april 2000
Poštnina plačana pri pošti 1270 Litija
Občina Litija na sejmu Alpe-Adria
Prvega pomladnega dne, 21. marca, so se na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani odprla vrata sejma Alpe - Adria 2000, na katerem se je prvič predstavila tudi občina Litija. Na 12m2 razstavne površine smo imeli možnost, da naše območje kar najbolje predstavimo (K. S.).
Nadaljevanje na zadnji strani.
Litija sP
GLASILO občanou | 2000
352(497.12 Litija) 1000619,flPR.
ZAVOD 24IIOBRAIB/M
L • T I /
MATIČNA KN/lŽI\
: s
■fij; '7 SREDIŠČA SLOVENIJE,
mlJTIM
— «.
	•lihi (n «fcprprt*
li t 1 M i m 1 PS«	
	
Spoštovani, želim Vam prijetne in doživete velikonočne praznike in Vam ob 27. aprilu, dnevu upora proti okupatorju, in I. maju, prazniku dela iskreno čestitam, in želim prijetno praznovanje, župan Mirko Kaplja
Občankam in občanom voščimo lepe velikonočne praznike. Čestitamo za 27. april, dan upora proti okupatorju, in delavski praznik, 1. maj. Združena lista socialnih demokratov ZLSD OO Litija
Občanom in občankam želimo prijetno praznova nje velikonočnih praznikov in čestitamo ob dnevu upora proti okupatorju iti prazniku dela. Liberalna demokracija Slovenije Občinski odbor Litija
i
Foto: Razstavni prostor občine Litija.
V imenu Demokratične stranke upokojencev Slovenije vsem občanom in občankam želim prijetno praznovanje velikonočnih praznikov, dneva upora proti okupatorju in praznika dela. Ivan Godec
Občanom in občankam občine Litija voščimo prijetne velikonočne praznike ter čestitamo o! dnevu upora proti okupatorju in prazniku dela. Socialdemokratska stranka Slovenije Občinski odbor Litija
Vsem občankam in občanom želimo radostno doživetje velikonočnih praznikov in prijetno praznovanje. Izročilo praznika dela je ponovna priložnost za graditev vrednote dela, solidarnosti in socialne pravičnosti. Vsem občankam iri občanom želimo, da prijetno preživite prvomajske praznike. Slovenska ljudska stranka Podružnica Litija
Nastop Lesenih rogistov iz Kresnic na skupnem prireditvenem prostoru.
'••••••••••••••••••••a • ••••••
Iz vsebine številke:
Pogledi na občinski proračun, stran 2.
Komentar: 0 okusih se ne razpravlja, stran 3.
Nove zgibanke litijske občine, stran 4.
Okrogla miza ob svetovnem dnevu zdravja, stran 5.
Od pesmi do farse -nastop litijskih gimnazijcev navdušil, stran 8.
KLIŠE? stran 7.
Uspehi mladih kegljačev, stran 9.
Iz Fondacije "Villa Litta"
Jubilejno leto
w
Boriška
Želimo vam, da bi vsi iskreno doživeli skrivnost prave Velike noči, ker le ta v polnosti osrečuje. Ob sv. Jožefu (zavetniku delavk in delavcev)pa iskrene želje za prihodnost, ki jo ustvarjajo le pridne roke. Slovenski krščanski demokrati 00 Litija
Litijan Mifan Borišek je bil športnik jadralnl'jetalec, kije s svojimi rezultati posegel v vrh kakovostnih svetovnih dosežkovvtem športu. Rojenje bil 25. 4. 1920 v Litiji, umrl pa je 22.8. 1950 v letalski nesreči, star 30 let. Že pred vojno je bil v Litiji član Sokola, med vojno z družino izseljen. Po vojni je nadaljeval z že pred vojno začeto kariero vrhunskega jadralnega letalca.
Fondacija "Villa Litta" iz Litije bo spomin na 80-letnico rojstva in 50-let-nico smrti obeležila z izdajo posebne pisemske kuverte in spominskega poštnega žiga, ki bo v uporabi na pošti Litija v torek, 25. aprila
2000. Predstavitev poštnega žiga in pisemske kuverte bo istega dne ob 12. uri na pošti Litija. Organizatorja sta Fondacija in Aero klub Milan Borišek. Hkrati bo odprta še filatelistič-na razstava z letalsko tematiko, ki jo
1270 UTIM 25,4,2000
bo pripravil znani filatelistični delavec in publicistJanko Štampfl iz Ljubljane.
Martin Brilej
J
■MHHBBJHUBBHHnHH
1000619,APR.
Politika
SLS
Kdo kroji litijski občinski proračun?
Povzetek razprav svetnikov SLS o osnutku proračuna v občini
FRACNI ČERNE je povedal, da je po večkratnih zahtevah in napovedih s strani predlagatelja ta dokument končno zagledal luč sveta, prišel pa je na žalost kot popoln invalid. Pri pripravi proračuna se ni upoštevalo mnenj, tako je na področju kmetijstva proračun finančno razpolovljen in ne upošteva predlogov Odbora za kmetijstvo in gozdarstvo, ki predlaga poleg že nekako ustaljenih postavk dodatno še postavke, nujno potrebne za normalni razvoj in obstoj te panoge.
Svetniška skupina SLS se bo zavzemala za odprtje novih postavk, in sicer za celostni razvoj podeželja in obnovo vasi, pomoč študentom kmetijskih šol in kreditiranje dopolnilnih dejavnosti.
MIRKO MOČILAR je zahteval, da mora občina storiti več za enakomeren razvoj občine kot celote. Pri tem je jasno izpostavil prepočasno realizacijo sklepov občinskega sveta v zvezi z rekonstrukcijo cest na Dolah, saj predlog proračuna niti ne vsebuje že sprejetih pogodbenih obveznosti, ki jih je občina podpisala za omenjene projekte. Prav tako je od župana zahteval, da občina preko Komu-nalno-stanovanjskega podjetja stori vse, da se s 1.11, 2000 prične vzdrževanje cest in zimska služba na vseh javnih poteh (krajevnih cestah) v občini.
MILAN IZLAKAR je opozoril, da ima občina Litija "mačehovski odnos" do Šmartnega z okolico in sosednjimi krajevnimi skupnostmi. Pri tem je navedel tudi opozorilno pismo sveta KS Javorje, ki so ga naslovili na župana občine. Jasno je zahteval, da mora Občina zagotoviti ustrezna finančna sredstva za izgradnjo prizidka OŠ Šmartno še v letošnjem letu ter da se pospešijo postopki za pri-četek investicije. Pristojne je ponovno spomnil na čedalje hujšo problematiko zasvojenosti mladih z droga-mi ter na nujno ukrepanje občine s preventivnimi programi.
ROMAN CIGLAR je spraševal župana, kako je možno, da je občina Litija v letu 1999 načrtovala prihodke s strani državnega proračuna za investicije v višini 156 milijonov SIT, pridobila pa nato 95 milijonov, v letošnjem letu pa jih občina načrtuje
samo 35. Zanimalo ga je tudi, kako to, da se načrtuje tako nizek prihodek s strani države, in kako to, da se sprejeti sklepi Občinskega sveta ne realizirajo, kot primer pa je navedel sklep, ki ga je OS sprejel decembra 1999, koje razpravljal o problematiki zimske službe v naši občini. Takrat so svetniki sprejeli sklep, da KSP Litija, d.o.o., nabavi traktor z zimsko opremo, denar pa se zagotovi iz proračuna občine Litija za leto 2000. Te postavke v omenjenem proračunu ni. Nadalje je izpostavil postavko vodovod Čateška gora-Gabrska gora, za omenjeno investicijo je bilo namreč v lanskem letu namenjeno v proračunu 5 milijonov, denar pa iz neznanih razlogov ni bil porabljen, kljub temu da je izvajalec že izbran in gradbeno dovoljenje pridobljeno. Tako so bili krajani prikrajšani za omenjeni znesek, kajti ta denar se je porabil nekje drugje. Predlagal je tudi, da se uvede nova postavka za vzdrževanje javne razsvetljave po KS na območju celotne občine.
VIDA POGLAJEN je poudarila, da se mora občina Litija bolj vključiti v razreševanje nakopičenih težav vzve-zi z izgradnjo novega objekta gimnazije kakortudi z izvedbo odprave dvo-izmenskega pouka v občini. Za to izvedbo se morajo prizadevati župan, oba poslanca v DZ, predvsem pa občinska uprava.
BOJAN ŽELEZNIKje ponovno poudaril, da bi morale pri oblikovanju proračuna imeti prednost tiste investicije, ki imajo vso potrebno projektno tehnično dokumentacijo. Bil je zelo kritičen do preobsežnega predloga zadolževanja. Normalno bi bilo, da so za zamenjavo največjega vodovoda Gozd Reka-Šmartno-Litija zagotovljena proračunska sredstva. Vprašal seje, kako je možno, da kljub zamenjavi urednika Glasila občanov tako za časopis kot za radio GEOSS in ATV Signal ni zagotovljenih ustreznih finančnih sredstev.
MARKO JUVANČIČ je v svoji odmevni razpravi opozoril predvsem na strokovne pomanjkljivosti predloga proračuna, zaradi katerega bi morebitni sprejem le-tega, brez dopolnitev in sprememb, pomenil tudi kršitev veljavne zakonodaje. Občina naj bi po predlogu župana najela za več
kot 150 milijonov SIT novih kreditov, kar je nesprejemljivo in nezakonito že, če upoštevamo samo dvoje dejstev: sploh ni bilo predlagano, za katere investicije naj bi bil kredit najet, še bolj problematično pa je dejstvo, da občina toliko kredita sploh ne sme najeti, ker ji predpisi tega ne omogočajo.
Prihodki za leto 2000 niso načrtovani realno, tako da je po oceni Ju-vančiča rezerva v prihodkih, ki jih je realno pričakovati, če bi bila župan in uprava aktivna pri svojem delu, seveda, vsaj 80 milijonov SIT.
Plan pa je tak, da se očitno ne misli potruditi za občino. Župan jeta-ko npr. predlagal, da naj bi od obresti za likvidnostni proračunski denar (tisti torej, ki je prost in se ga trenutno ne rabi), kije naložen pri bankah, "zaslužili" samo 250.000,00 SIT. Plan obresti je naravnost smešen in v celoti nerealen, če vemo, da se tekom leta skozi občinski žiro račun preteče več kot 1,5 milijarde SIT.
Očitno se z denarjem ne zna ravnati oziroma se ne misli skrbeti za to, da se prosti denar naloži tako, da bi občina tudi kaj dobila od tega.
Nesprejemljivo je, da denar, ki ga bo treba plačati za dela po že pravilno sklenjenih pogodbah, ni vključen v proračun. Še več, nekatere investicije, ki jih je občinski svet že potrdil, sploh niso vključene v proračun, po drugi strani pa so predlagani spet novi projekti, za katere sploh še ni nobene dokumentacije ali potrebnih dovoljenj, je bil kritičen Juvančič, ki je posebej poudaril gospodarnost dela tako, da naj bi najprej zaključili že začete projekte, potem pa bi začeli z novimi.
Sicer pa je proračun popolnoma nesprejemljiv, saj ni bil resno usklajevan, pa tudi močno zapostavlja celotno podeželje.
Odlok je zastavljen tako, da bi župan pravzaprav dobil pooblastila, da bi sam razdelil za investicije več kot pol milijarde tolarjev denarja že iz proračuna za naslednje leto, svetnike pa bi tako lahko poslali na dopust za dve leti, saj sploh ne bi imeli možnosti soodločati o programu dela te občine, kar pa je ena temeljnih dolžnosti in pravic svetnikov glede na določila zakona.
Kakšno naj bo socialno varstvo v nasi občini?
V okviru poslanskega večera poslanca Francija Rokavca je potekal pogovor o nacionalnem programu socialnega varstva do leta 2005, o spremembi Zakona o socialnem varstvu, varstvu starejših in ustanovitvi varstveno delovnega centra v Litiji. Poleg svetovalca vlade g. Jožeta Valenčiča so se pogovora udeležili tudi direktorica Centra za socialno delo v Litiji ga. Kolšek, direktor Doma starejših Tišje g. Grošelj in predstavniki Rdečega križa, Karitasa in Društva Sožitje.
Prisotni so pozitivno ocenili pripravljen nacionalni program socialnega varstva, pri tem pa so opozorili na pereče stiske občanov, ki so dejansko ogroženi.
Glede na omenjeno dejstvo je poslanec Franci Rokavec zahteval, da bi se morala sprememba Zakona o
socialnem varstvu čim prej znajti na obravnavi v DZ.
Opozorjeno je bilo, da občina do sedaj ni izkazala dovolj zainteresiranosti za celovito reševanje perečih socialnih vprašanj, kot so kategoriziranje socialnih stanovanj, ureditve sistema javnih del, občinske socialne pomoči, večje aktivnosti za organizacijo dnevnega varstva starejših, pa tudi aktivnosti za ustanovitev varstveno delovnega centra v Litiji se ne izpeljujejo.
Razpravo so prisotni strnili z ugotovitvijo, da občina Litija potrebuje dolgoročni program socialnega varstva in varstva starejših. Potrebna je koordinacija med vsemi službami, ki profesionalno ali humanitarno urejajo to področje. To bi spodbudilo občino k pripravi nujnih rešitev na področju socialnega varstva, ki naj omogoči organizirano pomoč nujno potrebnim, prepreči pa morebitne zlorabe.
Veronika Vidmar
Pobuda za organizacijo brezplačne pravne pomoči
Pred kratkim sem Študentski organizaciji Univerze v Ljubljani poslal pobudo za organizacijo brezplačne pravne pomoči na Pravni fakulteti v Ljubljani. Organizirana brezplačna pravna pomoč bi namreč zagotovo pripomogla k povečanju pravne varnosti socialno šibkejših kategorij prebivalstva, po drugi strani pa bi si štu-dentjessvetovanjem pridobili dragocene izkušnje, ki bi se lahko upoštevati kot znanje, pridobljeno v okviru študijskega programa. Podpiram tudi možnost, da bi se takšno delo finančno stimuliralo. Franci Rokavec, poslanec DZ RS
Nadaljevanje o proračunu za leto 2000:
Zgodba o litijskem proračunu je iz leta v leto enaka. Svetniki sprejmemo sklepe, ki sestavljal-ca zavezujejo, naj bo proračun za naslednje leto sprejet še pred iztekom tekočega leta. Praktično pa o proračunu začnemo razpravljati mnogo kasneje, njegov sprejem pa je realiziran, koje za nami že pol ali več kot pol leta. Očitno bo tako tudi letos. Osnutek proračuna je bil sprejet v prvem branju, vendar z velikanskim primanjkljajem, ki ga bo treba v predlogu zmanjšati.
Letos smo po dolgem času lahko videli pozitiven premik v proračunu na področju družbenih dejavnosti. To je treba pohvaliti, saj je župan vsako leto obljubljal, "da bo odslej drugače". Ker pa je bilo zadnjih pet let tako, kotje bilo, so letošnja povečana sredstva za družbene dejavnosti bolj gašenje problemov iz preteklih let, na katere smo v naši stranki ves čas opozarjali. Namenski denar iz družbenih dejavnosti je odtekal na druga področja. Tako se je v predšolski vzgoji, osnovnem izobraževanju, sociali, kulturi in športu nabralo toliko perečih problemov, da jih ni moč vseh rešiti hkrati.
