Hotline. 17.00 On the Air. 18.30 Blue Night. 19.30 Time Warp. 20.00 Mix. 21.00 Koncert 22.00 Poročila. 22.15 Koncert. 23.15 Snub. 23.45 Mix. 0.15 Poročila. 0.30 Blue Night. 8.20 Video strani 8.30 Nemščina, 14. lekcija 9.00 Muzzy, angleščina za najmlajše 1/20 9.35 Radovedni Taček: Luč 9.45 Zlata ptica: O povodnem možu 9.50 ZBIS: M. Golar: Že klopotec se oglaša 10.05 Čudežna leta, ameriška nanizanka, 15/18 11.00 Video strani 14.15 Video strani 14.25 Krško 1990: 6. festival otroške vedre pesmi, posnetek 15.15 Karavana zapravljivčkov: Bohinj, ponovitev zabavnoglas-bene oddaje, 3/8 15.50 Žarišče, ponovitev 16.20 Sova, ponovitev nadaljevanke 17.00 Tv dnevnik 1 17.05 Vražji kvartet, kanadski mladinski film 18.30 Zdravila, izobraževalna oddaja, 3/7 19.00 Risanka 19.30 Tv dnevnik 2 19.59 Utrip 20.20 Žrebanje 3x3 20.35 Kolo sreče 22.10 Tv dnevnik 3 22.30 Sova — Zlata dekleta, ameriška nanizanka, 4/25, Ljubezen pa taka, angleška nanizanka, 9/12, Edwin, ameriški film TV SLOVENIJA 2 17.00 Satelitski programi — poskusni prenos. 19.00 Kako biti skupaj, oddaja TV Novi Sad. 19.30 Tv dnevnik. 20.15 Filmske uspešnice — Neprimerno vedenje, angleški film. 22.00 Split 90: VI«« Vukov, oddaja HTV. HTV 1 9.25 Tv koledar. 9.35 Čebelica Maja, ponovitev risane nanizanke. 10.00 Šolski spored (do 12.25). 12.30 Televizijski družinski magazin. 14.30 Ciklus filmov o psu Lessieju. 16.00 Folklorna oddaja. 16.45 Poročila. 16.55 Poročila v nemščini. 17.00 Tv aukcija, 1. del. 17.30 Kukavičja ulica, filmska nanizanka. 18.20 Sedmi čut. 18.30 Tv aukcija, 2. del. 19.15 Risanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.15 Sellout, ameriški film. 21.45 Tv dnevnik. 22.00 Športna sobota. 22.20 Poročila v angleščini. 22.25 Program plus, nočni spored. 0.25 Poročila. 0.30 Ekstra program plus. SATELITSKA TV SAT 1 7.30 Dobro jutro s Sat 1. 9.30 Gospodarski forum. 10.30 Ghostbusters. 11.00 Matilda, ameriška komedija. 12.45 Kremenčkovi, Zgodbe iz Scil-lingsburyja 14.10 S. Holmes in dr. Watson. 14.50 Fritz in Friderika, nemška vojna komedija, 1952. 16.40 Kino. 17.05 Potovanja. 17.50 Fantazijski otok. 18.45 Poročila. 19.05 Frank, serija. 20.00 Stingary, serija. 21.00 Jake in McCabe. 21.55 Poročila. 22.05 Halo, Berlin. 22.30 Gospod hudič, osebno, angleško-francoski fantazijski film 1956 (Orson Welles). 0.15 CIA na Malti, ta ženska je nevarna, angleška kriminalka, 1966. RTL PLUS 6.00 Živalski vrt v San Diegu. 6.45 Oče Murphy. 7.30 Tammy. 8.00 Za otroke. 10.15 Pravljice sveta. 10.45 Zdravje. 11.00 Magic Movie, čarobni kino, ameriška komedija, 1988 (Mike Jittlov). 12.35 V saurirski deželi. 13.00 Flinstonovi otroci. 13.25 C.O.P.S. 13.50 Želvice (Teenage Mutant Hero Turtles). 14.15 Ragazzi. 15.05 Mož iz Atlantisa. 16.00 High Mountain Rangers. 16.50 Avto. 17.45 Sledge Hammer, satira. 18.15 Nori hotel, komedija. 18.45 Poročila. 19.00 Nogomet. 20.15 Šef. 21.05 Knjižni klub. 22.10 Vse ali nič. 23.15 Erotične pustolovščine Robinsona Crusoea, italijanski film, 1980 (Dan Harrison). 0.40 Zabavno za vedno, izraelska seksi komedija, 1982. 13.00 Tedenski pregled. 13.30 Športno popoldne, golf, St. Pierre Golf, Chepstow, Anglija, tenis, ženske, Leipzig. 19.00 Monster Truck. 20.00 Wrestling. 21.00 World Jet Ski Tour. 21.30 Pentatlon, Lahti. 22.30 Formula ena na Portugalskem. 23.00 Boks. 0.00 Golf, Epson, Grand Prix. SUPER CHANNEL 7.00 Risanke nonstop. 9.00 Mix. 17.00 Video moda. 17.30 Coca Cola Eurochart. 18.05 Mix. 19.00 Ultra šport. 21.00 Škrlatna ulica, ameriški film. 1952 (Edward G. Robinson). 22.45 Cona somraka. 23.15 Dan Triffi-dov, ameriški znanstveno-fantastični film, 1962 (Howard Keel). 8.40 9.30 10.00 10.30 11.00 11.33 12.35 13.15 14.45 15.35 17.00 17.05 18.45 19.00 20.05 21.10 22.30 22.50 Živžav Wolf, angleška nanizanka, 1/11 Gradovi — grajske kapele, 3/13 Alo, alo, angleška nanizanka, ponovitev Videomeh v Ameriki, 2. oddaja Kmetijska oddaja HTV Prisluhnimo tišini Titanic, ponovitev M. Braut Igram: Rosowski, nemška nadaljevanka, 2/6 Sova, ponovitev nadaljevank Tv dnevnik 1 Na območju Kolorada, ameriški čb film Risanka Tv mernik Abdulah Sidran: Vrnitev Katarine Kožul, 3. del nadaljevanke HTV Zdravo Tv dnevnik 3 Sova: Doktor Doogie How-ser, ameriška nanizanka, 5/13, Ljubezen pa taka, angleška nanizanka, 10/12 8.50 9.00 9.15 9.40 10.10 10.55 15.25 15.35 17.00 17.00 18.30 18.40 19.10 19.30 20.05 21.10 22.00 22.20 23.25 0.40 Video strani Miti in legende islamskih ljudstev, 2/13 Mačkon in njegov trop MPF Celje 83: Mednarodno tekmovanje, 4. del Utrip, Zrcalo, Mernik Video strani Video strani Sova, ponovitev nadaljevank Tv dnevnik 1 Zdravo, ponovitev Radovedni Taček: Jezero Čebelica Maja: Maja in gozdni požar, 5/18 Risanka Tv dnevnik 2 M. Cihlar Nehajev — M. Peakič Mikuljan: Doktorje-va noč, drama HTV Osmi dan Tv dnevnik 3 V liki koreografi: Roland Petit Sova— Alfred Hitchoock vam predstavlja, ameriška nanizanka, 5/16, Ljubezen pa taka, angleška nanizanka, 11/12 Video strani TV SLOVENIJA 2 « ^ SLOVENIJA 2 10.00 Oddaja za J LA in igrani film. 14.00 Športno popoldne. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Čudežna čutila, angleška poljudnoznanstvena serija, 3/7. 20.30 Hugo Wolf, dokumentarna oddaja. 21.15 Reportaže z nogometnih tekem. 21.50 Športni pregled. HTV 1 9.10 Horizonti, oddaja v madžarščini. 9.30 Poročila. 9.35 Smrkci, ponovitev risane nanizanke. 10.00 Nedeljski zabavnik, spored za otroke. 11.00 Kmetijski mozaik. 12.00 Oddaja resne glasbe. 12.40 Upor obešencev, filmska nanizanka. 13.55 Poročila. Umrli so v škornkih, ameriški film. 16.25 Svet narave, poljudnoznanstvena nanizanka. 17.15 Vrnitev Franka Cannona, ameriški film. 18.45 Smrkci, risana nanizanka. 19.10 Tv fortuna. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Strategija srake, domača nanizanka. 21.00 Zabavna glasba. 21.30 Tv dnevnik. 21.50 Športni pregled. 22.35 Poročila v angleščini. 17.00 Satelitski programi — poskusni prenosi. 19.00 Sipanj, dokumentarna oddaja HTV 2. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Žarišče. 20.30 Po sledeh napredka. 21.00 Sedma steza, športna oddaja. 21.20 Karavana zapravljivčkov — predjamski grad, zabavnoglas-bena oddaja. 21.55 Carnei Trophy 90, dokumentarna oddaja. 