V letu 2000 naj bi sezidal prizidek vrtca v Litiji, telovadnica na Graški Dobravi, prizidek osnovne šole v Šmartnem, urejeval naj bi se Kulturni center na Stavbah in dokončala obnova knjižnice. Trdno upamo, da se županova "dobra misel za družbene dejavnosti" do predloga proračuna ne bo spet spremenila v asfalt in sprožila novih protestov v družbenih dejavnostih.
Joža Ocepek
LDS
LIHtllAlNA DEMOKRACIJA SLOVENIJI:
Cesta
Že pri obravnavi letošnjega proračuna občine je občinski odbor LDS poudaril, da je bilo v zadnjih letih v občini moderniziranih karveliko cest, da je bilo za te investicije namenjenega veliko denarja vseh davkoplačevalcev in še posebej neposredno zainteresiranih občanov. Tako je "cestni standard" v primerjavi z nekaterimi drugimi primerljivimi občinami pri nas na splošno kar visok. Seveda nekaj cest še vedno čaka na modernizacijo, slej ko prej bodo pri-
šle na vrsto, čeprav naj bi se po našem mnenju investicije v ceste nekoliko upočasnile. Poleg tega pa LDS zagovarja sistemski pristop, ki bi temeljil na kriterijih in okvirnem vrstnem redu. Med kriteriji za prednostni pristop k modernizaciji cest bi prav gotovo morala biti obremenitev ceste oz. frekvenca prometa po njej, zatem njen gospodarski pomen in splošno stanje ceste. Tudi deleže občine in uporabnikov bi morali definirati.
Sicer pa LDS meni, da bi občina morala v prvi vrsti izvajati nenehne pritiske na državo, da bi končno uredila cesto od Litije do Ribč, ki je za občino najpomembnejša. Po njej se vsak dan v obe smeri vozi na tisoče občanov, na tem odseku nenehno v
zelo tveganem položaju. Poleg tega pa je treba tudi povsem jasno povedati, da se občina ne bo izkopala iz gospodarske revščine, če ne bo dobila primerne cestne povezave z Ljubljano. V občini lahko ponujamo še tako ugodna zemljišča za razvojne dejavnosti, pa vse skupaj nič ne pomaga, če bo cesta od Litije do Ribč takšna, kotje sedaj. Lahko razvijamo družbene dejavnosti, izobražujemo mlade ljudi, pa vse skupaj ne bo rodilo pravih sadov - kadri (izobraženi) bodo odhajali drugam, kerv občini ne bo možnosti za kvalitetne zaposlitve. Seveda pa ob vsem tem ne bi smeli prezreti obvozne ceste za tranzitni promet ob Litiji, ker bi bivanje ob tako prometno obremenjeni cesti postalo neznosno, kar pa je tu-
di vzrok, da se ljudje ne bodo odločali za življenje v takšnih krajih.
Letosje Državni zborza cesto Rib-če-Litija namenil 360 milijonov tolarjev, kar bo morda zadostovalo za ureditev par sto metrov te cesto do mostu v Kresnicah proti Ribčam. Ob takšni dinamiki se nam normalna cesta še ne obeta prav kmalu. Zato bi bilo potrebno nenehno, povsod, na vseh nivojih in z vsemi ljudmi, ki za to lahko kaj naredijo, cestno povezavo z Ljubljano postavljati kot prioritetno in odločilno zadevo za razvoj litijske občine, ki se bo le povezana z Ljubljano lahko hitreje in bolje razvila.
Martin Brilej
Politika, novice
Pobuda za koordinacijo dela za povečanje socialne varnosti
V torek, 21. marca, smo udeleženci poslanskega večera izoblikovali pobudo, da se za pripravo programov socialnega varstva in varstva starejših občanov v občini, skupaj z občino Litija, oblikuje koordinacijska skupina vseh pristojnih javnih služb za področje socialnega varstva v občini, humanitarnih in interesnih združenj. Za uresničevanje navedenih programov bi bilo nujno, da občina čimprej pristopi k oblikovanju takšne koordinacijske skupine. Zato predla-
gam, da v skladu z omenjeno pobudo pričnete z aktivnostmi za ustanovitev takšne koordinacije skupaj s Centrom za socialno delo Litija, Zavodom za zaposlovanje RS - Uradom za delo Litija, Domom starejših občanov Tišje in drugimi organi in organizacijami v občini. Smiselno bi bilo, da bi občinski svet dobil celostno informacijo o stanju na področju socialnega varstva v naši občini.
Poslanec DZ RS Franci Rokavec
Elsnerjeva hiša
O okusih
se ne razpravlja
Ko so stari Rimljani iznašli ta rek, prav gotovo niso mislili, da bo preživel vse do danes, še bolj verjetno pa je, da je bilo bistvo te krilatice takrat drugačno kot danes. Mojstri retorike in filozofije so taka in podobna gesla uporabljali za bolj vzvišene ideale in cilje.
In zakaj to pišem? Napis, ki krasi fasado zgradbe v mestnem jedru Litije, ki se ponaša zzgodovinsko vrednostjo in vsebino, je več kot zgovoren in ima svoj globlji pomen.
Nekoč je bila ta stavba bleščeča in pomembna. Bila je (pomislitel)to, kar Litija
ne premore niti danes, leta 2000; bila je hotel inje kot taka nekaj pomenila. Kaj vse seje v njej dogajalo, bi bilo težko ugotoviti, nedvomno pa mnogo pomembnega in prijetnega.
Minevala so leta, desetletja...pozlata in blišč sta ugašala in stavba je tako kot marsikatera starina postala družbi v breme in začela je propadati.
Tisti, ki so z njo gospodarili in v njej živeli, pa se niso kaj prida zmenili za to. Ni jih motilo, da je bila nekoč eminentna, niti da je na najlepši lokaciji in bi kot taka morala biti mestu v ponos. Bili so pač drugi časi; nostalgija in kulturne vrednote so imele predznak malomeščanstva, karpa je bilo tedaj silen greh.
Pa vendarje stavba životarila naprej vse do dni, ko smo se začeli bolj zavedati sebe, slovenstva in vsega,
kar je povezano s tem. Tak pogled je bil dobrodošel tudi za stavbo, saj so jo v navalu narodnega navdušenja odeli v novo obleko in opremili z napisom iz naslova. Notranjost je sicer ostala tako, kotje bila, a to je že kar značilno za nas, saj imamo radi, da nas ljudje občudujejo navzven, tisto pa, kar se ne vidi, je pač skrito.
Mestni veljaki so uredili tudi status stavbe tako, da smo obrobni opazovalci z veseljem pričakovali, da bomo hišo prav kmalu spetzagledali v svoji funkciji in sijaju. Potem pa je naenkrat vse potihnilo. Še več, očitno je bilo, da je hiša postala breme in da bi seje radi na nek način znebili. Govorice so bile različne: eni bi jo najraje prodali, drugi z njo gospodarili (in sicer s tujim denarjem), tretji pa bi jo enostavno podrli in tako problem rešili najbolj elegantno. In če bi jim kdo očital, bi s prstom pokazali na napis in bili mirni. Stari Rimljani so že vedeli, kaj govorijo.
Upamo, da bo hiša doživela boljšo in pravičnejšo usodo, saj v Litiji potrebujemo kakšno prijetno kavarno, takšno za (malo) starejše. Tudi kakšna nočitvena kapaciteta bi prišla prav, da se ne bi bilo treba popotnikom, ki jih noč zaloti v Litiji, peljati do Ljubljane. Predvsem pa bi potrebovali stavbo, na katero bi bili lahko ponosni in nanjo navezani. Ali pa bi njen prostor napolnili z neko vsebino, to sprejeli in vzeli za dobro. Morda se bo to uresničilo, morda ne. Upanje ostaja; da le ne bi kdo ob tem zavzdihnil in po latinsko šepnil: Santa simplicus!
Vladimir Jakopič
Krvodajalska akcija uspela
Krvodajalska akcija je potekala 23. in 24. marca, od 7. do 15. ure, v Zdravstvenem domu Litija. Odzvalo se je 444 krvodajalcev, ki se jim ob tej priložnosti tudi prav lepo zahvaljujemo. Ko nekdo daruje svojo kri, daruje tudi košček sebe. Iz tega je razvidno, daje čut za humanostv ljudeh resnično prisoten.
Razveseljivo je, da seje tokratne krvodajalske akcije udeležilo 42 ob-
čanov več kot v mesecu oktobru 1999 in daje kar39 občanov kri darovalo prvič.
Naslednja dvodnevna akcija bo v oktobru in vas vabimo, da seje udeležite v čim večjem številu vsi, ki ste zdravi, in s tem pomagate do zdravja tudi tistim, ki jim je vaša kri potrebna.
T. L.
Aprilska seja občinskega sveta
Sejo so svetniki končali v treh delih, odločilna pa je bila zadnja tretjina, ko so potrdili prvo branje letošnjega proračuna in obravnavali zazidalni načrt mesta Litija.
Ko so se svetniki v ponedeljek 13. marca prvič sestali, so se stvari zapletle pri sprejemu zapisnika minule seje. Marko Ju-vančič je predlagal, naj se zadržijo sklepi minule seje, ker komisija za kadrovske zadeve, volitve in imenovanja na svoj sestanek menda ni povabila dveh strank. Tako zapisnik 12. seje ni bil potrjen. Zelo na hitro so se morali svetniki odločiti tudi o točki glede nakupa Kegljišča. Odločali so se težko, pravzaprav se niti ne bi, če ne bi sodišče čakalo na odločitev, in je bil svet postavljen pred dejstvo: ali občina stavbo kupi ali ne. Izhodiščna cena za objekt, ki (zanimivo) stoji na občinski zemlji, je bila 13,5 milijonov tolarjev.
Kljub temu, da se je svet odločil za nakup, pa je bila Litija prekratka. Čez nekaj dni smo izvedeli, da je objekt za dobrih 15 milijonov kupilo podjetje Čarli, d. o. o., iz Zagorja. Kaj namerava novi lastnik z objektom, pa ni znano.
Sledila je obravnava proračuna. V prvem delu razprave so se svetniki, ki so prišli do besede, strinjali, da je zadolžitev občine prevelika. Sejo so nato prekinili in jo nadaljevali 20. marca. Med poslušanjem raz-pravljalcevje bilo jasno, da predlog proračuna ni usklajen med strankami, svoje pa so pridali še nekateri predsedniki krajevnih skupnosti, ki so tudi ocenili predlog, predvsem pa okrcali pripravljalca zaradi neenakomerne porazdelitve sredstev v občini.
Sledil je odmor za razpravo in usklajevanje med strankami, ki pa tisti večer niso našle skupnega jezika.
Pripravljalec pa je do tretjega dela seje, ki je bila v ponedeljek, 27. marca, dopolnil svoje sklepe oz. jih uskladil s strankami. Tako so sklenili: da se proračun pripravi tako, da bo obseg zadolževanja v letu 2000 znašal največ 5 %, ponovno naj se ovrednotijo prihodki in odhodki, upoštevajo naj se obveznosti iz pogodb občine, za izgradnjo prizidka k OŠ Šmartno se nameni 60 milijonov to-
larjev, natančneje naj se opredelijo investicijski krediti in poraba le-teh, občina pa naj zagotovi še sredstva za izvensodne poravnave.
S temi dopolnitvami so bili svetniki zadovoljni in sprejeli osnutek proračuna v prvem branju.
Sledila je zanimiva točka, in sicer dopolnitve in spremembe Odloka o ureditvenem območju mesta Litija. Pred dvema letoma so svetniki videli osnutek, ki jim gaje predstavil Cveto Matijevič, v teku javne razgrnitve tega osnutka pa so občani lahko podajali svoje pripombe. Novi osnutek, ki so ga svetniki videli na seji, predvideva kar nekaj sprememb in posegov v okolje, zato je bil 12. aprila načrt ponovno javno razgrnjen v prostorih Občine Litija, seveda z namenom zbrati pripombe in mnenja občanov.
Na seji so svetniki razpravljali predvsem o predelih, ki bodo namenjeni industriji ali bolje rečeno obrti, to je predel ob Ljubljanski cesti ter okolica TSC Laba, na drugi strani pa so se svetniki zanimali tudi, kaj bo z zelenimi površinami v mestu.
Kako bo z mestnim središčem? Strokovnjakza prostorje svetnike seznanil z nekaterimi spremembami: s postopnim umikom kmetij iz mesta, gradnjo nadomestnih objektov in postopnim spreminjanjem glavne ulice v peš cono.
Če ste se morda spraševali, kako je z govoricami o četrti bencinski črpalki v mestu, spet so tu! Ko so svetniki malo povrtali v to temo, so izvedeli, daje gradbeno dovoljenježe izdano.
Gotovo bo o tej temi do sprejetja zazidalnega načrta še kaj slišati. Predvsem bo zanimivo izvedeti, kaj se je zgodilo z rento, ki naj bi jo prejelo mesto.
In kdaj naj bi bil načrt sprejet? Svetniki so menili, da je od prvega osnutka do danes minilo preveč časa in so pripravljalcu postavili rok 15. junij.
A.Š.
Pokopališče na Frtici vse prej kot v ponos mestu Litija
Živimo v mestu Litija, ki ga od leta 1996 tvori Mestna skupnost Litija, na katero bi morali biti ponosni, toda nismo, za to pa je več razlogov.
V mestni skupnosti Litija živi 6822 občanov, kar je veliko spalno naselje, posebno še na levem bregu reke Save. Prav ti občani so v letu 1998 vplačali 24 milijonov tolarjev nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, 22 milijonov pa podjetja terobrtni-ki. Skupno je bilo torej vplačanega 46 milijonov tolarjev (in še 4 milijone tolarjev zamudnih obresti). V letu 1999 so občani vplačali 24 milijonov, podjetja in obrtniki pa 20 milijonov. V letu 1998 in 1999 so občani, podjetja in obrtniki skupno vplačali 98 milijonov tolarjev nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča.
Iz navedenega je razvidno, da se je na tej postavki v dveh letih nabralo kar precej denarja, vendar se ga je zelo malo uporabilo v samem mestu, kar lahko ugotovi vsak mimoidoči. Samo za ilustracijo navajam, da je v letih 1995 do vključno 1999 bilo uporabljenih za področje mestne skupnosti Litija samo 77 milijonov tolarjev ali 11 tisočakov na prebivalca. Krivdo za to gre pripisati občinske m u vodstvu te r svetn i ko m v občinskem svetu, ki sprejemajo proračun.
Zaradi takšnega odnosa do mesta Litije imamo še da-
nes na pokopališču kot mrliško vežico v uporabi preko 100 let staro grobnico, v kateri počivata Rudolf Abfaltrern (umrl 16.10.1893) in Silvi n a von Abfaltrern (umrla 5. 6. 1901). Grobnica je v uporabi z dovoljenjem svojcev, v kateri počivata njihova prednika. Sami lahko vidite, koliko časa je preteklo od Avstro-ogrske, Države SHS, SFRJ in sedaj smo že 9 let v samostojni Sloveniji, vendar grobnica še vedno služi kot mrliška vežica.
Prav vsi dobro veste, da ima že skoraj vsaka vas, kjer imajo pokopališče, zelo urejeno mrliško vežico, ki je opremljena s sanitarijami, pokritim prostorom, čajno kuhinjo in po-
dobnim. Žal tega v litiji ni, svojci in prijatelji, ki se poslavljajo od pokojnika, so pod milim nebom izpostavljeni soncu, dežju in mrazu. Problem je na pokopališču najti sanitarije in vodo, v kakšnem stanju so, pa je že drugi problem.
Drugo zelo pereče vprašanje pa je ozvočenje, na katero se nikdar ne moreš zanesti, saj le-to deluje, kakor se mu zljubi. Še mnogo stvari je, ki bi jih moral upravljalec urediti, posebno še sedaj, ko se okolica pokopališča spreminja v črno odlagališče.
Spoštovani krajani mesta Litije, od leta 1995 smo občani plačali za nadomestilo o uporabi stavbnega zemljišča preko 200 milijonov tolar-
jev, za reševanje problematike v mestu je bilo uporabljenih le dobrih 77 milijonov. Vse ostalo seje uporabilo za reševanje problemov izven mesta.
Zato v imenu vseh občanov mesta Litije pozivam župana občine, da z občinskimi strokovnimi službami ukrepa tako, da se vsa sredstva iz nadomestila za uporabo stavnega zemljišča mesta Litija, če bo potrebno tudi druga, usmerijo v ureditev litijskega pokopališča in ureditev mrliške vežice. Vsa predvidena sredstva za reševanje drugih načrtovanih del pa naj se prenesejo na izvedbo tega projekta, kajti v nasprotnem primeru bomostakimtempom financiranja kot ga določajo občinski svetniki, urejevali to problematiko še nadaljnjih 100 let. Za stanje, kakršno je, ste krivi tudi vi, spoštovani svetniki občine Litija, in se nikakor ne morete izmikati odgovornosti.
Ob litijskem pokopališču trenutno nastaja črno odlagališče za odvečni gradbeni material, v noči na 6. april pa je neznani občan v kontejnerza odpadke pripeljal tudi dve odsluženi vzmetnici. Kaj se lahko jutri znajde ob pokopališču, lahko samo ugibamo, zato vsem, ki skrbijo za lepši izgled zu nanjosti pokopališča, iskrena hvala.
Upam, da bo ta članek prebral kdo od nagovorjenih in tudi primerno ukrepal, saj to tudi pričakujemo!
Tekst in foto Ciril Golouh
Novice
Osrednja pozornost zakonu o GEOSS-u
Društvo za razvoj in varovanje GEOSS-a seje 30. marca sestalo na svojem 3. rednem občnem zbo-ru.Člani društva so se seznanili s poročili o aktivnostih in porabi sredstev v minulem obdobju ter sprejeli usmeritve za delo v prihodnje. Svoja pravila so uskladili s trenutno zakonodajo, posebno pozornost pa so posvetili pripravi zakona o GEOSSu, ki bo na pobudo poslanca, Francija Ro-kavca, že kmalu v obravnavi v državnem zboru.
V zvezi s tem je bila ustanovljena posebna komisija, v kateri so zastopani: občina Litija, KS Vače, krajani
GEOSS-a, predvsem pa Društvo GEOSS, ki skrbi za revitalizacijo območja GEOSS-a od določitve GEOSS-a pred 19. leti, ter je za to območje - poleg krajanov - tudi največ naredilo ter o njem največ ve.
Člani društva so trdno prepričani, da je treba zakon o GEOSS-u graditi na osnovi dosedanjega uspešnega, skoraj 20-letnega prostovoljnega dela in na dejstvu, da ima GEOSS vrsto državotvornih, zgodovinskih, kulturnih, naravnih in drugih elementov.
Anka Kolenc
Nove zgibanke "iz središča Slovenije"
Na Podjetniškem centru v Litiji smo že dalj časa razmišljali o izdelavi turističnega promocijskega gradiva, ki bi bil namenjen in dostopen širši javnosti. Za udeležbo na sejmu Alpe - Adria 2000 smo takšno gradivo tudi resnično potrebovali, zato smo v slabih dveh mesecih izdelali dve barvni in tri enobarvne zgibanke, ki nudijo informacije z različnih področij. Izdajo zgibank je omogočila Občina Litija.
Iz središča Slovenije je slogan, pod katerim naj bi se v prihodnje pojavljali vsi turistični produkti naše občine, zato se tudi vse zgibanke pojavljajo pod tem imenom.
Občino Litija predstavljamo na barvni zgibanki formata 600 x 210mm. V besedi in sliki smo poskušali zajeti vse najzanimivejše točke in rekreativne dejavnosti našega območja. Poleg Vač z Geoss-om in Bo-genšperka so predstavljeni še Litija, Šmartno, Primskovo, Gabrovka, Dole, Kresnice, Polšnik in Velika Štan-ga. Besedilo je obogateno s posnetki naselij, posameznih objektov in rekreativnih aktivnosti (rafting, jadralno padalstvo, kolesarstvo) ter informativno karto, na kateri je na podlagi izrisano rečno in cestno omrežje, dodali pa smo še pomembnejše sakralne objekte, arheološka najdišča, razgledne točke, rekreacijske centre, naravne znamenitosti, krajinske par-
ke, gradove, turistično-informacijski pisarni in prenočišča.
Manjša barvna zgibanka VAČE (A5 format) je oblikovno tudi izdelek Podjetniškega centra. V zanimivi kombinaciji besedila in fotografij so predstavljene zanimivosti Vač in Geoss-a. Izdajo zgibanke so poleg našega centra omogočili še Društvo za razvoj in varovanje Geoss-a, Kmečki turizem Kimovec in Gostilna Mrva.
Na dveh enobarvnih zgibankah smo zbrali in objavili podatke o prireditvah v letu 2000 in gostinsko ponudbo našega območja.
Novost je tudi zgibanka Turistični programi.Vnjej je zbranih pet zanimivih turističnih paketov, oblikovanih na Podjetniškem centru Litija in namenjenih različnim ciljnim skupinam. Tako se lahko pod strokovnim vodstvom odpravite na ogled starih mlinov na potoku Bistrica {Mlini še živijo) ali pa se za dva dni spremenite v pastirja (Zakrivljeno palico v roki, za pasom pa šopek cvetlic). Program Vače po sledeh zgodovine vas seznani z vaško preteklostjo, za otroke pa sta še posebej zanimiva programa Otroški izlet po Bogenšperku s piknikom v grajski jami in iskanje pravljičnih bitij v Rožančevi jami (Ali še živijo palčki in vile?).
Karmen Sadar
Naš vrt
Pod skupno blagovno znamko Naš vrt - izvedba vrta v celoti so se na ljubljanskem sejmu Dom od 7. do 12.3. 2000 uspešno pred-
stavili tudi trije obrtniki iz naše občine: Mizarstvo Kos iz Velike Preske, Gradbeništvo Gorišek iz Šmartnega ter Ključavničarstvo Repovš iz Šumnika. Še en dokaz več, da imamo us-
pešne podjetnike, ki po evropskem načinu povezovalnega razmišljanja prodirajo v našem prostoru. Kot so povedali, je promocija na sejmu uspela, saj so dobili za sezono v "ob-
delavo" preko 70 vrtov. Tudi Podjetniški center Litija jim čestita k uspehu.
Saša Gradišek
I
naš vrt
izvedba vrta v celoti
natrtovinjc gra«Jr*nišlvo
mizarstvo
Podjetniški center Litija naj bi deloval prek meja občine
Na priporočilo Zavoda za zaposlovanje RS so si župani občin Dobropolje, Grosuplje in Ivančna Gorica ogledali rezultate dela enega bolje delujočih lokalnih pospeševalnih centrov v Sloveniji, Podjetniškega centra Litija.
Smotrnost naše razvojne institucije je opisal litijski župan, v.d. direktorice Podjetniškega centra Litija pa je podrobno predstavila aktivnosti zadnjih dveh let, ki naj bi podprle malo gospodarstvo. To so izobraževanja, finančne vzpodbude, svetovanje in informiranje. Vzadnjem letu pa
se že izvajajo tudi aktivnosti za razvoj širšega območja.
Direktor Pospeševalnega centra za malo gospodarstvo je predstavil projekt lokalne in regionalne pospeševalne mreže. Povedal je, da novih centrov ne bodo finančno podprli, zato bi se sosednji občini Grosuplje in
Ivančna Gorica morali dogovoriti za obliko sodelovanja s Podjetniškim centrom Litija. Istega mnenja je bila tudi predstavnica Republiškega zavoda za zaposlovanje, župani občin pa so predstavili svoja videnja sedanjih trendov razvoja območja in so se strinjali, da so širše povezave boljše, vendar morajo temeljiti na konkretnih dejanjih.
Saša Gradišek
Občini Dol in Moravče še brez razvojne infrastrukture
V slovenskem prostoru je vzpostavljenih 26 lokalnih ter 4 regionalni pospeševalni centri, ki pa s svojimi aktivnostmi še ne pokrivajo vseh občin. Med njimi sta tudi občini Dol pri Ljubljani in Moravče. Zato sta bila na skupno
srečanje na Spodnji Slivni v ponedeljek, 3.aprila, povabljena oba župana omenjenih občin. Na srečanju je direktor pospeševalnega centra za malo gospodarstvo Božo Marot podrobno predstavil mrežo pospeševalnih centrov v Sloveniji, njen razvoj in dosežene rezultate. Pri tem je po-
udaril, da obstajajo bele lise na zemljevidu, kijih mreža še ne pokriva. Zato pozdravlja prizadevanja Podjetniškega centra Litija, ki si omenjeni občini želi vključiti v razvojno partnerstvo. Prisotnim so predstavili dosedanje rezultate dela in nadaljnje usmeritve Podjetniškega centra Liti-
ja. Predsednik odbora za gospo-darstvoTone Pavliha je predlagal, da sosednji občini določita strokovno osebo, ki bo v svojem okolju začela delovati v smeri začrtanih aktivnosti Podjetniškega centra Litija.
Župana litijske in dolske ter podžupan moravske občine so ugotovili, daje pomembno sodelovanje na različnih interesnih področjih, saj bodo z združenimi močmi lažje zagotavljali in pospeševali razvoj.
Saša Gradišek
Z znanjem smo uspešnejši
mm
Podjetniški center Litija organizira različna eno- in večdnevna izobraževanja, ki so namenjena predvsem podjetniški
strukturi. Zanimanje za seminarje je zelo veliko, zato na Centru vsak mesec pripravimo novo temo.
V letošnjem letu so bili organizirani nadaljevalni računalniški tečaj v sodelovanju z Gimnazijo Litija, tečaj angleške konverzacije in seminar o
delovnih razmerjih. Zaradi velikega zanimanja je bil v aprilu ponovno organiziran začetni tečaj računalništva. Vtem mesecu je potekal tudi 10- urni tečaj interneta, namenjen nosilcem dejavnosti. Tečaj je vodila Tatjana Gombač, ob pomoči Mojce Osojnikvodje INFO centra pri Gospodarski zbornici Slovenije. Udeležence sta seznanili s praktično uporabo interneta in predstavili dostopno bazo podatkov, zelo zanimive pa so bi-
le zlasti informacije o možnostih poslovanja preko računalnika.
Ker se je za to vrsto sodobne komunikacije pokazalo veliko zanimanja tudi med delavci, zaposlenimi pri podjetnikih, bomo posebej za njih v maju tečaj ponovili.
Potrebe podjetnikov po novih znanjih so vedno večje in hkrati različne, zato smo na Podjetniškem centru pripravljeni pomagati pri uresničevanju le-teh.
Andreja Celestina Jeraj
Novice, kultura
ATV Signal se vidi dlje
Program lokalne televizije je od marca viden tudi v Gabrovki in okolici. Gledalci ga po novem lahko spremljajo na kanalu 53.
Veliko število televizijskih signalov, ki jih lahko sprejemamo v naše domove, nam danes omogoča izbirati med res širokim spektrom vsebin. Kabelski in satelitski sistemi širijo globalna obzorja, televizije na nacionalni ravni se trudijo celostno pokrivati in poročati o dogajanju v svetu in na državni ravni, lokalne televizije pa prinesejo novice iz naših in sosednjih krajev, v njih se pojavljajo naši znanci, izvemo o prizadevanjih za boljše življenje v naši krajevni skupnosti. Včasih radovedno oko kamere pokuka tudi na naš vrt. Na videz res posreduje nepomembne in banalne novice, še posebno, če jih primerjamo s tistimi iz večjih, "resnejših" medijskih hiš, pa vendar lokalna televizija ljudi povezuje in zbližuje.
V litijski občini ATV Signal deluje že deseto leto. Program lahko spremljate na 53.22. in 26. kanalu, V vaš
ATV Signal vabi k sodelovanju bralce in bralke informativnega programa. Kandidati in kandidatke naj pošljejo prijave z življenjepisi na naslov: ATV Signal, p.p. 9,1270 Litija.
dom prinaša redno tedensko informativno oddajo, prenaša kulturne, športne in zabavne prireditve, pripravlja različne svetovalne oddaje ter skrbi za obveščanje na svojih videostra-neh. Televizija se loteva tudi resnejših dokumentarnih oddaj; na primer o nasilju, invalidnosti ter posebnih dosežkih posameznikov in skupin. Program spremljajo tudi v nekaterih drugih občinah, seveda pa je program namenjen in oblikovan predvsem za litijsko občino.
Pomembnosti lokalne televizije se zaveda tudi lokalna oblast, zato Občina televiziji s svojega proračuna namenja del sredstev za sofinanciranje informativnega programa. Svetniki in svetnice so prisluhnili tudi potrebam širjenja televizijskega signala v naši občini. Nekatera območja žal še vedno ostajajo v televizijskem mrku, to pa ne velja več za
Gabrovko, Moravče, Brezovo, Moravsko goro, Zgornje in Spodnje Vodice, Gobnik in Kamni Vrh.
Republiška uprava za telekomunikacije je 13. marca izdala dovoljenje za uporabo kanala 53, kjer lahko prebivalci teh krajev spremljajo program ATV Signala.Tudi preostala nepokrita območja, kot so Dole, Prim-skovo in Vintarjevec, je mogoče rešiti na podoben način, seveda s pomočjo oz. sofinanciranjem občine, so povedali na ATV Signalu.
Litijska lokalna televizija si je izbrala slogan Postanite vidni. Pojma vidnost pa ne moremo enačiti s pojmom gledanost. O gledanosti govorimo takrat, ko se gledalci odločajo za spremljanje nekega programa, ker jih ta pritegne oz. zanima, medtem ko o vidnosti odločajo drugi dejavniki (ti so pogosto tehničnega pomena) in pomenijo možnost nek program spremljati. In da bi se gledalci lahko odločili gledati ATV Signal, jim je treba najprej omogočiti program sprejemati, torej ga videti.
A.Š.
_ ■-GD
Okrogla miza Kri rešuje življenje
Svetovni dan zdravja, 7. april, je potekal pod sloganom: Kri rešuje življenje, moja kri - varna kri, zame, zate, za vsakogar. V Litiji so ga obeležili z okroglo mizo, na kateri je sodeloval tudi dr. Božirar Voljč, direktor Zavoda RS za transfuzijo.
Litija se lahko pohvali s precej dolgo tradicijo krvodajalstva, katere začetki segajo v leto 1955, le dve leti za tem, ko so z njo začeli v Sloveniji-
Letošnji svetovni dan zdravja, 7. april, je tesno povezan s krvjo in krvodajalstvom. Na predvečer tega dneva, v četrtek, 6. aprila, je potekala okrogla miza na to temo. Njen častni gost pa je bil doktor Božidar Voljč, ki je na začetku povedal precej o etičnih vidikih krvodajalstva. Razpravi so prisostvovali še doktor Marko Kolšek, ki je bil pobudnik za to, da v občini Litija organizacija Rdečega križa enkrat mesečno izvaja merjenje krvnega pritiska. Dobro je vedeti, da kri dajemo predvsem zaradi vzdrževanja krvnega pritiska.Torej je merjenje tega še kako pomembno. Okrogle mize sta se ude-
Ob svetovnem dnevu mladinske književnosti
Mustrovi navi-hanci na razstavi
Mikija Mustra nekateri odkrivajo na razstavi naslovnih in filmskih animacij, ki je postavljena v litijski knjižnici, drugim pa je stari zna-
nec, saj jim je otroštvo in mladost popestril s svojimi stripov-skimi junaki Zvitorepcem, Lakotnikom in Trdonjo. Razstava je posvečena Anderse-novemu dnevu.