22.25 Satelitski programi, poskusni prenosi. HTV 2 HTV 1 9.15 Poročila. 9.20 Tv koledar. 9.30 Rock bajke: Sneguljčica. 10.00 Šolski spored (do 14.25). 14.30 Poročila. 14.35 Ponovitev nočnega sporeda program plus. 16.45 Poročila. 11.55 Gallus — renesansa. 17.25 Hrvatska danes. 18.25 Številke in črke. 18.45 Morje, dokumentarna oddaja. 19.15 Risanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Dramski spored. 21.05 Argumenti, zunanjepolitična oddaja. 21.35 Tv dnevnik. 21.55 Poročila v angleščini. 22.00 Program plus, nočni sproed. 0.10 Poročila. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Velike avanture, dokumentarna nanizanka. 20.50 Poročila. 20.55 Tv razstava. 21.05 Od našega dopisnika. 22.35 Državno prvenstvo v nogometu: Reka—Crvena zvezda. HTV 2 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Svet športa. 20.50 Poročila. 20.55 Fluid, zabavno glasbena oddaja. 21.45. Kinoteka: Uragan, ameriški film. SATELITSKA TV SATELITSKA TV SAT 1 SAT 1 8.05 Kremenčkovi. 8.30 Fantazijski otok. 9.20 Kuhajte, Horoskop. 9.30 Kino. 10.00 Šport. 10.30 Potovanja. 11.00 Fritz in Friderika, nemška komedija. 12.40 Kremenčkovi, Batman, Prosti čas, Glava, glavica, zabavni spored. 14.35 Hokej: Kölner EC—PEV Weisswasser. 17.10 Granatni Joe, ameriški vestem, 1956 (Robert Mitchum). 18.45 Poročila. 19.05 Haek, serija. 20.00 Kraljičin ljubljenec, ameriški zgodovinski film. 1939 (Bette Davis). 21.50 Poročila. 22.00 Pogovor. 23.15 Noč pred obešanjem. 6.00 Dobro jutro s Sat 1. 8.35 Sosedje, Carson in Carson. Potovanja, Horoskop. 10.05 Teleshop. 10.30 Granatni Joe, ameriški film. 12.15 Kole sreče. 13.00 Tv borza. 14.05 Kazimir, Gospodinjstvo, Carson in Carson. 15.30 Naslednji, prosim, začetek ameriške družinske serije v 26 delih (Brian Ke-ith). 15.55 Teleshop. 16.05 Daniel Bo-one. 17.00 Poročila. 17.10 Sosedje. 17.35 Narava. 17.50 Hotel. 18.45 Poročila. 19.05 Kolo sreče. 20.00 Traper John M. D 21.00 Vsi imajo radi Petra, nemški film, 1959 (Peter Kraus, Christine Kauffman). 22.40 Poročila 22.50 Magazin. 6.00 V deželi Saurijev. 6.30 Medvedek 7.00 Yogi. 7.30 Scooby Doo. 8.00 Za otroke. 9.30 Lepotica in zver, ameriška kriminalka, 1986 (Rebecca De Mo-ray). 11.00 Tednik. 12.05 Sledge Hammer. 12.30 Klasika. 13.10 Želvice. 13.35 Moj oče vesoljec. 14.00 Mun-sterjevi. 14.30 Ultraman. 14.55 Plesni turnir. 16.05 Zaklad Topliškega jezera, nemška kriminalka, 1959 (Gert Fröbe). 17.35 Ruleta. 17.50 Narodna glasba. 18.45 Poročila. 19.10 Potovalni kviz. 20.15 Vohun z mojim obrazom, ameriški agantski film, 1965 (Senta Berger). 21.45 Spiegel TV. 22.20 Prime Time. 22.40 Tutti Frutti, erotični šov. 23.40 Kriminalistične zgodbe. 0.25 Rožnata serija. 0.50 Nori hotel. RTL PLUS EUROSPORT 12.00 Boks. 13.00 Magazin za deskar-je. 13.30 Športno popoldne: Formula ena v Španiji, golf, Epson Grand Pi®, tenis, ženske, Leipzig. 19.00 Avstralski nogomet. 20.00 Španski nogomet. 22.00 Atletika, berlinski maraton. 23.30 Formula ena v Španiji. SUPER CHANNEL 7.00 Risanke nonstop. 9.00 Mix. 11.00 Eurochart. 11.30 Magazin. 13.30 Hello, Austria. 14.00 Mix. 15.00 George Vandeman. 16.00 Turistični magazin. 16.30 E. R. R. 17.30 Jutrišnji svet 18.00 Financial Times. 18.30 Mix. 19.30 Video moda. 20.00 Dundee in Culhane, serija. 21.00 Dolina maščevanja, ameriški film, 1951 (Burt Lanca-ster, Joanne Dru). 6.00 Halo, Evropa. 8.35 Tv butik. 10.25 Teenage Mutant Hero Turtles, ponovitev. 11.00 Tv butik. 11.30 Tvegano! 12.00 Cena je vroča. 12.30 Klasika. 13.00 Bogat in lep. 13.25 Santa Barbara. 14.10 Springfieldova .zgodba. 14.55 Bogat in lep. 15.40 Poročila. 15.55 Potnika v času. 16.40 Tvegano! 17.10 Cena je vroča. 18.00 Santa Barbara, ponovitev. 18.45 Poročila. 19.10 Prva skupina, serija. 21.05 Kapitan Nemo in podvodno mesto, angleški fantazijski film, 1969. 22.55 Kulturni magazin. 12.00 Tenis, ženske, Leipzig. 14.00 Formula ena v Španiji. 16.00 Nogomet. 18.00 Dan na plaži. 19.00 Raft Racing. 19.30 Novice. 20.00 Baseball. 21.00 Snokerji. 22.00 Boks 23.00 Ameriški študentski nogomet: Penn State-Univerza Southern California. SUPER CHANNEL 7.00 Daybreak, novice, vreme, finance. 9.10 Mix. 16.00 Hotline. 17.00 On the Air. 18.30 Blue Night. 19.30 Vreme. 19.45 Time Warp. 20.00 Turistični magazin. 20.30 Niz o Unescu: Od idealov do akcije, prvi del. 21.00 Per, spektive. 21.30 Fokus, dokumentarec. 22.00 Poročila. 22.15 Niz o Unescu. 22.45 Perspektive. 23.15 Turistični magazin. 8.50 9.00 9.35 10.00 10.30 11.00 11.20 12.05 14.25 14.35 15.05 15.35 17.00 17.05 18.10 18.20 19.10 19.30 20.05 21.00 21.55 22.15 23.30 Video strani Zgodbe iz školjke, 28. oddaja Šolska TV — Portret znanstvenika, 5/6 Boj za obstanek, angleška poljudnoznanstvena serija, 5/12 Nemščina, 16/26 Sedma steza, športna oddaja Osmi dan Video strani Video strani Nemščina, 16/26, ponovitev Žarišče, ponovitev Sova, ponovitev nadaljevank Tv dnevnik 1 Šolska TV, ponovitev Lonček kuhaj Ex libris, ponovitev Risanka Tv dnevnik 2 P. Mugia: Zmaga, italijanska nadaljevanka, 4. del Mestne zgodbe: Vrnjačka banja, zabavnoglasbena oddaja TV Novi Sad, 1/5 Tv dnevnik 3 Sova — Dekameron, slovenska 6b nanizanka, 5/14, Ljubezen pa taka, angleška nanizanka, 12. del Video strani TV SLOVENIJA 2 17.00 Satelitski programi, poskusni prenosi. 18.10 Svet športa, oddaja HTV. 19.00 Nastop učencev baletne šole iz Ljubljane. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Žarišče. 20.30 Žrebanje lota. 20.35 Gradovi: Palacij, 4/13. 21.05 Umetniški večer: Paradžanov, dokumentarni film. HTV 1 8.15 Poročila. 9.20 Tv koledar 9.30 Mali svet. 10.00 Šolski spored (do 14.25). 14.30 Poročila. 14.35 Ponovitev nočnega sporeda Program plus. 16.45 Poročila. 16.55 Iz vaše lektire: Antun Vramec in njegovo delo. 17.25 Hrvaška danes. 18.25 Številke in črke. 18.45 Znanstveni spored. 19.15 Risanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Žrebanje lota. 20.05 Lorca — smrt pesnika, filmska nanizanka. 21.05 V velikem planu, kontaktni spored. 22.35 Tv dnevnik. 22.55 Poročila v angleščini. 23.00 Program plus, nočni spored. 1.10 Poročila. HTV 2 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Zabavni torek: okno. 21.00 Poročila. 21.10 Kokain, ameriški film. 22.50 Alpe Jadran. 23.20 Nočni spored kulture. SATELITSKA TV SAT 1 6.00 Dobro jutro s Sat 1 8.35 Sosedje, Carson in Carson, Test. 10.05 Teleshop. 