Foto: M. Š.
Čas, v katerem je avtor ustvarjal, ni bil naklonjen stripu, saj je ta veljal za kičasto zahodnjaško neumetnost, ki kvari mladino. Pa vendar Miki Mus-ter velja za klasika
evropske devete umetnosti in je za svoje življenjsko delo prejel nagrado Andrija, ki mu jo je podelilo jugoslovansko združenje Klub devete umetnosti.
Animirani junaki so se Mikiju Mustru priljubili že v otroštvu. Koje v kinu spoznal Disnevjeve junake, je sanjaril le še o tem, kako bi tudi sam ustvarjal risane filme. Dokončal je študij kiparstva na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, pri tem pa vztrajno risal in risal ter eksperimentiral na svojo roko in si pridobil tudi jasno prepoznavnost. Kmalu nihče več ni mogel reči, to je slovenski Disnev, pač pa: to je Miki Muster.
Zvitorepec je v stripu živel neprekinjeno 25 let, v dveh desetletjih dela v Nemčiji je Miki Muster ustvaril več kot 10 ur animiranega filma, poleg tega pa je vsako leto zrisal še 5 do 10 reklamnih spotov. Svoje popularno življenje so imeli Cikcak zajčki, Medolino iz Podravke, Visoki C bonboni, Indijančki iz Viki kreme, deček Čunga Lunga in še mnogi drugi.
Akademski kipar Miki Muster je od leta 1955 dalje ilustriral 25 zgodbic in eno tudi sam napisal. Našteli smo še 43 stripovskih zgodbic, ki jih je napisal in narisal od leta 1952 do 1973. Večina od njih so prave uspešnice, ki so vsaj dvakrat ponatisnjene.
Miki Musterje nedvomno najboljši in najplodovitejši slovenski avtor stripov in animiranih filmov. Odraslim so se priljubile tudi njegove politične karikature, ki jih je objavljal v tedniku Mag, saj kar je za otroke nabriti stripovski Zvitorepec, je za odrasle naša aktualna, vseh muh polna politika.
Razstavo naslovnih in filmskih animacij Mikija Mustra so odprli v torek, 4. aprila, in z njo obeležili svetovni dan mladinske književnosti. Ta dan je poimenovan tudi po svetovnem pravljičarju Andersenu in ga v litijski knjižnici vsako leto zabeležijo drugače, seveda pa v zvezi mladinske literature.
A.Š.
ležila tudi predsednik območnega združenja RK Litija Karlo Lemut ter predstavnik Rdečega križa Slovenije Damjan Slabe. V razpravo so se aktivno vključili še večletni krvodajalci, člani organizacije terdrugi udeleženci.
V razpravi o etiki so ugotovili, da življenje postane dolžnost, tudi neka naloga, prav zaradi etike. Ko govorimo o etiki, stopi tu v ospredje kri. V Bibliji je v stari zavezi zapisano, da je Bog prepovedal uživanje krvi, ker je kri življenje, življenja pa ne smemo uživati. Besedo kri je moč zaslediti tudi v mnogih rekih in pregovorih, ki so se pri nas obdržali že skozi stoletja (npr.: ta mi pa kri pije ali s tem smo pa krvni bratje in podobno). Bojevanje je v samem začetku potekalo, da bi kri odtekla, saj naj bi s tem odteklo tudi življenje in sovražnik bi bil premagan. Puške in pištole so prišle mnogo za tem. Krije bila ves čas povezana s slabim in dobrim. Povezati pa jo je potrebno tudi z nesebičnostjo, saj krvodajalec s krvjo daruje tudi košček sebe. S tem ne izkazuje le svoje človečnosti, ampak pripravljenost, da daruje del sebe za druge.
Kot je dejal dr. Božidar Voljč, smo Slovenci pripravljeni priskočiti si na pomoč (lep primer za to je potres v Posočju). "Sami osebi mislimo slabše, kotje res,"jezaključil uvodno razpravo o etičnih vidikih krvodajalstva, "ravno na področju krvodajalstva izkazujemo, da smo dober narod".
Dr. Marko Kolšek je povedal, da seje organizacija Rdečega križa Litija v letu 1990 vključila v akcijo rednega merjenja krvnega tlaka, za katerega je dejal, da je "tihi ubijalec". Poudaril je, da v Zdravstvenem domu Litija zelo pozitivno ocenjujejo to aktivnost in jo v celoti podpirajo. Podatki o rezultatih preventivnega merjenja krvnega tlaka, ki se beležijo na poseben kartonček, so pomemben pripomoček predvsem splošnemu zdravniku pri njegovem delu.
O izvajanju omenjene naloge je spregovoril tudi Karlo Lemut, kije povedal, da le-ta poteka enkrat mesečno na 15-ih lokacijah. V letu 1999 je to priložnost merjenja tlaka izkoristilo 2873 občanov. Letos naj bi na željo krajanov redno preventivno merjenje krvnega tlaka potekalo še na območju krajevne skupnosti Štan-garske Poljane.
Pogovor je potem preko vprašanj in odgovorov tekel naprej o kri in krvodajalstvu. Kri že iz pradavnih časov nosi življenje, prenaša kisik in hrano, odnaša CO 2 in odpadne snovi.
Je "strahotna" baza podatkov, katerega sporočila v celoti še nismo zmožni dešifrirati. Vsa obrambna telesa potujejo po krvi. Vzdrževanje krvnega tlaka je vzrok za darovanje krvi. Najboljši nadomestek za kri je kri. Vsak od nas je ima v svojem telesu od 4-5 litrov, odvisno pač od njegove konstrukcije. Ne da bi utrpel hujših posledic, lahko izgubi največ do 20 % krvi.
Načeloma je krvodajalec lahko
"Ko nekomu daste svojo kri, daste delček samega
sebe. Etika krvodajalstva je izredno globoka stvar, krvodajalci
so silno dobri ljudje. Darovalec krvi mora biti zdrav in dati varno kri."
(povzeto bo besedah dr. Božidarja Voljča -direktorja Zavoda RS za transfuzijo).
vsak zdrav človek. Otroci so tu izpuščeni, ker se še razvijajo in rastejo. Vendar pa mora biti ta posameznik zdrav "na pravi način". Kajti skupaj s krvjo se lahko prenašajo hepatitis in razne spolne bolezni, zato mora posameznik predhodno pred darovanjem krvi opraviti zdravniški pregled in izpolniti vprašalnik, saj morda zaradi rizičnega načina življenja, ali česa podobnega ne bi bil primeren kandidat za krvodajalca. Vemo, da so pri boleznih različne faze, prva je inkubacijska doba, v drugi se pokažejo znaki, vendar tudi če smo preboleli neko bolezen, zapis, da smo bili v stiku z njo, ostane za vedno! Vsaka odvzeta kri gre zato v natančno analizo - od tu tudi letošnji slogan "VARNA KRI". Ker lahko "nevarna" kri naredi bistveno večjo škodo, kot pa korist. V Sloveniji smo leta 1986 začeli s testiranjem ugotavljati prisotnost virusa HIV v krvi (le pol leta za tem kot v svetu). V teh 14-ih letih so pri nas odkrili 13vzorcevtakih,kiso bili pozitivni, ob tem pa na leto naredijo 100.000 testov (katerih stroški so okoli nekaj milijonov mark -vendartojecena, ki jo je potrebno plačati za popolno varnost).
Prejemnik dobi kri, glede na krvno skupino in RH faktor.V Sloveniji je največ ljudi s skupinama A in 0. Danes se le še redko daje "polna" kri (iz žile v žilo), ampak jo razgradijo, tako da dajo vsakemu tisto kar potrebuje. Tudi očiščevanje krvi pri operaciji je pripomoglo k zmanjševanju uporabe krvi pri operacijah nasploh.
V svetu velja načelo, da naj bi bil vsak narod, kar se tiče preskrbova-nja s krvjo, samozadosten. Daje krvodajalstvo uspešno morajo biti izpolnjeni trije pogoji. Potekati mora: ANONIMNO, BREZPLAČNO in PROSTOVOLJNO. Odvzem krvi ne sme biti pogosteje kot enkrat na 3 mesece, saj se v tem času šele obnovi. Pri plačanem krvodajalstvu pa pride nemalokrat do zlorab. Vprašanje je, če se da na takšen način res pridobiti kvalitetna kri.
Cilj dobro organiziranega krvodajalstva je, da vsak dan zberemo toliko krvi, kotje za tisti dan potrebno. Vendar pa je zaradi izrednih primerov vedno nekaj krvi v rezervi. Dnevno potrebujemo v Sloveniji 400 krvodajalcev. Tu je pomemben tudi vpliv medijev, saj gre za ustvarjanje neke pozitivne slike. Tudi med brezposelnimi je volja do pomoči velika, to kaže visoko kulturno stopnjo. Letno se v Sloveniji zbere 50.000 litrov krvi.
Ob zaključku je prejel dr. Božidar Voljč še litijski srebrnik, miniaturno izvedbo vaške situle in knjigo Spomini na Litijo, tako da upamo, da bo ohranil Litijo v prijetnem spominu. Na samem začetku je dejal: "Zelo sem zaposlen, če ne bi bil tu, bi bil pa kje drugje." Veseli smo, da je bil tu. Vse skupaj pa zaključujem z mislijo: človek je v svojem bistvu dober in prav je tako!
Tjaša Lemut
Pisma bralcev, novice
Krajevni skupnosti Šmartno
Sem Vaša dolgoletna občanka in sem bila več let pedagoginja na šmarski šoli. Že za pusta sem bila razočarana, ko niso šmarski šolarji nič prišli na cesto. Pogrešala jih je tudi 94-letna učiteljica Mimica Vozelj. Sinoči sem ob enih brala Glasilo občanov in spoznala, kako razpoloženjeje po drugih krajevnih skupnostih: Pol-šnik, Gabrovka, Litija.
Zdaj ob materinskem prazniku sem spet iskala plakate, kje bo kaj za matere; pa nič za dan žena, nič za materinski dan.
Sram Vas je lahko, mladina, niti en dan v letu nam ne znate pokazati hvaležnosti za vse, kar smo matere storile za vas. Vse kar je bilo, sem slišala v cerkvi, ubrano petje Fantov od fare pod vodstvom Rudija Vidica in recitatorja Tonija Remca. Hvala Vam, da sem vsaj v cerkvi doživela nekaj lepega, saj doma v družini tudi nisem.
Pa lepo pozdravljeni in bolj skrbite za kulturo: zlasti odnosov med ljudmi, saj opažam, da so večinoma vse družine skregane med seboj.
Albinca Tomažič, Šmartno
Je Litija molzna krava
V gradivu, ki ga je Občinski svet občine Litija obravnaval pri prvem branju letošnjega proračuna, je bila tudi zelo zanimiva tabela, ki je prikazovala podatke o investicijah v gospodarsko infrastrukturo in krajevne dvorane za obdobje 1995-1999 po posameznih krajevnih skupnostih, hkrati pa tudi podatke o sredstvih, ki so bila namenjena programom pretežno ali izključno krajevnega značaja. Pozornost vzbudi podatek, ki prikazuje višino sredstev, zbranih iz nadomestila za stavbno zemljišče (NSZ) po krajevnih skupnostih in sredstva vložena v posamezno krajevno skupnost in mestno skupnostvzgoraj navedenem obdobju. V tabeli je prikazan tudi količnik investicij glede na vplačana sredstva in vrednost investicij na prebivalca. Tabela kaže, da občina v tem obdobju denar iz tega vira za investicije ni vlagala tam in v tolikšni višini kot so bila zbrana, ampak jih je prelivala drugam, na škodo občanov davkoplačevalcev, ki so vplačevali, od tega pa so imeli bore malo.
Kar poglejmo najbolj ekstremne primere KS, kamor je bilo vloženega neprimerno več denarja, kot pa so ga zbrali iz NSZ. V KS Konjšica so lani iz NSZ zbrali vsega 114.085 SIT, v preteklih štirih letih pa je občina v to KS investirala 25 milijonov SIT, kar je 219-krat več, kot so zbrali v minulem letu, in kar je 184.000 SIT na prebivalca. V KS Polšnik so lani iz NSZ
zbrali 860.112 SIT, vloženega pa je bilo 159 milijonov SIT, karje 185-krat več oz. 239.000 SIT na prebivalca.
V KS Primskovo je bilo zbranega 487.911 SIT in vloženo 63 milijonov SIT, kar je 129-krat več oz. 141.000 SIT na prebivalca. V KS Štangarske Poljane so zbrali 284.000 SIT, občina pa je v to KS investirala 50 milijonov SIT, karje 116-kratvečoz. 132.000 SITna prebivalca. KS Velika Štanga je zbrala 284.000 SIT, vanjo pa je bilo vloženih 25 milijonov SIT, karje 90-krat več oz. 136.000 SIT na prebivalca.
V KS Jevnica so lansko leto občani vplačali 1.328.628 SIT, v obdobju zadnjih štirih let pa so investicije znašale 77 milijonov SIT, karje 58-krat več oz. 91.000 SIT na prebivalca. V KS Dole pri Litiji je bilo zbranega
I. 196.151 SIT in vloženega 65 milijonov SIT, kar je 55-krat več oz. 84.000 SIT na prebivalca. KS Vače jezbrala 1.312.297 SITinvIoženihje bilo 70 milijonov investicij, karje 54-krat več oz. 93.000 SIT na prebivalca itd.
Na drugi strani te lestvice pa so: mestna skupnost Litija (zbranih 40,6 milijonov SIT, vloženih 77 milijonov SIT, kar je komaj 2-krat več in
II. 000 SIT na prebivalca), KS Šmartno (zbranih 7,6 milijona SIT, vložek v štirih letih 8,9 milijona SIT, kar znese 4.000 SIT na prebivalca).
V KS Hotič občani ne plačujejo prispevka NSZ, ker so le-tega zaradi krajevnega samoprispevka oproščeni, občina pa v štirih letih tja ni vložila nič. Na repu te lestvice so še KS Jab-laniška dolina, KS Kresnice in KS Sava, torej tistih šest, ki prispevajo skupno več kot 80 % sredstev NSZ in tudi sicer daleč največ v občinski proračun.
Litija je v tej zgodbi sploh posebno poglavje. Kot občinsko središče, ki ga potrebujemo vsi občani, je v dobršnem delu še vedno takšna kot pred tridesetimi leti. Torej zapuščena, zanemarjena (Valvazorjev trg, Podkraj, Rudarska, Parmova, Cankarjeva, Marokova ulica, itd.) in očitno že leta obstaja le za zbiranje denarja, ki gre potem drugam, čeprav bi se morali vsi zavedati, da je Litija kot občinsko središče skrb in problem vseh občanov. Če k temu dodamo še vprašanje litijskega pokopališča, vse občinskega odlagališča odpadkov, javne razsvetljave, cerkve, pogreznjenih in razsutih ulic ter pločnikov, obupnega prometa, neurejenega parkiranja, nikoli začete tržnice, nekaj kmetij sredi mesta in "biserov", kot so Elsnerjeva hiša, Cerar-jeva hiša, Farbarjev grad, hiša bivše restavracije Pošta, je jasno, kako je občina v preteklih letih izvajala "enakomeren razvoj". Nismo trdno prepričani, da bosta župan in občinski svet zmogla spremeniti odlok o NSZ, ker bi to pomenilo drugačna razmerja. Če bo še v naslednjih letih tako, je velika možnost, da bo ta krava (Litija) do konca izmolzena.
Mestna skupnost Litija
Kaj vse premore osebni egoizem in politični klientizem
Krajani Konjšice smo bili prepričani, da nam bo občina pri prvih volitvah v Kmetijsko gozdarsko zbornico zagotovila volišče v naši krajevni skupnosti. V ponedeljek, 3. aprila, pa smo iz obvestil volilnim upravičencem razbrali, da je naše volišče v
Gabrovki. Kako to in zakaj, smo se spraševali. Kajti v Gabrovko lahko pridemo le, če se zapeljemo v dolino na zasavsko magistralno cesto, potem pa na odcepu za Polšnik zavijemo levo po cesti preko Tep, Polšnika, Sopote, Dol, Brezovega in končno po slabi uri vožnje do-spemo v Gabrovko, ali se po ma-gistralki odpeljemo do Brega, kjer na odcepu za Jablaniško dolino zavijemo levo, pot nadaljujemo preko Cerovice, Velike Reke, Moravč in po dobrih 50 minutah vožnje dospemo v Gabrovko.
Zastavlja se nam vprašanje, če že ni občina Litija naredila Konjši-ci te usluge, da bi imeli svoje volišče, zakaj nam je onemogočila, da bi volili na volišču v Litiji, do koder pridemo v 20 minutah vožnje z avtomobilom?
Potem pa izvem, daje predlagatelj tega izživljanja z volivci iz Konjšice doma v Konjšici in celo kandidat za svet zvornice, Marko Povše. Tega res ne bi pričakoval nihče, še posebno pa od človeka, ki živi med nami in kerje hotel namerno narediti škodo prebivalcem Konjšice, zaviral elementarno možnost, da sodelujemo na volitvah. Na koncu pa smo kanček srečne roke dobili v hitri reakciji, ki jo je do pristojnih na občini in republiški volilni komisiji opravil državnozborski poslanec Franci Rokavec, kije omogočil, da bomo volili v Litiji.
Janez Beja, Konjšica
Zahteva za javno objavo podatkov
23. aprila 1992 je Skupščina občine Litija sprejela Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v občini Litija, po katerem se v skladu s 5. čl. tega odloka "vodi evidenca vplačil nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča po krajevnih skupnostih. Evidenco vplačil po krajevnih skupnostih pripravi in vodi Republiška uprava za družbene prihodke, enota v Litiji.
Zbrana sredstva v posamezni krajevni skupnosti se v višini 50 % nakažejo na žiro račun krajevne skupnosti, 50 % zbranih sredstev pa je namenjenih financiranju skupnega programa sklada stavnih zemljišč. Sklad bo 50 % zbranih sredstev nakazoval krajevnim skupnostim vsakega zadnjega v trimesečju za preteklo trimesečje," je še zapisano v omenjenem členu.
Podpisniki zahtevamo, da pristojne službe občine Litija v naslednji številki Glasila občanov objavijo podatke o uresničevanju tega odloka, torej da objavijo podatke o zbranih in razdeljenih sredstvih po krajevnih skupnostih od leta 1992 dalje.
Bojan Flisek, Rudi Vidic, Stane Medved, Tanja Breznika r, Franci Breznikar, Magda Breznikar.
Prispevki naj ne bodo daljši od ene tipkane strani in naj bodo podpisani s polnim imenom in naslovom. Za vsebino prispevkov uredništvo ne odgovarja.
Spet razstava v Ciklami
V cvetličarni Ciklama so lansko pomlad pozdravili na prav poseben način. Nov letni čas, ki konča zimsko počivanje in oznanja začetek novega življenja, lahko na simbolični ravni povežemo tudi s poroko.
Tako so razmišljali tudi v Ciklami in pripravili posebno razstavo poročnih šopkov in drugih cvetličnih aranžmajev, ki sodijo k taki slovesnosti. Slavnostno preobleko so dobile tudi jedilne mize in stoli, avtomobil, pa tudi na svečane obleke niso pozabili.
In kerje razstava doživela dober in navdušen odziv obiskovalcev, so se odločili za ponovitev, ki se bo zgodila v zadnjem tednu meseca aprila.
"Vendar pa bo letos razstava še obsežnejša in bolj pompozna, k sodelovanju pa bomo poskusili pridobiti čim več ljudi," pravi Marjan Pla-ninšek, lastnik cvetličarne in tisti mojster, ki izdeluje aranžmaje, nad katerimi se navdušujejo bodoče in nekdanje neveste.
"Človeka prime, da bi se kar še enkrat poročil, tako čudoviti so ti šopki...pa obleke. V naših časih, veste, ni bilo toliko lepih rož, neveste so imele ponavadi le šopek nageljčkov, ali pa še tega ne. Jaz sem si svoj šopek kar sposodila ..." je ob lanskoletni razstavi navdušena razlagala starejša ženica, kije svoj poročni dan doživljala ob koncu druge svetovne vojne, v času pomanjkanja in odrekanja za lepši jutri.
"Organizacija poročnega dne je lahko kar naporna zadeva, še vedno pa se človek najlažje odloči, če v živo, ne na fotografijah vidi, kaj vse se
da z izbiro pravega cvetja in kombinacij doseči. Pri mojih kreacijah fantazija nima meja, vendar žal ni vedno tako. Pri izbiranju cvetja za poroko je namreč največkrat meja cena. In ravno to je namen naše razstave: doseči, da ljudje lahko vidijo različne možnosti, pa tudi cenovne omejitve," meni g. Planinšek.
Lanskoletno razstavo je sestavljalo sedem različnih poročnih šopkov s pripadajočimi cvetličnimi aranžmaji, od cvetja v laseh, naprsnih šopkov pa do namiznih, stenskih dekoracij in "avto šopkov".
"Šopke sem oblikoval glede na cvetje, ki sem ga izbral za tisti šopek. Namenoma sem se odločil za nenavadne barve in drugačno cvetje, saj je najpogostejša odločitev nevest omejena na temno rdeče vrtnice s kančkom belega. Mi pa smo lani pokazali, da je šopek lahko prečudovit tudi, če ga sestavlja na primer le nekaj cvetov belih orhidej in nenavadnih listov. Pri obliki šopkov sem upošteval tudi stil poročnih oblačil, ki nam jih je posodil Mali princ iz Ljubljane, največkrat pa je oblikovanje stvartrenutne inspiracije. Če domišljijo ne omejuješ preveč, ponavadi dobiš najboljše rezultate," je prepričan g. Planinšek, ki ga letos čaka še državno prvenstvovfloristiki, saj jev
lanskem letu na predtekmovanju v Novi Gorici zasedel šesto mesto.
Razstavo bo popestrila še razstava fotografij ljubiteljskega fotografa Viljema Limonija iz Domžal. Njegov najljubši motiv so ravno cvetlice in pa naravna lepota Slovenije. Zagotovo bodo motivi polja cvetočih sončnic, drobnih gorskih cvetlic in Cerkniškega jezera lepo dopolnjevali dehteče šopke, ki bodo tako kot lansko leto kraljevali v spodnjih prostorih cvetličarne Ciklama. Stene pa bodo krasile tudi poslikane panjske končnice Janka Baumkircherja, ki ga Litijani že dobro poznajo.
Obiskovalce razstave čaka tudi posebno presenečenje, kakšno bo letos, g. Planinšek ni hotel povedati, le namignil je, da so lani izžrebali nevesto, ki je zastonj dobila šopek, izposojo videokamere in slavnostno frizuro. Izmed ostalih obiskovalcev pa so izžrebali gospo, ki je dobila šopek iz belih lilij.
Za pokušino si lahko ogledate dva izmed poročnih šopkov, ki sta bila večini obiskovalcev najbolj všeč. Radovednost pa si bomo lahko vsi, bodoči mladoporočenci in ostali, ki to nismo, napasli v zadnjem tednu aprila v cvetličarni na vogalu Valvasorjeve in Jerebove ulice.
tekst in foto Alenka Kotnik
Lions
klub
Litija
Lions klub Litija je v nedeljo, 9. aprila, organiziral svoj drugi dobrodelni koncert. Ob 19. uri je bil v dvorani KC na Stavbah koncert Slovenskih muzikantov in Podokničarja. Dohodek dobrodelnega koncerta je bil namenjen pomoči družinam slepih in slabovidnih v občini Litija.
J.O.
Foto: M. S.
Novice, kultura
Abonmajske
gledališke
predstave
V četrtek, 23. marca, je v Kulturnem centru Litija potekala gledališka predstava igralke Mete Vranic. Uprizorila je tragikomično monodramo z naslovom Raglja. Predstava je bila darilo vsem abonentom gledališkega abonmaja za zvesto spremljanje gledaliških predstav.
V četrtek, 13. aprila, pa je bila na vrsti 5. abonmajska predstava Mestnega gledališča ljubljanskega, in sicer komedija Ljubezen & seks & terapija.
Podeljenih 21 Gallusovih značk
•••••••
O jubileju šmarskega Zvona smo prebrali obširen zapis že v prejšnji številki Glasila občanov. Na slavnostnem koncertu pa je ga Rosana Maček, vodja območne izpostave Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti Litija, podelila pevkam in pevcem 21 Gallusovih značk za dolgoletno zvestobo zborovskemu petju. Tako so bronasto značko prejeli Jožica Medved, Stane Medved in Milan Prelogar; srebrno Fani Dolšek, Ani Golnar, Jerneja Jerič, Ani Kogovšek, Katja Kragelj, Franci Lenart, Slavi Lenart, Ani Lovše, Vida Mohar, Janez Poglajen, Marija Pušnik, Boža Regali, Marta Sotlar, Franc Šuštaršič in
Slovenski dne- KLIŠE?
Ančka Ulčar; zlato pa Milan Klančnik, Lučka Repina in zborovodkinja Mar-janca Vidic. Predsednik Zveze kulturnih društev Litija g. Jože Gorenc, pa je zboru izročil ob jubileju posebno priznanje Petra Jereba. OdborZvona je na slovesnosti ob 110-letnici povabil tudi še živečo vnukinjo ustanovitelja Zvona, Ivana Bartla, znano slovensko kostumografinjo Alenko Bartl, ki živi v Ljubljani, vendar se koncerta in svečanosti na pokopališču ni mogla udeležiti, obljubila pa je, da bo prišla na enega od naslednjih koncertov zbora.
Boris Žužek
vi knjige
Od ponedeljka 17.4. do petka 21.4. so tudi v litijski knjižnici obeležili SLOVENSKE DNEVE KNJIGE. Pripravili so teden odprtih vrat knjižnic Litija in Šmartno ter izposojališč potujoče knjižnice: Vače, Sava, Polšnik, Dole, Gabrovka, Primskovo, Velika Kostrevnica, Štangarske Poljane, Jevnica in Konjšica, saj so bralcem za gradivo v zamudnini omogočili vračanje BREZ PLAČILA.
Še vedno pa velja povabilo k akciji PODARIMO KNJIGO, v kateri knjižnica Litija omogoča ugoden nakup knjig (iz zaloge podarjenega in izločenega gradiva) po 200 tolarjev.
Matična knjižnica dr. Slavko Grum Litija vabi na počitniške prireditve knjižnice in Društva prijateljev mladine Litija:
- v torek, 25. aprila, ob 10. uri v knjižnici Litija: oblikujemo glino;
- v sredo, 26. aprila, ob 10. uri v knjižnici Litija: poslušamo pravljice in rišemo;
- v petek, 28. aprila, ob 10. uri v knjižnici Litija: plešemo in pojemo.
Literarni večer
Matična knjižnica dr. Slavko Grum Litija vabi na literarni večer z Janezom Menartom v torek, 16. maja, ob 19. uri.
V programu bodo sodelovali dijaki Gimnazije Litija, pesmi pa bo prebiral tudi avtor sam.
Če ste se spraševali, kaj počnemo litijski študentje, ki se združujemo pod imenom KLIŠE, je eden od možnih odgovorov pred vami: plešemo! In kako to izgleda? V soboto, 25. marca, v Kulturni dom Šmartno pripeljemo nekaj ozvočenja, naredimo sceno, prižgemo prave luči, povabimo smetano slovenske techno scene (DJ DOJAJA, DJ PLOTZ, DJ BIZ-
ZY), se ogrejemo z dvema "lokalce-ma" (DJ USKO, DJ PAN), predstavimo bodypainting (BILKA BALOH) in potem plešemo in migamo do zore. Na kavico in after hour se povabimo v klub Extreme v Ponoviče, kjer nas do poldneva na nogah drži DJ BLASCH. Če se nam želite naslednjič pridružiti, se oglasite v študentskem servisu v Litiji, kjer vam bodo prijazno razložili, kako priti do nas.
Tekst: KLIŠE Foto: Matevž Paternoster
-CD
V mesecu "ženskih praznikov" praznovali tudi v Gabrovki        4 j
Družina je vez, ki jo kujejo ljubezen, toplina in spoštovanje.
Je zaklad spominov, ki zmorejo ogreti še tako otožno srce. Hvala, ker nas to učiš iz dneva v dan.
Vgornjih verzih ni zapisana ne beseda žena, ne mati, a veje iz njih prav to. Široko srce žene, matere, delavke, gospodinje, vse v eni osebi, za eno družino.
Vseh 365 dni v letu si vsaka od teh oseb zasluži pozornost. Zasluži si
vsaj delček tistega, karona daje - ljubezen, toplino in spoštovanje.
Pa je vsaka deležna tega?! Mnoge so pretepene, zatirane, utapljajo se v lastnem znoju in solzah, in ne vidijo rešitve iz te more, niti v enem samem dnevu leta.
Na vse, tudi na take, smo mislili v društvu podeželskih žena, osnovni šoli in krajevni skupnosti Gabrovka, ko smo začeli s pripravami na praznovanje dneva žena in materinskega dne v prelomnem letu 2000.
Ta dva praznika smo počastili 18. marca v dvorani šole v Gabrovki. Prisrčen program so nam pripravili učenci osnovne šole ter vrtca in toplina je ovila naša srca, ko so se oglasili možje in fantje domačega pevskega zbora. Za vrhunec pa smo v pesmi in besedi prisluhnili še Kam-
niškim kolednikom. Po kulturnem programu smo bile povabljene na klepet in skromno pogostitev, da bi tako pozabile na enoličen vsakdan, poln dela, skrbi in stresov.
Članice društva podeželskih žena smo za popestritev večera pripravile še razstavo potic, kar23 jih je bilo. Iz različnih rok, različne in prav vse vredne ogleda. Sladkali pa so se z njimi tisti, ki jih ima sreča rada in so iz vrečke potegnili pravo srečko.
V popoldanskih urah so bile vse potice strokovno ocenjene in na večerni prireditvi so bila najboljšim podeljena tudi priznanja. Vseh 23 gospodinj pa je prejelo skromna praktična darila.
Lep večerje bil to za slehernega, ki seje odločil in se odzval našemu vabilu. Prav takšen, ali še lepši večer bi privoščili vsem tistim, ki se iz kakršnegakoli razloga niste mogli odzvati vabilu, bolnim, osamljenim, ostarelim, tistim, ki ste morda prav v času naše prireditve skrile obraz v predpasnik in zajokale, bog ve zakaj. Prav vsem!