10.30 Vsi imajo radi Petra, nemški film. 12.15 Kolo sreče. 13.00 Tv borza. 14.05 Kazimir, Denar, Carson in Carson, Naslednji, prosim. 15.55 Teleshop 16.05 Bonanza 17.00 Poročila. 17.10 Sosedje, serija. 17.35 Avto. 17.50 Matt Houston (Lee Hor-sley). 18.45 Poročila. 19.05 Kolo sreče. 20.00 Veselo dalje. 20.30 Pravdne ribe. 21.00 Dvorni norec, ameriška komedija, 1955 (Danny Kaye). 22.45 Poročila. 22.55 Spiegel TV. 23.25 V-zu-najzemeljski. RTL PLUS 6.00 Halo. Evropa, jutranji spored 10.00 Potovanje. 11.05 Tv butik. 11.30 Tvegano! 12.00 Cena je vroča. 12.30 Klasika. 13.00 Bogat in lep. 13.25 Santa Barbara. 14.10 Springfieldova zgodba. 14.55 Bogataš in revež. 15.40 Poročila. 15.55 Buck Rogers. 16.40 Tvegano!. 17.10 Cena je vroča. 18.00 Santa Barbara, ponovitev. 18.45 Ponovitev. 19.10 Knight Rider. 20.05 Nogomet: FC Bayern (München)—Apoel Nikozija. 22.10 Exploziv, politični magazin. 23.00 Poročila. 23.10 Airwolf. 0.00 Poročila. 0.30 Golo nasilje, (Blanke Sporen), ameriški vestem, 1953. ivin-m-n . 13.00 Boks. 14.00 Berlinski maraton. 15.30 Magazin za deskarje. 16.00 Ameriški nogomet. 17.30 Moto šport. 18.30 Raft Racing. 19.00 Španski goli. 19.30 Novice. 20.00 Kolesarstvo, Nemčija. 21.00 Moto šport. 22.00 Wrestling. 23.00 Formula ena v Španiji. 0.00 Golf, ženske, Pariz. 1.00 Novice. SUPER CHANNEL 7.00 Daybreak. 8.30 Ruska enajsteri-ca, dokumentarec. 9.10 Mix. 16.00 Hotline. 17.00 On the Air. 18.30 Blue Night. 19.30 Poročila. 19.45 Time Warp, klasični klipi. 20.00 Ultra šport, deskanje na Karibih. 22.00 Novice. 22.15 Ultra šport, nadaljevanje. PROT -PHOT ■------1 PRO 7-■ PRO 7 ■ PRO 7 12.40 Ko kliče smrt, ameriška kriminalka. 14.15 Shiloh ranč, serija. 15.20 Veverička. 15.45 Tom in Jerry. 16.10 Potepuh. 16.35 Leteči kivi. 17.00 Wal-tonovi. 18.00 Luo Grant, serija (Edward Asner). 18.50 Robinson Crusoe na Marsu, ameriški znanstveno-fantastični film. 1964 (Paul Mantee). 21.50 Hawai 05 22.45 Dick Tracy. 23.00 Zasledovan do smrti, ameriška kriminalka, 1983 (Robert Blake). 0.50 FBI. 1.40 Zvabi jen. 12.35 Robinson Crusoe na Marsu, ameriški film. 14.10 Sholoh ranč. 15.15 Veverička. 15.40 Tom in Jerry: 16.05 Potepuh. 16.30 Leteči kivi, serija. 16.55 Perry Mason. 18.00 Harry O (David Janssen). 18.50 Hardcastle in McCormick. 19.40 M.A.S.H. 20.10 Z glavo skozi zid, angleška komedija, 1958 (Hardy Krüger, Sylvia Syms) 21.45 Z loparjem in pištolo 22.40 Dick Tracy, risana serija. 22.55 Zasledovan dò smrti, serija. 0.40 Cona somraka 1.10 Hawai 05. 11.50 M.A.S.H. 12.20 Z glavo skozi zid, angleška komedija. 13.50 Perry Mason. 14.40 Potapljači otoka Gala-pos, dokumentarec. 15.25 Četrte želja, avstralska drama, 1975 (John Meil-lon). 17.15 Riptide. 18.15 Lucky Luke 3, risana serija. 19.45 Harryjeve sodbe. 20.10 Ladjarji na Volgi, itaiijanski fiim, 1958. 21.45 Ceste San Francisca. 22.40 Dick Tracy 0.25 Nenavadne zgodbe 0.55 Z loparjem in pištolo. 1.45 Zasledovan do smrti 13.05 V kraljestvu divjih živali. 13.50 Pepe, ameriška komedija, 1960 (Can-tiflas). 16.25 Richmond Hill 17.10 Skrivnost delfinov, serija. 18.05 Dobro spi, oče, ameriška drama, 1978 (Tony Lo, Bianco). 19.45 Barney Miller. 20.10 Luknja v morju, ameriški pustolovski film, 1953 (Robert Wagner). 21.40 Ceste San Francisca. 22.35 Zlata zemlja, ameriški film. 1938 (George Brent). 0.00 Hitchhiker. 0.30 NLP serija 14.00 Shiloh ranč. 15.10 Fonn, risana serija. 15.35 Potepuh. 16.00 Richmond Hill. 16.50 Družinske vezi, začetek ameriške serije v 137 delih, 1983 (Michael J. Fox). 17.15 Murphy Brown, serija (Candice Bergen). 17.55 Doc Elliott. 18.45 Tom in Jerry. 19.15 Hardcastle in McCormick. 20.10 Komandant, ameriški vojni film, 1948 (Gregory Peck). 22.25 Kitajska plaža 23.20 Potovanje z ljubeznijo in smrtjo, ameriški film. 0.50 Kabaret in s&tira. 1.20 Ceste San Francisca 11.55 Komandant, ameriški vojni film. 14.05 Shiloh ranč. 15.15 Fenn. 15.40 Potepuh. 16.05 Tarzan. 16.55 Družinske vezi, serija. 17.20 Alice. 17.55 Simon Templar (lan Ogilvy). 18.45 Tom in Jerry. 19.15 Hardcastle in McCormick. 20.10 Mladi general, francoski film, 1961 (Orson Welles). 21.50 Man-nix. 22.50 Proces, avstrijski film, 1948 (Ewald Blaser). 0.45 Kitajska plaža. 1.35 Potovanje z ljubeznijo . . 3.00 T.H.E. Cat. serijska qrozijivka, 26. delov SREDA 3. OKTOBRA TV SLOVENIJA 1 8.50 Video strani 9.00 Živ žav 9.50 M. Cihlar Nehajev—M. Peakič Mikuljan: Doktorjeva noč, drama HTV 10.50 P. Mugia: Zmaga, italijanska nadaljevanka, 4. del 11.40 Video strani 14.55 Video strani 15.05 Žarišče, ponovitev 15.35 Sova, ponovitev nadaljevank 17.00 Tv dnevnik 1 17.05 Hugo Wolf, dokumentarna oddaja 17.50 Po sledeh napredka 10.25 ZBIS: Zlatorog 18.40 Risanka 19.00 Risanka 19.30 Tv dnevnik 20.05 Film tedna — Moulin Rouge, angleški film 22.05 Tv dnevnik 3 22.25 Koncert John Mc Laughlin, glasbena oddaja TV Skopje 23.10 Sova — Alf, ameriška nanizanka, 5/24, Pulaški, angleška nanizanka, 1/8, Zgodba o Hollywoodu, ameriška nanizanka, 1/10 1.40 Video strani TV SLOVENIJA 2 17.00 Satelitski programi, poskusni prenosi. 18.30 Mostovi. 19.00 Zdravila, izobraževalna oddaja 4/7. 19.30 Tv dnevnik 20.00 Žarišče 20.30 Športna sreda. 22.30 Svet poroča. HTV 1 9.20 Poročila. B.25 TV koledar 9.35 Benjie Zax in Mali princ, nanizanka za otroke. 10.00 Šolski spored, (do 14.25). 14.30 Poročila. 14.35 Ponovitev nočnega sporeda. Program Plus. 16.45 Poročila. 16.55 Revolucija v muzeju. 17.25 Hrvatska danes. 18.25 Številke in črke, kviz. 18.45 Potopis. 19.15 Risanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Filmski večer. 20.45 Tv dnevnik. 23.05 Poročila v angleščini. 23.10 Program plus. 1.20 Poročila. HTV 2 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Športna sreda. 22.30 Poročila. SATELITSKA TV SAT 1 6.00 Dobro jutro s Sat 1. 8.35 Sosedje, Carson in Carson, Gospodinjstvo. 10.05 Teleshop. 10.30 Dvorni norec, ameriška komedija. 12.15 Kolo sreče. 13.00 Tv borza. 14.05 Veter v pasti, Zdravje, Carson in Carson, Naslednji, prosim. 15.55 Teleshop. 16.05 Nori Divji Zahod. 17.00 Poročila. 17.10 Sosedje. 17.35 Živali. 17.50 Planet opic, serija. 18.45 Poročila. 19.05 Kolo sreče. 20.00 Mike Hammer, serija (Stacy Keach). 21.00 Naše malo gledališče. 