Prisluhnite! Okoli vas so ljudje, ki želijo in hočejo pomagati. Tudi nam so, ker sicer ne bi na enem mestu zbrali toliko topline in ljubezni, kot jo je sevala ta prireditev. Hvala članicam društva podeželskih žena za pripravo pogostitve ter peko potic in peciva, donatorjefn in vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali!
Helena Perko Foto: Razstava potic (M. Smole)
Kulturne novice s Primskovega
Pojdimo skupaj v pomlad
AFTER HOUR
Prireditev Pojdimo skupaj v pomlad sta v nedeljo, 19. marca, na Primskovem organizirali krajevna organizacija Rdečega križa in Osnovna šola Primskovo.
V goste so povabili Petro Trobec iz Ljubljane, ki je predstavila igranje na žago, in mlada muzikanta brata Štrukelj iz Hruškarij nad Cerknico.
Tople besede, tople misli in prijetno vzdušje ob poslušanju nastopajočih so vsem polepšali dan in beležili vse praznike v marcu: dan žena, dan mučenikov, materinski dan in prvi pomladni dan.
Učenci OŠ niso pozabili nikogar. Vrstile so se pesmi, recitacije, igrica o strahu in za konec njihovega programa je posebno lepo izzvenela njihova pesem čestitka Vse najboljše za vas dragi zbrani.
Poseben čar sta prireditvi dala mlada muzikanta brata Štrukelj z igranjem, petjem in humorjem.
Na prireditvi seje krajevna organizacija Rdečega križa spomnila tu-
di krajanov, ki so praznovali okrogle obletnice. Tako so skupaj izrekli čestitko gospe Frančiški Primožič iz Mišjega Dola za 90. rojstni dan in gos-
podu Jožetu Zupančiču iz Vinjega Vrha za 70. rojstni dan.
Na Primskovem so vsi skupaj dobre volje odšli v pomlad. Naj bo takšnih dni še veliko.
Foto: S šopkom zvončkom so učenci iz krožka Rdečega križa voščili Frančiški Primožič za 90. rojstni dan.
Tekst in foto Marinka Vidgaj
PrežihovVorancv devetletki
V letošnjem šolskem letu na Osnovni šoli Gradec poteka poskusno uvajanje devetletke, zato seje spremenil tudi način poučevanja. Tako smo v ponedeljek, 20. marca, učenci sedmih razredov pripravili učno uro, ki je bila malce drugačna. Potekala je kot okrogla miza, pri kateri so največ
časa namenili Prežihovemu delu Sol-zice. Okroglo mizo sta vodila učenca, ki sta postavljala problemska vprašanja. Vse skupaj so člani izbirnega predmeta šolsko novinarstvo tudi posneli. Vsem nam, učencem in učiteljem, se je ta ura zdela zelo zabavna in sproščujoča. Prizadevamo si, da bi pouk v takšni obliki potekal še večkrat.
Manca Grošelj, Alja Špes
Kultura, lole
Kdor zna, ta zna
Vse skupaj se je začelo s pesmijo gimnazijskega zbora Good Evening v četrtek, 9. marca, minuto čez devetnajsto, na osnovni šoli Gradec. Na prireditvi so nastopili dijaki Gimnazije Litija, tokrat že četrtič od ustanovitve.
Med številnimi gledalci je bilo največ staršev, sledili so profesorji in dijaki. Slednji smo prišli uživat v predstavi naših sošolcev 1., 2., in 3. letnika. Devetnajst dijakinj in dvanajst dijakov so bili glava prireditve, ker so se kot pevski zbor predstavili prvič in navdušili poslušalstvo. Gimnazijski zbor je nastal to šolsko leto, in sicer pod okriljem profesorice glasbe Helene Fojkar Zupančič, ki ima z zborom še velike ambicije, ki jih misli uresničiti. Profesorica se trudi vzpostaviti čisto pravo zborovsko disciplino. Rada pove, da so pevske vaje z zborom pravo doživetje, imenitna vaja za krepitev živcev in potrpežljivosti. Poslušalci tega nismo opazili, smo pa začutili žar in pozitivno energijo v njihovem petju. Kdor zna, ta zna!
Vmesni člen večera je bil dijak l.a letnika Kristjan Adamlje, ki kot član pihalne godbe iz Zagorja igra saksofon že osmo leto. Za seboj ime že številne nastope in to nam je dokazal tudi ta večer. Dijaki l.b letnika so se z užitkom vživeli v odlomek Cankarje -ve farse z naslovom Pohujšanje v dolini Šentflorjanski. Prikazali in osmešili so slovensko malomeščanstvo. Delo je kritika malomeščanske morale, njihovega odnosa do umetnika in umetnosti. Tema, kije aktualna še posebej danes. Moliere, večni francoski komediograf, igralec in režiser, vodja potujoče gledališke skupine, je pritegnil dijake 2. letnika, ki so se odločili, da uprizorijo odlomek komedije o svetohlinstvu Tartuffe. Vse dijake igralce je z budnim in kritičnim očesom spremljala mentorica prof.
Tatjana Logaj. Z izborom poezije mnogim neznanega pesnika Ivana Roba so se predstavili dijaki 3. letnika. Pesnik posebnež, ki seje rodil v Trstu, študiral slavistiko, je ustvaril celo vrsto parodij na sodobno življenje. Gromozanski uspehje izzvala interpretacija dijaka Roka, pesmi s parlamentarno temo Veseli poslan-ček.
Za slovo je zapel še zbor. Vesel in navdušen sem, da imam take "fren-dice in frende", ki so se tako izkazali, profesorje, ki so poleg številnih obveznosti zbrali toliko moči in pripravili prireditev, in ponosen sem, da sem dijak gimnazije, ki se imenuje Gimnazija Litija.
Domen J. Vrtačnik.
Potopisno predavanje
Sveta gora Atos
Obiskovalci potopisnega predavanja o grški republiki Atos so dobili vtis, da se je čas za prebivalce tega polotoka ustavil.
Republika je pravi duhovni center in zakladnica pravoslavnega sveta, kjer v samostanskih knjižnicah hranijo dragocenosti neprecenljive vrednosti. V številnih samostanih živi preko 2 tisoč menihov, ki ne priznavajo sodobnih dosežkov tehnike in še vedno živijo skorajda v 14. stoletju ter strumno branijo zidove samostanov pred vdorom zlasti zahodne civilizacije.
Zlati časi Republike sežejo v srednji vek, ko je v samostanih prebivalo tudi do 30.000 menihov. Zaradi političnih sprememb, predvsem po oktobrski revoluciji v Rusiji, pa je Re-
rr
i
publika ostala brez gospodarske pomoči, tako da so bili samostani prepuščeni propadanju. Ta problem je sedaj rešen, saj njihovo obnovo financira Evropska skupnost. Obiskovalci, ki se vedno smatrajo kot romarji in ne turisti, morajo mesec dni pred obiskom zaprositi za posebno dovolilnico na grškem zunanjem ministrstvu v Atenah, nadvse koristno pa je tudi priporočilno pismo domačega popa, medtem ko se je naš popotnik obrnil na srbskega paroha Boškoviča v Ljubljani. Ženskam je dostop popolnoma prepovedan. Prva in zadnja ženska, ki soji nudili nekajmesečno zatočišče pred kugo v srbskem samostanu, je bila soproga srbskega velikaša v 14. st. V najbolj zakoten del samo-
Pofo|pfX
stana sojo prenesli v pokriti nosilni-ci in jo zazidali v celico z majhno lino za hrano. Prebivalci oziroma menihi so bili celo tako strogi, da so iz svoje okolice odstranili tudi živali ženskega spola in tako zadostili strogim verskim in tradicionalnim načelom, kar velja še danes.
Samotnost polotoka in umirjeno življenje menihov, katerih čas meri bitje lesene klade po bobnu s pozivom k molitvi, prevza--^|   me "romarje". Ti se lahko udeležijo njihovih obredov, prav tako pa se lahko neovirano povz-pnejo tudi na goro Atos (2033 m), paziti morajo le, da jih na poti po žgočem soncu ne piči kača in da se v samostan vrnejo do sončnega zahoda, saj je po tej uri vstop vsakomur prepovedan.
Popotnik Janez Mihovec je svoje pripovedovanje začinil z dovtipi, tako da so poslušalci izvedeli kup zanimivosti o tej svojevrstni grški ureditvi.
Erna Jurič
Pomagali smo Heleni in Mariu
Mladi člani Rdečega križa na osnovni šoli v Šmartnem smo se odločili, da pomagamo otrokom v stiski. V reviji Otrok in družina smo našli naslove otrok, ki živijo v težkih razmerah in v številčnih družinah, kjer nimajo vsega, kar bi potrebovali, in se morajo marsičemu odreči. Veliko ljudi tarejo finančne težave, vendar človeka zelo prizadene, če ugotovi, daje marsikdo brez osnovnih sredstev za življenje. Ob prebiranju revije smo se odzvali na rubriko "Ne obrnite hrbta otrokom" in si izbrali dva vrstnika. Darilne pakete smo poslali desetleni Heleni v Leskovec pri Krškem in malemu Mariu v Tržič, ki je začel obiskovati šolo. Za oba smo zbrali več kosov oblačil in spodnjega perila, več parov nogavic, obutev, igrače in mladinsko literaturo. Oba sta bila paketovzelo vesela in sta se namže zahvalila za pomoč. Bili smo srečni, da smo jima pomagali in ju razveselili.
Mladi člani Rdečega Križa razredne stopnje OŠ Šmartno z mentorico Darinko Premk
Tudi v Javorju je pomlad
Ste jo čutili?
Prav zdaj je prišla.
Z vetrom od juga je zadišala,
sprožila deževno kapljo na tla
in s krili dveh ptic
pod nebo se pognala.
In že je povsod: v češnjinih brstih, v muževnih mladikah, v otroških piščalkah in sredi srca. Ana Gale
S pesmijo Ane Gale se je 26. marca pričela vsakoletna pomladna prireditev v Javorju. Z recitacijami in pesmicami so se predstavili otroci izJavorja in okolice, tudi najmlajšim ni zmanjkalo poguma. Učenci podružnične šole so pokazali tudi delček ljudskih iger, pesmic in izštevank, ki so bile v teh krajih doma pred mnogimi leti. Z njimi so starejšim ljudem priklicali marsikatere lepe spomine iz njihovega otroštva. Program pa sta popestrila tudi mlada glasbenika Miha in Primož, ki sta na električni klavir zaigrala nekaj ljudskih pesmi. Kulturnemu delu je sledila skromna zakuska in seveda klepet, za katerega pa podeželski ljudje zaradi preobilice dela nimajo prav dosti časa.
Bernarda Kralj
Materinski dan v Polšniku
V soboto, 25. marca, sta kulturno društvo in društvo podeželskih žena in deklet Polšnik združila moči in pripravila zanimivo, veselo in dobrot polno praznovanje ob materinskem dnevu, ki je privabilo številne obiskovalce.
Učiteljici Katarina Feštanj in Ida Dolar dobro poznata svoje pridne učence in jih vedno naučita kaj zanimivega in poučnega. Predstavili so se z deklamacijami in skeči, zapel pa je tudi šolski zbor Polhki, ki je s svojo iskrenostjo in prisrčnostjo navdušil poslušalce. Nič manj aplavza niso prejeli mali šolarji, in sicer preoblečeni v čebelice in marjetice, ter skupaj z vzgojiteljico Alenko Smukodpeli in odigrali pesmico Metuljček Cekin-ček. Kot najbrž veste, v Polšniku in-strumentalistov ne manjka. Tokratje premagala začetno tremo Sonja Bevc, ki igra kitaro že šesto leto.
Iz svojega širokega repertoarja so pevci Moškega pevskega zbora Polšnik brez težav izbrali nekaj ljubezenskih pesmi (le v eni so samo reglja-li), saj "boljšim polovicam" zelo radi pojejo. S pesmijo se nam je predstavila mlada pesnica Laura Horvat, seveda pa ni nobene prireditve brez pesmi letošnje dobitnice Zlate Jerebove plakete, Pavle Voje. Ob koncu pa seje predstavila še mlada gledališka skupina Kulturnega društva Polšnik z igrico Kako razveseliti mamo. Smeha ni manjkalo, saj sta nepo-
boljšljiva najstnika pekla torto za mamo, vendar jima peka ni šla tako dobro od rok kot osvajanje src lepih sosedovih deklet. Za svoj nastop so prejeli zaslužen aplavz: Primož Vozel, Boštjan Medved, Petra Kos, Katja Kotar, Erika Korimšek in Špela Kos.Vendarz igro še ni bilo vsega konec, saj so nas čakale še sladke dobrote, ki so jih napekle članice društva podeželskih žena in deklet. Ob polni mizi in s harmonikašem Pavletom smo nadaljevalizdružabnim srečanjem pozno v noč. Lepo je bilo malo pozabiti na vsakdanje skrbi in posedeti v veseli družbi. Ob pesmi Odnesi vetrič, ki jo je za materinski dan napisala Pavla Voje, smo si napolnili dušo.
Mateja Sladic
...Zjutraj mati prva vstane, če je zima, če pomlad. Me pokriža, me poljubi, ko zvečer gre zadnja spat.
Mati prvi je učitelj, mati prvi zdravnik. Otrokom na življenja poti, svetovalec, pomočnik.
Mladi igralci iz OŠ Gradec v Trbovljah
Na medobmočni reviji otroških in mladinskih gledaliških skupin konec marca so v Trbovljah gostovali tudi učenci iz gledališke skupine razredne stopnje OŠ Gradec.
Nastopile so skupine iz Litije, Trbovelj, Hrastnika in Zagorja. Našo šolo so z delom Svetlane Makarovič
Škrat Kuzma dobi nagrado predstavili učenci razredne stopnje pod vodstvom Sandre Krnc. Nastop učencev je bil sproščen, razigran in prijeten. Sproščenost otrok je dopolnila domiselna scena, s katero so se ujemali tudi kostumi. Učenci so uspešno premagali tremo, saj ni bilo opaziti, da bi jih polna dvorana otrok motila. Mladi igralci so za nastop prejeli priznanje in šopek, česar so se zelo razveselili skupaj ssvojo mentorico. Upam, da nas bodo mladi igralci kmalu presenetili z novo predstavo. Veliko uspeha!
Alma Prijatelj
Sport
Zimska šola v naravi
V začetku februarja je v Cerknem potekala zimska šola v naravi. Udeležilo se je je 55 učencev petih razredov, ki so jih pospremili smučarski učitelji in razredničarke. Urnikdela je bil zelo pester. Dopoldan so bili učenci zaposleni z osvajanjem smučarskih veščin, popoldan je bil zapolnjen s plavanjem v pokritem bazenu. Večeri so bili namenjeni predstavitvam, žrebanjem štartnih številk, discu, pošiljanju pozdravov domačim in analizam smučarskih voženj z video posnetka. Delovni teden je bil naporen, a zelo lep in prijeten.
Marija Grabnar
Dvakrat v finalu
Klub malega nogometa Lesna industrija Litija še naprej uspešno brani lani osvojeno dvojno krono državnega in pokalnega prvaka Slovenije. Pred dnevi so se namreč uvrstili še v svoj drug finale v letošnji sezoni, in sicer v finale državnega prvenstva. Pokalni finale pa so si zagotovili pred tremi tedni.
Po rednem delu prvenstva in odigranih 18 krogih so litijski malo-nogometaši osvojili "šele" četrto mesto, kije pomenilo najslabšo možno pozicijo v končnici oziroma polfi-nalu državnega prvenstva. Tekmoval-
ni pravilnik pravi, da se v polfinalu srečata prvi in četrti ter drugi in tretji. Igralo seje na dve dobljeni srečanji stem da bi se morebitno tretje srečanje igralo v dvorani boljše uvrščenega kluba. No, to Litijanom ni bilo
potrebno kajti vse dvome o finalistu so rešili le v dveh srečanjih. Najprej so premagali v Sevnici prvo uvrščeno ekipo rednega dela Sevnico (bivši Mizarstvo Krošelj) s 4 : 3, potem ko seje srečanje v rednem delu končalo neodločeno, je v podaljšku srečanja odločil zlati gol Boruta Kristana, ki je sicer dosegel na tem srečanju tri zadetke, enega pa je prispeval Andrej Vrhovec. Na drugem srečanju pred polno litijsko dvorano so zmago prav tako slavili Litijani in sicer z 3 : 2. Dva zadetka je dosegel Denis Ib-rišimovič enega pa Andrej Vrhovec. Ta zmaga je pomenila tudi uvrstitev v finale državnega prvenstva in srečanje proti celjski ekipi Pelikan. Tudi finale se igra na dve dobljeni srečanji, prednost tretje tekme pa imajo Celjani. Prvo srečanje je na sporedu 14. aprila v Celju, drugo 21 aprila v
Litiji (petek ob 20.00), morebitno tretje pa spet v Celju, 27. aprila.
Tudi v finalu pokala Slovenije se bosta pomerili isti ekipi, kar pomeni, da sta ti dve moštvi letos daleč najuspešnejši v sezoni 1999/ 2000. Litijani so v polfinalu spet ugnali Sevnico. V dveh srečanjih je bilo najprej v Sevnici 5 : 5, v Litiji pa je zmaga pripadla Lesni z 2:1. Finalni tekmi pokala bosta 6. in 12. maja, kdo bo domačin prve tekme, pa bo odločil žreb.
• Sicer pa Vas igralci vabijo, da jih na obeh finalnih srečanjih v litijski športni dvorani spodbujate v čim večjem številu in še enkrat dokažete širni Sloveniji, da ni le ekipa najboljša v Sloveniji, ampak tudi publika.
Stane Kokalj
Državno prvenstvo v kegljanju, kadeti in kadetinje - pari 2000
V Celju je bilo državno prvenstvo v kegljanju za kadete in kadetinje v tekmovanju parov za leto 2000. Litjani smo se dvodnevnega tekmovanja udeležili z dvema paroma, ki sta dokazala, da se v Litiji keglja odlično.
Pri kadetih sta zmagala DamirDuratovič (875 kegljev) in GašperTršan (874 kegljev), ki sta skupaj podrla 1749 kegljev. Odlična druga sta bila z zaostankom 21 kegljev Litja-na David Selovski in Klemen Mahkovic, ki sta skupaj podrla 1728 kegljev. Tretje mesto sta dosegla Mitja Gornik in Miha Trdin s skupno 1719 podrtimi keglji. Z osvojenim šestim mestom sta sijajen uspeh Litjanov dopolnila Oliver Čolič in Boštjan Ko-lenc, ki sta skupno podrla 1636 kegljev.
Pri kadetinjah je zmagala dvojica Miroteks Celje Vuce-novič in Gluvič (1665 kegljev), drugi sta bili Potokar in Hor Brest Cerknica (1664 keglji) in tretji Savič-Fidel z 1660 podrtimi keglji.
Foto: Naši najboljši kegljači.
Milan Amon *
Drugo državno tekmovanje v namiznem tenisu za OŠ s prilagojenim programom
V četrtek, 23. marca, smo v OŠ Litija, Podružnici s prilagojenim programom, organizirali drugo državno tekmovanje v namiznem tenisu. Tekmovanja se je udeležilo devet šol iz cele Slovenije.
Ob prihodu so učenci OŠ Litija, Podružnice s prilagojenim programom, pripravili kratek kulturni program. Tekmovanje pa je potekalo v športni dvorani v Litiji. '
Pri deklicah posamezno so bile najboljše: . 1. Angelca Osolnik, OŠ 27. julij, Kamnik,
2. Romana Šeme, OŠ Ljubo Šercer, Kočevje,
3. Maja Miloica, OŠ Litija, Podružnica s prilagojenim programom. Pri dečkih pa so slavili:
1. Boštjan Ranisavljevič, OŠ Ljubo Šercer, Kočevje,
2. Mesud Handanagič, Zavod Janeza Levca, Ljubljana,
3. Peter Merela, OŠ Litija, Podružnica s prilagojenim programom.
Tekmovanje je bilo zaključeno ob 13.30 uri s podelitvijo medalj in praktičnih nagrad. OŠ Litija, Podružnica s prilagojenim programom, bo tudi v bodoče organizator državnih tekmovanj v namiznem tenisu, za pomoč pri organizaciji tekmovanja pa se zahvaljuje številnim sponzorjem, brez katerih državnega tekmovanja ne bi uspeli izpeljati.
Marjeta Mlakar Agrež
Občinsko prvenstvo v kegljanju za leto 2000
Kegljaški klub Litija organizira občinsko prvenstvo v kegljanju za leto 2000. Tekmovanje bo na kegljišču v Litiji v mesecu maju 2000. Pravico do udeležbe na tekmovanju imajo vsi občani s stalnim bivališčem v občini Litija.Tekmovanje bo potekalo v naslednjih kategorijah:
- dečki in deklice (7 do 15 let),
- kadeti (mladinci),
- člani (kategorizirani kegljači KZ Slovenije),
- člani (nekategorizirani kegljači do 50 in nad 50 let),
- članice (kategorizirane kegljavke KZ Slovenije),
- članice (nekategorizirane kegljavke).
Prijave sprejemamo na kegljišču vsaktorek in četrtek med 16.00 in 20.00 uro do 26. aprila 2000.
Vse ljubitelje kegljanja vabimo, da se tekmovanja udeležijo.
Kegljaški klub Litija
Kultura, obvestila
Domoznanska zbirka litijske knjižnice
Ena od nalog Matične knjižnice Litija je zbiranje domoznanskega gradiva, včigarsklop sodi vse, karje vsebinsko ali kako drugače vezano na našo občino. To so lahko monografije, serijske publikacije, članki, ipd. Sem se uvrščajo tudi Vaše diplomske, magistrske in doktorske naloge, dragi občani. V letošnjem letu je naša velika želja, da bi nam ta dela uspelo sistematično zbrati in urediti ter omogočiti uporabnikom vpogled va-
nje ter na tak način izoblikovati zbirko neprecenljive vrednosti tudi za naše zanamce.
Pozivamo vas, da odstopite naši in Vaši knjižnici en izvod Vašega diplomskega, magistrskega oziroma doktorskega dela ali nam ga vsaj dovolite preslikati.
Za sodelovanje se Vam najlepše zahvaljujemo in Vas pozdravljamo v Matični knjižnici Litija.
Lutke v Litiji
Bliža se teden Rdečega križa, ko le-ta poskrbi za mnoge dejavnosti in nikoli ne pozabi na otroke. Saj na otrocih svet stoji. In ti tudi preko pravljic prepoznavajo določene vrednote in so mnogokrat pripravljeni priskočiti na pomoč starejšim.
Lepo in prav je, da jih zato pohvalimo in se spomnimo nanje s tistim, kar imajo najraje, s pravljico. Zato si bodo lahko 3. in 4. maja ogledali lutkovno predstavo MOJCA PO-KRACUUA. Pa naj še kdo reče, daje ne pozna. To je tista deklica, ki je našla cekinček, s katerim sije želela kupiti lonček, da bi vanj nabrala jagod, ki bi jih delila s prijatelji. Otroci, ali bi tudi vi imeli tak piskrček?
Vsi predšolski otroci ste vabljeni na igrico 3. maja, učenci prvih razredov osnovnih šol pa 4. maja. Ob tej priložnosti bo Območno združenje Rdečega križa Litija vsakemu udeležencu lutkovne predstave (teh bo okoli 1300) izročilo skromno darilce.
Tjaša Lemut
Matineje v Kulturnem centru
Na Zavodu za izobraževanje in kulturo, v enoti Kulturni center Litija, so se odločili otrokom popestriti sobotne dopoldneve. V njihovi dvorani na Stavbah dvakrat mesečno organizirajo otroške matineje. Začeli so z otroško maškarado, katere seje udeležilo kar lepo število maškar. Sledila je prva matineja. Otrokom so zavrteli popularni risani film Tarzan, na drugi matineji pa so nastopale lutke Mavričnega gledališča iz Ljubljane. Pravljico o Vilinki in Vilenjaku si je ogledalo okrog sedemdeset otrok.
Kulturni center želi privabiti čim več otrok v dvorano na Stavbah, saj imajo v načrtu še veliko lepih otroških prireditev in tudi interesnih delav-
Foto: M. S.
nic, kjer bodo otroci imeli možnost pokazati svoje talente in sposobnosti.
Tretja sobotna matineja je bila 15. aprila, otroke pa jezabavala pevka Romana Krajnčan. Več o tem v naslednji številki.
Zlata poroka
Hodila sta po pravi poti, dajala drugim dober zgled. Bog vaju živi, jubilanta, zdrava do visokih let.
V soboto, 25. marca, sta praznovala svojo zlato poroko Ljubica in Anton Korimšek z Boravaka pri Polšni-ku. Skupnih 50 let življenja sta obeležila na gradu Bogenšperk ter pred Marijinim tronom v cerkvi na Polšni-ku. Njun zakon, ki traja že pol stoletja, je prinesel Ljubici in Antonu ter njunim trem otrokom veliko sreče, veselja in zadovoljstva, pa tudi težke trenutke, ob katerih pa sta si vedno znala stati ob strani. Polna upanja in vere v Boga pa nista nikoli obupala in vedno zrla v življenje z nasmehom v očeh. Še danes sta z vsem srcem predana svoji domači zemlji, katere nista nikoli zapustila. Ljubita in obdelujeta jo skupaj s svojimi otroki in to z ljubezen prenašata tudi na vnuke in pravnukinjo.
"Naj vama kzglednemu življenju farani vsi čestitamo. Naj mnogo še družin enakih lepša Slovenijo."
DAN IN URA	maj	KJE
TOREK ob 15. uri	9. 5.	Osnovna šola VAČE
TOREK ob 17. uri	9. 5.	Osnovna šola SAVA
SREDA	10. 5.	Osnovna šola
ob 15. uri		POLŠNIK
SREDA ob 17. uri	10. 5.	Osnovna šola KONJŠICA
ČETRTEK ob 15. uri	11. 5.	Osnovna šola DOLE
ČETRTEK ob 17. uri	11. 5.	Osnovna šola GABROVKA
TOREK ob 15. uri	16. 5.	Osnovna šola PRIMSKOVO
TOREK ob 17. uri	16. 5.	Osnovna šola KOSTREVNICA
SREDA ob 15.uri	17. 5.	Turist., kmetija »NA HRIBČKU«
SREDA ob 17. uri	17. 5.	Osnovna šola ŠT. POLJANE
ČETRTEK ob 15. uri	18. 5.	Osnovna šola JAVORJE
ČETRTEK ob 17. uri	18. 5.	Gasilski dom VINTARJEVEC
TOREK ob 15.30 uri	23. 5.	Osnovna šola HOTIČ
TOREK ob 18. uri	23. 5.	Kulturni dom RIBČE
SREDA ob 16.30 uri	24. 5.	Osnovna šola KRESNICE
ČETRTEK ob 16. uri	25. 5.	Vrtec JEVNICA
ČETRTEK ob 18. uri	25. 5.	Gasilski dom JABLANICA
Foto: M. S.
Fotografije 8 Petra Kovača
Vabljeni ste na ogled razstave fotografij Petra Kovača z naslovom Fal-klandski otoki. Avtorje večkrat nagrajen fotograf in izkušeni popotnik, ki na svoji razstavi predstavlja živalski svet v težavnih vremenskih pogojih. Razstavo so odprli 18. aprila v litijski knjižnici in bo na ogled do konca maja.
Razstava
Marine
Bahovec
Kulturni center Litija je v ponedeljek, 27. marca, v avli Občine Litija organiziral otvoritev razstave akademske slikarke in pisateljice Marine Bahovec iz Ljubljane. DirektorZIK-a Jože Sevljak je o slikarki in njeni umetnosti povedal nekaj lepih besed. Dekleta so prebrala tudi nekaj njenih pesmi, mladi kitarist Glasbene šole Litija pa je popestril večer z lepo melodijo. Otvoritve so se udeležili tudi člani občinskega sveta.
Razstava je bila na ogled dol4. aprila.
Obisk v Domu Tišje
S pravljico o treh zvezdicah in oblačku, mali zvezdici na luni, zvezdogledih in še celi kopici pomembnih junakov so učenci iz podružnične šole Hotič 16. aprila pod vodstvom svojih učiteljic pozdravili prihod pomladi in polepšali dan oskrbovancem Doma Tišje.
Le kdo bi se branil tako prikupnih pesmic, polnih veselja? Vseh 205 oskrbovancev pa je prejelo še darilca, s katerimi jim je Območno združenje RK hotelo še dodatno polepšati ta dan.
Lepo je vedeti, da je tudi za naše starejše občane dobro poskrbljeno ter da jim je omogočena pomoč, še posebej pomembna je zdravstvena. In za to je v Domu Tišje prav gotovo dobro poskrbljeno.
Foto: Predsednik Območnega združenja Rdečega križa Litija Karlo Lemut je direktorju doma Tišje Gus-tiju Grošlju izročil republiško priznanje Rdečega križa - bronasti znak Rdečega križa za izredno prizadevno delo in skrb za starejše občane (M. Šušteršič).
Tjaša Lemut
Foto: M. S.
Prijatelja spoznaš v nesreči
V noči iz 22. na 23. januar 2000 nam je pogorel hlev, vnela seje namreč električna napeljava na strehi. Kljub številnim in tako zelo požrtvovalnim gasilcem GD Jevnica in Seno-žeti nam ni uspelo preprečiti požara, tako da nam je pogorelo vse ostrešje, rešili smo le spodnji del hleva in živino. Komaj mesec dni in pol po tej nesreči nam je s pomočjo dobrih sosedov, Občine Litija, sovaščanov, vaščanovJevnice, Kresniških Poljan, Golišč, Kresnic, Kresniškega Vrha, Janč in župnijske Karitas Kresnice uspelo obnoviti hlev, tako da je današ-
nji dež pritekel tudi po strehi našega obnovljenega hleva. Zavedamo se, da v tako kratkem času brez toliko pridnih rak in toliko pomoči sami tega ne bi zmogli. Zato bi se radi ob tej priliki vsem, ki ste v kakršnokoli obliki ali na kakršenkoli način pomagali, iskreno zahvalili za vso dobroto, ki ste jo nudili in izkazali, posebno pa še najbližjim sosedom. Hvaležni smo vam.
Družina Godec - Gošpirjevec iz Zg. Jevnice.
mmm
Utihnil je tvoj glas, obstalo je tvoje srce, ostali so sledovi pridnih rok in kruto spoznanje, da se ne vrneš več.
ZAHVALA
Ob mnogo prezgodnji izgubi našega
DANIJELA MALIJA
inž. stroj, v pok.,
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sošolcem, sodelavcem in vsem iz Jevnice in Kresniških Poljan, ki ste se poslovili od njega, mu poklonili cvetje in sveče, nam izrekli sožalje in tako počastili
njegov spomin. Vsem iskrena hvala. Za njim žalujejo: žena Cvetka, hčerki Nina in Polona z družinami, sestra Draga, nečakinja Jolanda z družino in drugo sorodstvo.