22.30 Poročila. 22.40 Skrivnostna naloga, ameriška kriminalka, 1950 (Barbara Bel Geddes, Richard Widmarkj. 0.10 Mike Hammer, ponovitev. RTL PLUS 6.00 Halo, Evropa. 9.35 Pogumna šivi-Ijica, nemška pravljica. 11.00 Obuti maček, ameriška pravljica. 12.35 Mun-sterjevi. 13.00 Lassijina domovina, ameriški film, 1948. 14.35 Daktari. začetek nove serije. 15.25 Novo v kinu. 16.00 Poročila. 16.10 Nevarnost v dolini tigrov, ameriški mladinski film, 1965. 17.45 Poročila. 18.20 Nogomet: FC Köln—IFK Norrkörping. 20.30 Gottschalk, osebni šov. 22.00 Stern TV. 22.35 Poročila. 22.50 Ples vampirjev, angleška grozljivka, 1966. EUROSPORT 12.00 Tenis, ženske, Essen, prenos. 19.00 Raft Racing. 19.30 Novice. 20.00 Mednarodni šport. 21.00 Kolesarstvo. 22.00 Boks. 23.00 Nogomet. 0.00 Dan na plaži. 1.00 Novice. SUPER CHANNEL 7.00 Daybreak, jutranji program 8.30 Hello, Austria. 9.00 Novice. 9.10 Mix. 16.00 Hotline. 17.00 On the Air. 18.30 Blue Night. 19.30 Poročila in vreme. 19.45 Time Warp. 20.00 Reportaža. 20.30 Novice iz Azije. 21.00 Ruska enajstica, dokumentarec. 22.00 Novice. 22.15 Reportaže. 23.15 Novice iz Azije. 23.45 Financial Times. 0.15 Novice. PRO 7 12.20 Mladi general, francoski film. 13.55 Shiloh ranč, serija (James Dru-ry). 15.05 Fenn. 15.30 Potepuh. 15.55 Naša hiša. 16.50 Družinske vezi. 17.15 Harryjeve sodbe. 17.50 Kobra, prevzemite. 18.40 Tom in Jerry. 19.15 Hardcastle in McCormick. 20.10 Boginja v belem, pilotska zgodba k novi seriji, 1988 (Ray Baker, Laura Johnson). 21.55 FBI. 22.55 Poletje in dim, ameriški film, 1961. 1.00 Mannix. 1.50 Proces, avstrijski film Prireditve GLASBENI ABONMA V četrtek, 27. septembra, ob 19.30, bo v dvorani Glasbene šole v Velenju prvi izmed 6 abonmajskih glasbenih koncertov v tej sezoni. Tokrat se bo predstavila pianistka Irena BAAR iz Ljubljane. Ireno Baar v Velenju že poznamo. Izhaja iz glasbene družine. Njena mati Tatjana Kralj je bila solistka v ljubljanski operi, njen oče Samo Vremšak pa je znan pevo-vodja in komponist. Prvič se nam je predstavila na kulturnih večeirh, kasneje v opereti Planinska roža, predlani pa že v ciklusu Mozartovih koncertov. Mlada sopranistka bo dan pred tem koncertirala za ljubljansko občinstvo v abonmaju »Vrhunski domači in tuji umetniki«. Pela bo skladbe Mozarta, Wolfa in Schu-berta. Pri klavirju bo Lado Mlinarič. Koncert je namenjen imetnikom »glasbenega abonmaja« in vsem ostalim, ki bi želeli prisluhniti temu zanimivemu koncertu. DUNAJSKI ABONMA V okviru »dunajskega abonmaja« vabimo na ogled musicala »42 nd Street«, ki bo 13. 10. na Dunaju ter obisk večera valčkov in ope- ret, dne 20. oktobra, prav tako na Dunaju. Posebna privlačnost bo obisk razstave TIZIAN v Benetkah dne 27. 10., kar bo tudi zadnji možen ogled te svetovne razstave, predno jo bodo zaprli. Še vedno se lahko vpišete v klub »Dunajski abonma« in koristite vse pravice in ugodnosti. ABONMAJI 90/91 Še vedno vpisujemo v vse razpisane abonmaje: glasbeni, Mozartov, gledališki, dunajski, mladinski in lutkovni. Vpisujemo vsak dan od 9.00 do 15.00, v torek in četrtek do 17.00. Dom kulture Velenje, soba 53/1, tel. 853 574 in 854 747. TEDEN PIKE NOGAVIČKE V Tednu otroka in Tednu prometne varnosti bosta Kulturni center Velenje in Občinska zveza prijateljev mladine organizirala prireditve v čast junakinje otroške domišljije PIKE NOGAVIČKE. V ponedeljek, 1. oktobra ob 13.00 bodo v avli občine Velenje in v knjižnici Velenje odprli razstavo na temo Pika Nogavička in naši otroci. V sredo ob 16.00 in 17.00 bodo v knjižnici pripovedovali pravljice o Piki Nogavički, v četrtek ob 17.00 bo v domu kulture Velenje kviz o Piki Nogavički za učence osnovnih šol, v petek 5. 10. ob 17.00 bo v domu kulture Velenje predstava »Kako je nastala Pika Nogavička« za abonente lutkovnega abonmaja in izven. V soboto 6. oktobra od 9.00 dalje pa bo celodnevni živ žav na Pikinem trgu v Velenju (tako bodo namreč ta dan preimenovali Titov trg). Tu bo Pikin oder, izbor najbolj domiselne Pike, predstava Pika Nogavička peče palačinke, prihod Pike Nogavičke na Pikin trg, maržoretke, baloni, palačinke velikanke, Pikina pojedina v Nami in še in še. Radio Velenje bo vsak dan posredoval novice o Piki Nogavički in postavljal nagradna vprašanja. V Erini Zibki in velenjski knjižnici pa bodo dopoldne in popoldne vrteli video filme iz televizijske nadaljevanke o Piki Nogavički. Celotno prireditev bo vodil Božo Kos. Odgovorni samo za to, kar počnemo, marveč tudi za to, cesar ne storimo. MOLIERE Pozdravljeni! Začela se je jesen, končuje se mesec september, pričenja pa se izredno zanimivo obdobje različnih koncertov, glasbenih prireditev in vsega ostalega kar spada zraven. Kmalu bo nastopil mesec marec, ko se ponovno vra-. čam v London, svetovno glasbeno prestolnico, kjer zmeraj zveš kaj zanimivega. Seveda moram povedati, da tisti, ki bi želeli odditi z nami imajo še vedno čas, da se odločijo. Kajti videti svetovno prvenstvo D.J.-ev od blizu ni mačji kašelj. Še pred svetovnim prvenstvom se čez dobrih dvajset dni dobimo v Amsterdamu, kjer bo prav tako veselo. Zaenkrat naj vam povem samo, kako se bo prireditev imenovala: 1990 DMC EUROPEAN DJ - MUSIC 'JMBMHHHj 1. Soča Dance CONVENTION in bo trajala od 14.—16. oktobra. Kaj več o samem programu in nastopajočih pa ob naslednji priložnosti .... YO ... Italo-house skupina BLACK BOX, ki smo si jo dobro zapolnili po veliki uspešnici RIDE ÓN TIME, je izdala ploščo na kateri sta kar dva uporabna komada in sicer: Fantasy in Get Down . . . Yo~... Konec LAMBADE začetek SOČE! Tako bi lahko čisto na kratko naznanili začetek nove plesne mrzlice, ki prihaja iz Azurne obale in je še bolj erotična kot Lambada. Je mešanica soula in calipsa, ki jo že kar nekaj časa spremlja dober video in plošča Soča Dance izvajalca CHARLES D. LEWISA . . . YO . . . Ce se še spomnite sem vas že meseca maja opozoril na novi LP skupine A-HA, ki pa v tem trenutku že ima prvo uspešnico Crying In The Rain (lepa balada)... Yo ... Tako pa naj bo dovolj za danes, čeprav sem verjetno pozabil napisati še marsikaj zanimivega, pa si vendarle poglejte še lestvico tega tedna, ki jo pripravljam skupaj z Radiem Velenje (Ce vam je všeč jo lahko tudi naročite na kaseti) Tel.: 855-191. CIAO!! CHARLES D. LEWIS 2. Mad-mega-donna-hitmegamix 90 -MADONNA 3. If I can't have U-CHY P - NOTIC 4. Take me to the top - CHRIS 5. Nothing's gonna stop me now — ROXY ROBIN 6. Yeah-Veah - SABRINA 7. Let's dance tonight - DAVID HASSELHOFF 8. Rtaytm of the rain - JASON DONOVAN 9. Are vou ready... - RENE FROGER 10. In the deep of my heart THOMAS-SHUBERT 0) (D 0 (0 flj £ »Naš čas«, izdaja Center za informiranje, propadando in založništvo Velenje, Cesta Františka Foita 10. »NAŠ CAS« je bil ustanovljen 1. maja 1965; do 1. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot tednik pa izhaja »NAŠ ČAS« od 1. marca 1973. Uredništvo: Stane Vovk (direktor in glavni urednik), Boris Zakošek (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji). Izhaja ob četrtkih. Sedež uredništva in uprave: Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451, 856-955, 855-450. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje. Cena posameznega izvoda je 7 din, mesečna naročnina 28 din, trimesečna naročnina 77 din, polletna naročnina 154 din, trimesečna naročnina za tujino 132 din. Žiro račun pri SDK, podružnica Velenje, številka 52800-603-38482. Grafična priprava, korektura, tisk in odpreme: ČZP Mariborski tisk, Maribor. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Za »Naš čas« se po mnenju sekretariata za informiranje izvršnega sveta skupščine Republike Slovenije, št. 421-1/72 po 8. februarju 1984, ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. Velenje Oddajamo na ultrakratkovalovnem območju na frekvencah 88,9 (oddajnik Velenje) in 97,2 megaherca (oddajnik Pleiivec). Naročila za vaše čestitke in pozdrave, obvestila, reklame, sprejemamo na upravi Centra za informiranje, propagando in založništvo, na Foitovi 10 v Velenju. Vse informacije dobite po telefonu 855 450. PETEK, 28. SEPTEMBRA: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi (prenos osrednje informativne oddaje Radia Ljubljane); 16.10 Ekologi imajo besedo; 16.20 Za konec tedna; 17.00 Vaše čestitke in pozdravi; 17.30 V imenu sove (oddaja, ki jo pripravlja šaleški študentski klub); 18.00 Vi izbirate, mi vrtimo. NEDELJA, 30. SEPTEMBRA: 11.00 Začetek sporeda; 11.15 Od Hude luknje do Rinke; 11.25 Kdaj, kje, kaj; 11.30 Z mikrofonom med vami; 12.30 Konec opoldanskega javljanja; 14.45 Vaše čestitke in pozdravi. PONEDELJEK, 1. OKTOBRA: 15 00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.10 Kdaj, kje, kaj; 16.15 Minute z domačimi ansambli; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Lestvica Radia Velenje. SREDA, 3. OKTOBRA: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Župan v našem studiu (Predsednik velenjske občinske skupščine bo sprejemal vaše pobude, želje, pripombe in odgovarjal na vprašanja po telefonu 855 963). I I K 1 t I N I o I I m OBČINA VELENJE REDNI KINO Četrtek, 27. 9. ob 18. uri Petek, 28. 9. ob 10. uri Sobota in nedelja, 29., 30. 9. ob 18. in 20. uri NOČI V HARLEMU — ameriški, akcijska komedija. Vgl. vi.: Eddie Murphy, Richard Pryor Petek, 28. 9. ob 18. in 20. uri ALIBI ZA UMOR — ameriški, triler. V gl. vi.: Tom Selleck Ponedeljek, 1. 10. ob 10., 18. uri Torek, 2. 10. ob 18. in 20. uri SLEPI BES — ameriški, akcijski. V gl. vi.: Rutger Hauer Sreda, 3. 10. ob 10., 18. in 20. uri ALIBI ZA UMOR — ameriški, triler. NOČNI KINO V REDNEM KINU Četrtek, 27. 9. ob 20. uri Petek, 28. 9. ob 22. uri Nedelja, 30. 9. ob 22. uri PORNO DEKLICE — ameriški, erotski. Sobota, 29. 9. ob 22. uri Ponedeljek, 1. 10. ob 20. uri MUCKA IZ ŽADA - trda erotika. KINO DOM KULTURE Četrtek, 27. 9. ob 20. uri NOČI V HARLEMU - am. akcijska kom. V gl. vi.: Eddie Murphy, Richard Pryor. Eddie Murphy in Richard Pryor — zvezdnika ameriške komedije tokrat skupaj v duhovitem in razgibanem filmu v borbi proti gangsterjem, ki hočejo uničiti nočni klub Shugar Ray. FILMSKO GLEDALIŠČE V DOMU KULTURE Ponedeljek, 1. 10. ob 20. uri MAURICE — angl. drama. Režija: James Ivory. V gl. vlogi: James Wilby, Hugh Grant. ZLATI LEV BENEŠKEGA FESTIVALA ZA GLAVNO MOŠKO VLOGO! KINO ŠOŠTANJ Nedelja, 30. 9. ob 19. uri SLEPI BES — ameriški, akcijski Ponedeljek, 1. 10. ob 19. uri NOČI V HARLEMU — ameriški, akcijska komedija. V gl. vi. Eddie Murphy TOK KMETIJSTVO ŠOŠTANJ OBVESTILO ERA TOK Kmetijstvo Šoštanj bo prodajala za ozimnico na posestvu TURN pri Velenju kakovostna jabolka pridelana ob manjši uporabi zaščitnih sredstev in po zelo konkurenčnih cenah. Za kg jabolk bo potrebno odšteti 5,00 din do 7,50 din. Prodajo bomo pričeli 24. septembra 19 0, vsak dan od 8. do 17. ure razen nedelje. ZA UGODNI NAKUP SE PRIPOROČA POSESTVO »TURN«! sruaiL og<i Tel. št. : 853 451 _855 450. ZELO DOBRO OHRANJEN AVTO FIAT 126 P, letnik 82 prodam. © 882-425. OMARO ZA DNEVNO SOBO in jedilno mizo s stoli po zelo ugodni ceni prodam. © 856-178. ŠKODO 105 L, letnik 78, prevoženih 67.000 km, reg. do avgusta 91, star pomivalni stroj, novo kopalnico Gorenje ugodno prodam. © 857-274. VIKEND PARCELO 12 a v La-zah pri Polzeli prodam. © 855-537. KOTNO SEDEŽNO garnituro Safari ugodno prodam. © 882-375, po 16. uri. PREKLICUJEM veljavnost avtobusne vozovnice na relaciji Lokovica—Gorenje in nazaj, na ime Anica Čremožnik. ITALIJANSKI STOL (hojca s stolom) ugodno prodam. © 855-198 dopoldan, 854-267 popoldan. 210 1 VINSKI HRASTOV SOD, štedilnik Kekec in priklop za GOLF JX prodam. © 855-338 (dopoldan), 850-159 (od 16. ure dalje). SEDEŽNO GARNITURO, gorenjske elemente za garsonjero in moško kolo prodam. ©855-075 od 14. do 16. ure. RAZTEGLJIVO KOTNO SEDEŽNO garnituro prodam. © 881-270. TOMOS AVTOMATIC s smerokazi ter BMW R-100 z oklepom RS ugodno prodam. Strehar, Podkraj 22 (Šentilj). SALONITKE 100 x 120, nizko vaine, sive, 90 kom. zelo ugodno prodam. © 857-682. 4 SODE, 500—600 litrov, maces-nove lajte (kadi), tračni obračalnik prodam. Avgust Veternik, Ravne 34, Šoštanj. EXPRES za color dokumente v 5. minutah. Izposojamo tudi foto-aparate s flešem — znanje ni potrebno. FOTO »EMACO«, Koroška 2, Šoštanj. Tel.: 881-256. OTROŠKO SOBO ugodno prodam — postelja, pisalna miza, 2 enodelni omari, steklena vitrina, 2 polici, 4 omare, 2 predalnika, cena 5.000,00 din. © 853-741. RENAULT 4 TL, letnik 83 in CTX 80 ugodno prodam. Cena po dogovoru. © 851-613. LADO 1200 po delih prodam. © 853-321 int. 103' ali 371 (Zaje). OSEBNI AVTO Z-101 GTL, letnik 1985 ugodno prodam. © 857-000. HLADILNIK GORENJE prodam. Cena po dogovoru. Av-breht, Kardeljev trg 6, Velenje. ZEMLJIŠČE primerno za vikend prodam ali menjam za osebni avto. © 779-123. PARCELO ZA VIKEND, na območju Slovenj Gradca, ugodno prodam. © 0602/43-090. BOJLER 50 I nov prodam za 70% vrednosti. Heindl Franc, Metleče 18, Šoštanj. DVE DOLGI BELI POROČNI OBLEKI št. 44 in 38 po zelo ugodni ceni prodam. © 882-467. MOTOR AVTOMATIK A3L še v garanciji prodam. © 853-129. UGODNO PRODAM — klavirsko 120 basno harmoniko, stroje-ne ovčje kože, neregistrirano zastavo 101 v voznem stanju in 1500 ccm zastavino mašino. © 857-093. POSLOVNI PROSTOR v velikosti 34 m' prodam. © 853-933 Branko, zvečer 853-538. SYNTESEIZER KORG POLY- 61 prodam. Cena 800 DEM. © 856-861. JUGO FLORIDO prodam ali zamenjam za cenejši avto. © 0602-58-288. DVOSOBNO STAREJŠE DRUŽBENO STANOVANJE v Šoštanju zamenjam za podobno v Velenju. ŠIFRA: ČIMPREJ. MARIJA ŠPEGEL z Mute, obvešča, da prodaja 5 mesecev mlade nesnice, pasma HI-SEKS pred nesnostjo. Tel.: 0602/61-202. V OKOLICI ORMOŽA prodam vikend, podkleten, 400 m2, vse-ljiv, med vinogradi. Šifra: UGODNO. CE POTREBUJETE SOBICO z vsemi dodatki, se mi oglasite pod šifro: OBOJESTRANSKO ZADOVOLJSTVO. 120 kom. NOVIH STREŠNIKOV (mala salonitka) ugodno prodam. © 857-552. Republika Slovenija OBČINA VELENJE Sekretariat obrambo za ljudsko Sekretariat za ljudsko obrambo oddaja v najem več prostorov v zakloniščih velikosti od 100 do 200 m2. Prostori so primerni za skladišča, obrt in podobno. Vse informacije dobite na sekretariatu za ljudsko obrambo, Kopališka 3, Velenje, telefon štev. 855-246. Zasebna trgovina »PRIMA« vam nudi: — jesensko zimsko metrsko blago — strech — rotno — otroško konfekcijo... Možnost nakupa na obroke. Se priporoča PRIMA! Pogodbeno zaposlim admini-statorko s prakso v pravnih ali podobnih službah. ODVETNIK BRANKO SONC, Šoštanj, (telefon: 855-818) ZAHVALA V 89. letu svojega življenja nas je zapustila draga mama, omica in praomica Jožefa Miklavž in a iz Starega Velenja Hvala vsem sorodnikom, nekdanjim in sedanjim sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, izrečeno sožalje in spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala gospodu za obred in govorniku za poslovilni govor. Žalujoči: sin Dorč in hči Angelca z družinama. ZASTAVO 101, letnik maj 89 ugodno prodam. © 855-619. ŠIVALNI STROJ RUŽA step, star 2 meseca, ugodno prodam na obroke. © 853-905 zvečer. DIATONIČNO HARMONIKO znamke FITAR, duri B-ES-AS prodam. ® 858-407. ENOSOBNO STANOVANJE v Šaleku menjamo za večje. Naslov v uredništvu. VABILO Radioklub »HINKO KOŠIR« Velenje oganizira tečaj za radioamaterje na kratkovalovnem in UKV področju. Če imate veselje vzpostavljati radioamaterske zveze z ljudmi iz naše države in celega sveta, če želite razširiti svoja obzorja ali izpopolniti znanje tujega jezika v direktnih pogovorih, pridite med nas! Kandidati naj se oglasijo v petek, 28. septembra, ob 18. uri v RADIOKLUBU, Efenkova 61 (Dom učencev). Komisija za delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE BRATOV LETONJE, Šmartno ob Paki 117, objavlja prosta dela in naloge: hišnika šole, za določen čas, s polnim delovnim časom od 8. 10. 1990 do vrnitve delavca z bolniške odsotnosti oziroma najdlje do 30. 6. 1991. Pogoj: dokončana poklicna šola kovinarske ali druge ustrezne- smeri ter opravljen tečaj iz varstva pri delu in požarne varnosti. Rok za prijavo je 8 dni od dneva objave. O izbiri pa bodo prijavljeni kandidati obveščeni najkasneje v 15. dneh po izteku časa, ki je določen za prijavo. p nama Namin kotiček Če želite kupiti in ob tem še nekaj prihraniti, obiščite v teh dneh veleblagovnico Nama in se ustavite na: OTROŠKEM ODDELKU velika izbira otroških mikic že od 117 din dalje ODDELKU METRAZE prešite odeje MOŠKI KONFEKCIJI kavbojke WILD, uvožene iz Italije jakne jeans WILD, uvožene iz Italije ŽENSKI KONFEKCIJI Novost - MURINA KOLEKCIJA »LEONA« Krila, bluze, kostimi, plašči v krasnih barvnih kombinacijah, najnovejših modnih krojev, iz naravnih materialov .. . bodo navdušila tudi zahtevnejše kupce! samo 371,70 din od 487,20 dalje samo 727,40 din V TEKSTILNEM DISKONTU — otroške pižame od 2 do 12 let le — otroške pižame za 16 let ŠPORTNEM ODDELKU — vezi za smuči od 10 do 50 kg od 20 do 70 kg od 30 do 100 kg 117,50 din 141,60 din 339,80 din 570,00 din 785,60 din ODDELKU PAPIRJA — uvožena šestila od 50,70 din dalje — žepni računalnik od 200,00 do 271,40 din — nalivniki — komplet iz uvoza od 105,00 din dalje ODDELKU NOGAVIC — dokolenke 2 para — ženske nogavice VOLNA: Perlita kom Venera kom Eva kom Kim kom — dežniki le 24,70 din od 15,80 din dalje 12,10 din 31,90 din 41,80 din 14,30 din 126,10 din • Zaman je bil tvoj boj zaman vsi dnevi hudega trpljenja bolezen je bila močnejša od življenja ZAHVALA Ob boleči izgubi naše ljube mame, stare mame in prababice Angele Vodošek se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje, svečke, spominske maše in nam izrekali sožalja. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom — še posebno družinama Božič in Kugler. Posebna zahvala dr. Pavlu Grošlu in dr. Jožetu Zupančiču za lajšanje njene težke bolezni. Prisrčna hvala župniku g. Tonetu Kraševcu za lepo opravljen obred, cerkvenemu pevskemu zboru za odpeto mašo, MPZ KPD Vinska gora za žalostinke, govornikoma Jožici Borovšak in Blažu Arliču, Janku Gorograncu za odigrano Tišino, sodelavcem Gorenje Servis in GA Vzdrževanje, praporščakom in vsem, ki ste nam ob težkih trenutkih stali ob strani Prisrčna in iskrena hvala! Žalujoči otroci: Ivan, Gelca, Stanko z družinami in Branko. Če bi solza te zbudila, ne bi krila te gomila. ZAHVALA Dne 15. 9. 1990 je prenehalo biti srce našemu dragemu, možu, očetu, tatiju in bratu Jožetu Mandeleu iz Rečice ob Paki 14 roj. 8. 9. 1914 - 15. 9. 1990 Iskrena zahvala vsem, ki ste ga spremljali na zadnji poti, mu darovali cvetje in vence. Zahvala tudi gospodu župniku, Nandiju, Laketovemu Ivotu, gasilcem, pevcem in dr. Stuparju. Posebej pa se zahvaljujemo Romani za ljubezen in skrb do tatija. Žalujoči: žena Antonija, hčerki Marija in Jožica z družino, sinovi Ivan, Vlado in Milan z družino, sin Tina, brata in sestri. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame in stare mame Ivice Teka ve rojena 1928 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam pomagali v najtežjih trenutkih. Posebno zahvalo izrekamo kolektivu sodišča Velenje, govorniku Ivu Gorograncu, najbližjim sosedom in duhovnikoma za opravljen obred. Žalujoča: mož Ivan in sin Marjan z družino. Todorovič v akciji. Bo oblekel državni dres? -Judo-- Priprave na Smrekovcu Člani velenjskega judo kluba so se pred začetkom sezone pripravljali na Smrekovcu. Za kondicijsko-tehnične priprave sta skrbela trenerja Franc Urbane in Roman Pugel, enotedenskega treninga pa se je udeležilo 16 pionirjev in mladincev. Načrt so v celoti izpolnili, rezultati testa telesnih zmogljivosti pa so pokazali zelo dobro pripravljenost. Do začetka tekmovalne sezone bodo judoisti s treningi nadaljevali v telovadnici Centra srednjih šol. V svoje vrste seveda vabijo vse ljubitelje tega športa, točen datum vpisa pa bodo objavili naknadno. Svoboda—Rudar 1:3 (0:2) Pametna in učinkovita igra Nogometaši v slovenski ligi so odigrali 6. kolo. Na gostovanju pri Svobodi v Ljubljani so se v nedeljo izkazali nogometaši Rudarja, saj so gostitelje prepričljivo ugnali s 3:1 (2:0). Gostje so igrali borbeno, taktično pametno in predvsem učinkovito. Domačini so sicer več napadali, njihovo nespretnost v zaključnih akcijah pa so Velenjčani trikrat učinkovito kaznovali. Že v prvem polčasu so namreč povedli z 2:0, strelca pa sta bila Brdžanovič in Macura v 24. in 26. minuti. Osem minut pred koncem srečanja je bil znova uspešen Macura, le minuto zatem pa so domačini ublažili poraz. »Rudarji« so sedaj z devetimi točkami na tretjem mestu in za vodilnim Slovanom zaostajajo za dve, v prihodnjem kolu pa se bodo doma sestali z Vozili, ki so trenutno blizu dna lestvice. Rudar nastopa tudi v pokalnem tekmovanju. V prvem kolu so v gosteh premagali Celulozarja v Krškem s 6:0, v 2. kolu pa so se včeraj na igrišču ob Jezeru srečali z ekipo Hrastnika. Sprejem za državne prvakinje Prejšnji teden ie predsednik skupščine občine Velenje pripravil sprejem za pionirke ŽRK Velenje — letošnje državne prvakinje, ki so na prvenstvu premagale vse svoje nasprotnice. Velenjski župan jim je za odlične igre in za državni naslov iskreno čestital, nato pa se z njimi zadržal v krajšem pogovoru, (foto: b. m.) -Karate-—-— Šoštanjčani vse boljši Šoštanjski karateisti nadaljujejo z uspešnimi nastopi. Po uspešnih pripravah odlično nastopajo na različnih turnirjih. Na mednarodnem turnirju v Žalcu, na katerem so nastopile štiri slovenske in dve nemški ekipi so prepričljivo ugnali vse nasprotnike in tako osvojili dragocen pokal. Takoj zatem so pod vodstvom trenerja Safeta Smaj-loviča nastopili na velikem turnirju v Samoboru, ki se ga je udeležilo 14 najboljših jugoslovanskih ekip na čelu z državno reprezentanco, ki se pripravlja za nastop na svetovnem prvenstvu v Mehiki in bili med najboljšimi. Kandidat za državni dres je tudi Mladen Todorovič, ki je po zelo sporni sodniški odločitvi izgubil dvoboj z neposrednim tekmecem za udeležbo v državni reprezentanci Jašovičem; slednjega bi« namreč poraz že izločil iz reprezentance. Kdo od obeh bo nastopil na prvenstvu v Mehiki, bo odločil zvezni kapetan. S. S. Hatsumijev Ninja seminar V Münchnu je bil od 31. avgusta do 2. septembra TAI KAI seminar, ki gaje vodil SEKO DR. MASAAKI HATSUMI. Na seminarju je sodelovalo okoli 150 učiteljev in mojstrov te najstarejše borilne veščine iz celega sveta. Med njimi smo bili tudi trije jugoslovanski predstavniki. Posebno presenečenje pa je naredila žena dr. Hatsumija, Marike, ki je demonstrirala posebne ženske — KUNOIČI tehnike. Večji del seminarja je bil namenjen borbi brez orožja, sablja, kopje, hambo in druga ninja orožja. Ninjutsu veščina ne spada med šport, njene skrivnosti, so bile dolgo skrite in šele v 80. letih so se razširile iz Japonske. Marjan Vertačnik Zadovoljne gasilke na vrhu Triglava Gasilke m Občinska gasilska zveza Velenje združuje 14 gasilskih društev. Med zares številno članstvo štejemo tudi skoraj 400 pripadnic nežnega spola, ki se prav tako zavzeto vključujejo v vse oblike strokovne in druge dejavnosti gasilskih društev. Za žene in dekleta je to seveda še dodaten napor, predane gasilski dejavnosti pa najdejo čas tudi za to. Tudi za šport, rekreacijo in zlasti planinstvo. Že lani so tako številne prehodile šaleško planinsko pot, letos pa so osvojile tudi vrh očaka Triglava. Za varno hojo so poskrbeli izkušeni planinski vodniki iz Šentilja, ob njih pa so moški del »odprave« sestavljali še šofer in trije, ki so se preveč bali za svoje boljše polovice. Prvega dne so se povzpele do Kredarice, naslednje prekrasno jutro pa so krenile proti vrhu. Kljub nekoliko zahtevnim razmeram na poti, so vrh Triglavu dosegle vse in bile pri tem deležne še poštenega planinskega krsta, ki so ga junaško prestale. V dolino se je odprava vrnila preko Doliča, Hribaric in sedmerih jezer. Tretji dan so se povzpele še na Stance in pot nadaljevale do koče na Planini pri Jezeru. Skupna ugotovitev je, da je škoda (ali sreča), da tega prelepega dela triglavskega pogorja ne obiskuje več planincev. Kakorkoli že, vse udeleženke so bile na Triglavu, večina prvič, kljub utrujenosti in kakšnemu žulju je bilo zadovoljstvo na višku, še zlasti po vrnitvi v Šaleško dolino, ko jih je ob zasluženi večerji pozdravil sam predsednik občinske gasilske zveze Tone Brložnik. Prijetno presenečenje torej, obenem pa zahvala Silvi Friškovec za ves trud pri organizaciji izleta. M. Hrusti MILIČNIKI SO ZAPISALI POGOSTO ONESNAŽEVANJE VODA Delavci celjske uprave za notranje zadeve v zadnjem času pogosto ugotavljajo onesnaževanje tekočih voda. Podjetja in posamezniki menda mislijo, da so naše vode že itak tako onesnažene, da ni treba posebej razmisliti, kaj z odplakami spustimo vanje. Pa so službe za varstvo voda dokaj ažurne. Tako so zadnji petek v Celju opazili, da je Savinja pod mostom onesnažena, da se delajo na njej mehurčki. Predstavniki uprave za notranje zadeve, vodno gospodarski center in medicinsko sanitarna služba so takoj ukrepali in ugotovili, da je delavec, ki je pripeljal'iz Avstrije la-tetes v Aero, po izpraznitvi cisterno opral, odplako pa izpustil v reko. Seveda bodo ukrepali. Vsem ostalim pa opozorilo: predno spustite v reke nevarne snovi, petkrat premislite! HUDA POŠKODBA S TRAKTORJEM Tudi ob tejle nesreči se velja zamisliti. Jesen je tu, čas spravila poljskih pridelkov. Žal je to tudi čas, ko se število nesreč s traktorji vsako leto močno poveča. Previdnost resnično ne bo odveč. V soboto, 22. septembra je vozil sedemnajstletni A. R. iz Velikega vrha traktor vzvratno po lo"-kalni cesti v Dobriču pri Šmartnem ob Paki. Zapeljal je na rob vozišča, zdrsel pet metrov po pobočju. Pri tem je padel njegov sopotnik, dvainpetdesetletni Martin Šarner iz Dobriča iz vozila, ki se je nato prevrnilo nanj. Pri tem je dobil zelo hude telesne poškodbe, na traktorju pa je nastalo za 7 tisočakov škode. Z MOTORNIM KOLESOM STA SE POŠKODOVALA DVA OTROKA Šestnajstletni M. K. iz Skorna je peljal 22. septembra okoli 16.40 po lokalni cesti v Lokovici. Vozil je po levi in trčil z nasproti vozečim voznikom kolesa z motorjem, komaj dvanajstletnim D. S. Ta je peljal na kolesu z motorjem še devetletno sestro D. S. Oba sta padla po cestišču in se hudo telesno poškodovala. Posledice nesreče so hude, bolečina staršev gotovo strašna. Komentar toliko težji! Pa vendar: starši dvakrat premislite predno kupite in dovolite vožnjo z motornim kolesom svojemu otroku. Motociklizem Prikoličarji premočni Na dirkališču Glavica pri Slavonski Požegi je bila pred nedavnim dirka za državno prvenstvo med motoristi. Zlasti so se izkazali prikoličarji iz Šaleške doline, saj so osvojili prva štiri mesta. Zmagala sta Kreuh (AMD Šlander Celje) s sovoznikom Zbičajnikom (AMTK Velenje) pred dvojico Dobrovnik-Kočevar (AMTK Velenje), tretja sta bila Novak-P. Bunderla (AMD Šaleška dolina) in četrta Rogelšek-Smolnikar (AMD Šmartno ob Paki). V skupni uvrstitvi delita prvo mesto z 32 točkami dvojici Dobrovnik:Kočevar in Novak-P. Bunderla. Nekatere končne odločitve bodo padle že na naslednji dirki v Banja Luki. Med motoristi v kategoriji do 175 ccm je Roman Zbičajnik osvojil peto mesto. Milan Razdrih Zadnje priprave pred dirko -Tenis--—- Mladi napredujejo V Slovenskih Konjicah je bil mladinski turnir za slovenski pokal, na katerem so se mladi velenjski igralci dobro izkazali. Matej Dovšak je do finala premagal vse nasprotnike, v boju za prvo mesto pa ga je premagal Marolt iz Maribora s 6:1, 6:1. Abšner se je uvrstil med 8 najboljših, Grosman pa je izpadel v prvem kolu. Pri mladinkah se je Bibiankova tudi uvrstila v finale, tam pa jo je premagala Ljubljančanka Remškarjeva s 6:4, 6:0. USPEŠNI OB JEZERU Šaleški teniški klub je v soboto in nedeljo organiziral sklepno tekmovanje najboljših osmih pionirk in pionirjev celjske regije. Letos je bila udeležba pionirk nekoliko slabša kot leto prej, vseeno pa rezultati velenjskih najmlajših veliko obetajo in so spodbuda novemu klubskemu vodstvu. Komaj 9-letna Katarina Srebotnik je šele v finalu priznala premoč dve leti starejši Celjanki Katji Simončič, Anja Glušič je osvojila 4. mesto, med pionirjih je Matej Črešnik po ogorčenem boju v finalu klonil proti Juraku iz Slovenske Bistrice, Mirko Pavič in Miha Lisac pa sta osvojila 5. in 6. mesto. —Namizni tenis-- Poraza v Radljah V 2. kolu pionirske namiznoteniške lige so velenjski pionirji gostovali v Radljah ob Dravi, pri eni najboljših slovenskih in jugoslovanskih ekip. Prva ekipa je klonila s 3:6, druga pa z 1:8. Še pojasnilo za neljubo nerodnost v prejšnji številki. Ivo Pšajd je trener ptujske Petovie in regijski kapetan, uspešen vodja in trener velenjskega Tempa pa je Jože Kastelic. —Lokostrelstvo——----- Lepi dosežki Čavničarjeve O lokostrelstvu poročamo bolj po redko, pa ne po naši krivdi. Delno so namreč »krivi« tudi gornjegrajski lokostrelci, ki dosegajo lepe uspehe, za vse to pa bolj težko zvemo. Tako je njihova tekmovalka Cavničarjeva na svetovnem prvenstvu osvojila osmo mesto, na nedavnem državnem prvenstvu v Planici je bila pri mladinkah v prosti konkurenci druga, v streljanju z golim lokom pa je pri članicah osvojila naslov državne prvakinje. S Tekaško sekcijo Gorenje Na 5. spominskem teku Borisa Keršbaumerja v Mežici, preteklo nedeljo, so sodelovali člani Tekaške sekcije Gorenja iz Velenja, ki so znova dosegli vidna mesta. Nastopili so na malem maratonu, ki je speljan iz Mežice po gozdni poti proti Uršlji in se po več kot 400 m višinske razlike obrne proti Žerjavu in naposled spusti nazaj v Mežico. Ta gorski, a vendar lep gozdni tek, je dobil Šalamun iz Slovenske Bistrice s časom 1:10,57. Člani Tekaške sekcije Gorenja pa so dosegli naslednje rezultate: pri članih do 30 let: 5. Jože Švajger 1:21,53, 6. Darko Fijavž 1:22,29. 7. Andrej Svajger 1:27,59. Člani od 30 do 40 let: 3. Stane Barber 1:20,44 \ Marjan Krevh 1:32,12, 8. Martin Lah 1:33,47. Veterani I.: 2. Hinko Jerčič 2:33,29, 10. Sašo Lozič 1:54,01. Urška odprla vrata V petek zvečer so v prostorih hotela Pake svečano odprli že deveto — velenjsko enoto plesne šole Urška iz Ljubljane. Nadvse prijeten plesno-družabni večer so s kakovostnimi nastopi zapolnili umetniki, igralec Marjan Kralj, recitiral je Povodnega moža in nekaj Menarto-vih satiričnih pesmi(mimogrede — po junakinji Prešernove balade naj bi Urška povzela >naziv<), državni prvaki med mlajšimi mladinci Miriam Šulek-Matej Krajcer in med mladinci Jasna Stojilkovič-Miha Rabič so odplesali program športnih plesov, iz matične plesne šole se je predstavila skupina za show-dance, obiskovalci so se posladkali s krstno torto mojstra Javornika in tudi sami zaplesali pozno čez polnoč. Kot sta v uvodnem nagovoru povedala direktor Urške Tomaž Ambrož in voditeljica velenjske enote Verena Šulek, uresničuje Urška v Velenju svojo temeljno usmeritev, da plesno vzgojo na visoki kakovostni ravni prenese iz telovadnic, hodnikov in šolskih avel v ustrezno, izključno plesu in družabnosti namenjeno okolje. Prostori Urške bodo, zahvaljujoč razumevanju kolektiva Pake, odslej odprti plesalcem vseh organizacij. Vpis v tečaje uspešno poteka. Prav petkovi večeri, pripravljeni po vzoru otvoritvenega, bodo namenjeni starejšim obiskovalcem nad 30 let, zlasti še zakonskim parom in naj bi postali stalno shajališče plesa, kulture in družabnosti željnih občanov. — ram —