Oglas
Menjam bicka simental-ca, starega 6 mesecev, za brejo telico, pasme limozin ali šarole, z doplačilom po dogovoru.
Prodam tudi 12 m bukovih drv in hruškovo žganje.
Informacije na GSM 041/ 236-016.
Ljubila si zemljo, ljubila si dom, zdaj brez tebe prazen je dom.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše dobre in skrbne mame, sestre, babice in prababice
MARIJE KOS,
30.10.1910-16.03.2000, iz Litije
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za darovano cvetje, sveče, izrečeno ustno in pisno sožalje ter spremstvo na njeni zadnji poti.Hvala pevcem za zapete žalostinke, g. Jesensku za poslovilne besede ter njenemu dragemu Vojču za prelep, iskren in ganljiv govor. Zahvaljujemo se osebju Doma Tišje za skrb in nego v času
njene bolezni. Iskrena hvala gospodu župniku Pavlu Okolišu za lepo opravljen cerkveni obred, društvu upokojencev, zvezi borcev in Predilnici Litija za poslano cvetje. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Vsi njeni
Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti. Sedla bo na rosna tla in jokala, ker te ni.
ZAHVALA
V 72. letu starosti nas je mnogo prezgodaj nenadoma zapustil naš dragi mož in ata
MIRKO CENTA
z Gornjih Jelenj, Dole pri Litiji.
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče, svete maše in izrečeno sožalje tervsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo sodelavcem kolektiva KGZ Dole in usnjarne Šmartno, pogrebcem, Janezu Jesensku za
poslovilne besede, Danielu Mandlju in Zvonetu Peruciju za prevoz ter pevcem s Polšnika za zapete žalostinke. Hvala tudi g. župniku za opravljen cerkveni obred.
Žalujoči: žena Štefka, hčerki Olga in Majda z družinami
Mnogo si gora prehodil, bil prijazen in vesel, dosti dobrega si storil, a slovo prekmalu vzel.
(J. Bregar)
ZAHVALA
Ob tragični in boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka in tasta
ALBINA ROZMANA
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za ustna in pisna sožalja, darovano cvetje in sveče. Hvala sodelavcem IMT Ljubljana za zelo ganljiv govor, sodelavcem Doma Tišje in sodelavcem Magneti Ljubljana. Posebna zahvala planincem iz Štor in Jesenic za spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se gospodu župniku za lepo opravljen obred, pevcem in trobentaču za zaigrano Tišino. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: vsi njegovi
Odšla si tja, kjer ni solza, ni trpljenja, ni gorja, ostala tvoja je dobrina, a v naših srcih večna bolečina.
ZAHVALA
Ob razcvetu rane pomladi je od nas odšla
ŠTEFKA FIRM
iz Podšentjurja 25.
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam ob teh najtežjih trenutkih stali ob strani, z nami sočustvovali ter jo pospremili na njeni mnogo prezgodnji zadnji poti.
Žalujoči vsi njeni
V dvanajsti cvetoči pomladi njej sonce je zadnjič zašlo, cvetje naj valovi nad grobom kjer ona leži. Ko noč se spusti, v srcih dobrih ljudi Štefka znova se rodi,
V SPOMIN
Mineva žalostno leto, odkar nas je zapustila draga žena, mami in mama
ANA OBREZA.
Hvala vsem, ki se je spominjate, ji prinašate cvetje, prižigate svečke in postojite ob njenem grobu.
Vsi njeni
V domu našem je praznina, v srcih naših bolečina. Spomin na tebe pa živi, čeprav te več med nami ni.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega oče, tasta, brata strica
BLAŽA ZUPANA
iz Prelesja 2, Dole pri Litiji, 5.2.1919- 13.2.2000,
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje, sveče in svete maše ter nam izrekli sožalje. Še posebno se zahvaljujemo pevskemu zboru Papiničar iz Jagnjenice, govorniku Stanetu Kmetiču, duhovniku za obred, Društvu upokojencev, pogrebcem ter sosedom Žonta in Knez.
Žalujoči: žena Pavla, sinovi Jurij, Branko, Milan, Mirko, Stanko in hčerka Cvetka z družinami in ostalo sorodstvo.
Bolečina se da skriti, tudi solze zatajiti, le tebe, ljuba hčerka ne da se nadomestiti. Dolgih let je že minilo, Karte med nami več ni.
V SPOMIN
TANJE JEREBIC VERHOVEC
Minilo je šest let, odkar nas je v hudi bolečini zapustila hčerka, žena in mamica.
Hvala vsem, ki seje spominjate, ji prinašate cvetje, prižigate svečke in postojite ob njenem grobu.
Vsi njeni.
Hiša prazna je in pusta, ker tebe v njej več ni. Ker zelo smo te ljubili, nikoli te ne bomo pozabili.
ZAHVALA
V 78. letuje umrla naša draga mama, babica in prababica
GABRIJELA 0B0LNAR
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so nam izrekli sožalje in jo pospremili na zadnji poti.
Žalujoči: sin Franci in hčerki Metka in Breda z družinami
Utihnil je tvoj glas, obstalo je tvoje srce, ostali so sledovi pridnih rok in kruto spoznanje, da te ni več med nami.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše mame, sestre in stare mame
SILVE ARSEV,
roj. 1933 v Litiji,
se Iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste poklonili cvetje, sveče, izrekli sožalje in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se pevcem iz Šmartnega, g. Cirilu Golouhu za poslovilne besede ter g. Setničarju za zaigrano Tišino.
Žalujoči: hčerki Mojca in Branka z družinama, sestri Olga in Cita ter brat
Lojze z družinami
Utihnil je tvoj glas, obstalo je tvoje srce, ostali so sledovi pridnih rok in kruto spoznanje, da te ni več med nami.
V SPOMIN
IGNACU COZU
iz Litije.
12. aprila je minilo leto dni, odkar nas je zapustil mož in oče Ignac Čož. Hvala vsem, ki se ga spominjate.
Njegova Vida
^1
mm*
Nobena solza žalosti in bolečine te zbudila ni, vsepovsod je praznina, ki zelo, zelo boli. Pust in tih je dom, ko te več ni, a vedi,
da v srcih naših boš živel vse dni.
ZAHVALA
Ob prerani izgubi moža
CVETKA REPOVZA JOŽETA,
1.3. 1948 11.2.2000,
se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom in prijateljem za pomoč ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala g. župniku za opravljeni obred, posebno pa se zahvaljujem Zehri in Šemsu, Saji, Vladu in Mariji iz Litije. Hvala tudi Barbari Fele, Tomažu Pograjcu, Jožetu Feletu, Jožetu Berganskemu, Vidi in Katji Borišek ter Zofiji Končarza poslovilne besede.
Žalujoči: žena Hasnija, brat Ciril, sestre Majda, Dragica in Erna z družino
Zdaj hiša je prazna in tema povsod, ti luč si nam nosil in kazal nam pot, zdaj srca so tukaj osamljena vsa, vsi iščemo luč in del tvojega srca.
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi moža, očeta, starega očeta, brata in strica
DOMINIKA ZUPANA,
22.9.1931-9.3.2000, izTihaboja,
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrekli pisno ali ustno sožalje, darovali cvetje in sveče,
nam materialno ali moralno pomagali in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Velika zahvala je namenjena PGD TIHABOJ za organizacijo pogrebnega obreda in gasilcem ostalih društev. Posebna zahvala gospodu Janezu Ribiču in gospe Helini Perko za ganljive besede slovesa, gospodu župniku ter MPZ Gabrovka. Zahvaljujemo se dr. Koprivi in sestri Ireni za pomoč med njegovo boleznijo. Vsem še enkrat hvala.
Žalujoči: vsi njegovi
MULČKI IN MULČICE
V NEKI HISI SO ŽIVELI TRIJE OTROCI. DVE DEKLICI IN NJUN MALI BRATEC JAN. KER STA BILA MAMICA IN OČKA NAVADNO KAR PRECEJ ZAPOSLENA, SO OTROCI VEČKRAT KAJ POSTORILI PO HIŠI. PREJŠNJI TEDEN PA SO BILI ŠE POSEBNO PRIDNI IN DELAVNI. HOTELI SO POMAGATI STARŠEMA, DA BI SKUPAJ IMELI ČIM LEPŠE PRAZNIKE. STAREJŠA DEKLICA SEJE ODLOČILA, DA BO VSE LEPO POSPRAVILA IN POMETLA. SREDNJA JE IZDELALA SIMPATIČNE PIŠČANČKE IN PAPIRNATE ROŽE.
JAZ BOM PA POBARVAL JAJČKA, JE REKEL JAN.
SESTRI STA GODRNJALI, DA JE ŠE MALO PREMAJHEN, DA BODO TO NAREDILI SKUPAJ, DA JE TO DELO ZA DEKLICE...A VSE PREGOVARJANJE NI NIČ ZALEGLO.
SAM BOM, PA PIKA! SAJ IMAM POMAGALČKE! JE ODGOVORILJAN.
ZDAJ STA BILI SESTRICI RADOVEDNI: POMAGALČKE? RES? LE KDO TI BO POMAGAL? POVEJ, POVEJ!
A JAN NI HOTEL POVEDATI. KER STA SESTRI VEDELI, DAJE PRECEJ TRMOGLAV IN DA IMA BUJNO DOMIŠLJIJO, STA GA NATO PUSTILI PRI MIRU. TAKO SI JE JAN PRIPRAVIL BARVE IN SLIČICE. SKUHAL JE JAJČKA, MEDTEM PA STA SESTRI MORALI V ŠOLO. JAN JE NA POMOČ POKLICAL ZAJCE PA BABICO PA
KO SE JE POPOLDNE DRUŽINA ZBRALA ZA MIZO, SE JE PRESENEČENA ZAGLEDALA V LEPE PIRHE.
OOO, LE KDO TI JE POMAGAL PRI DELU? TO GOTOVO NISI NAREDIL SAM! STA SESTRI VRTALI V BRATCA.
SAJ NI VAŽNO! JE REKEL OČKA. ZDAJ JE POMEMBNO LE TO, DA SMO SKUPAJ IN SE IMAMO LEPO. KO BO VSE PRIPRAVUENO, BOMO V MIRU POČAKALI NA VELIKONOČNE PRAZNIKE, POTEM PA VAS BOM NAUČIL IGRO S PIRHI.
MEDTEMKO JE MAMICA PEKLA POTIČKO, JE OČKA NAREDIL STOJALO ZA PIRHE. OTROCI SO GA ODSTOPILI, GA RADOVEDNO OPAZOVALI IN KOMAJ DOČAKALI VELIKONOČNO NEDELJO.
TEKST DARINKA KOBAL ILUSTRIRALA TAMARA K. LAVRIČ
Nadaljevanje s 1. strani:
Alpe - Adria
Na Podjetniškem centru v Litiji smo se zahtevnega projekta lotili zelo zavzeto in v kratkem času izdali kar pet različnih promocijskih zgibank. K sodelo-
Možnost sodelovanja na sejmu so izkoristili tudi Polšničani in v petek dopoldan obiskovalcem predstavili svoj pohod Od cerkvice do cerkvice ter dejavnost
vanju na sejmu Alpe - Adria 2000 smo povabili gostinske ponudnike, turistična društva in ostale organizacije, ki se ukvarjajo s turizmom v litijski občini. Glede na število prijavljenih smo oblikovali pester program dogajanja.
Zanimiva je bila že sama postavitev sejemskega prostora, ki je odražala sodelovanje in prepletanje dveh sosednjih občin, Litije inTrebnjega. Našskup-ni prostor je bil opremljen z veliko leseno mizo in stoli, ozadje pa so popestrili
.....
pred kratkim ustanovljenega Društva podeželskih žena in deklet.
Občina Litija seje v petkovem popoldnevu predstavila tudi na osrednjem odru dvorane C. Obiskovalci so bili ob spremljavi Lesenih rogistov, Folklorne skupine Javorje in Valvasorjeve konjenice povabljeni na krajše potepanje po naših krajih, zbrane pa je nagovoril tudi župan Mirko Kaplja.
Kljub temu, da seje sejemski teden bližal končuje bilo na našem razstavnem
panoji, ki so predstavljali točke turističnega povezovanja teh dveh občin: Valvasorjeva konjenica, Levstikova pot Od Litije do Čateža, Steklasova pohodna pot in Geografska pot po 15. poldnevniku. S takšnim sodelovanjem smo nakazali tudi našo razvojno usmeritev in usmeritev celotnega slovenskega turizma, ki naj bi povezovala občine in regije.
Prvi sejemski dan sta se predstavila Javni zavod Bogenšperk in Ustvarjalno središče Breznikar. Glavna atrakcija je bil vsekakor Valvasor s spletično, ki je pri obiskovalcih vzbudil precej zanimanja. Ta dan seje naša občina predstavila tudi v prostorih Gospodarske zbornice Slovenije. Člani Družinskega gledališča Kolenc so zaigrali igro Zaradi jeze bogov, ki pripoveduje o nastanku vaške situle. Za gostinsko ponudbo je poskrbelo Gostišča Celestina iz So-pote, za žejna grla pa gabrovški Presad.
Sreda je bila namenjena Vačam in Geoss-u. V središču pozornosti sta bili vaški llirki, ki sta iz situle obiskovalcem ponujali Presadov sadni sok, popoldan pa so za dobrote poskrbele članice Društva deklet in žena Vače.
Da je tudi na Savi možen rafting, so v četrtek skušali obiskovalce prepričati člani Rafting kluba Vidra. Celotno dogajanje sta popestrili Mojca in Urška, ki sta v opremi za rafting na obraze obiskovalcev privabili marsikateri nasmešek. Tudi ta dan je za mnoge prazne že-lodčke poskrbelo Gostišče Celestina.
prostoru še zelo živahno. V soboto se je namreč predstavilo Turistično društvo Litija in s skupino narodnih noš dodatno popestrilo dogajanje. Poleg dobrega razpoloženja je obiskovalce privabljal tudi vonj pic gostilne Kovač iz Litije, ki so v trenutku pošle. V času, ko so se drugi razstavni prostori že popolnoma izpraznili, je bilo pri nas še zelo veselo in glasno.
Menimo, da je bila prva tovrstna predstavitev občine zelo uspešna, saj smo obiskovalcem lahko posredovali vrsto novih informacij o naši turistični ponudbi. Zanimiva je namreč ugotovitev, da predvsem naši bližnji sosedje (Ljubljana, Domžale) kot potencialni izletniki slabo poznajo to območje in njegove kvalitete. Obiskovalci so največ zanimanja pokazali za enodnevne pohodniške kolesarske izlete, zato bi bilo pri nadaljnjem turističnem razvoju potrebno razmišljati prav v to smer.
Tudi s samim obiskom našega razstavnega prostora smo zelo zadovoljni. Podjetniški center je omogočil ogled sejma učencem turističnega krožka Osnovne šole Gradec in Podružnične šole Vače, ki so si kot bodoči turistični delavci lahko nabrali novih izkušenj.
Zavedamo se, da bo v prihodnje potrebno na področju turizma in njegove promocije v občini še marsikaj postoriti, vendar dosedanji odzivi kažejo na to, da smo na pravi poti.
Karmen Sadar
_   ~ gladilo "^1
občanom
Ustanoviteljica in izdajateljicn: Občina Litija - Naslov uredništva: Jerebova 14, 1270 Litija Uredništvo: Andreja Štuhec (v. d. odgovorne urednice), - Lektoriranje: Lea Klopčič - Grafično oblikovanje: Matej Zupančič, Aleš Bregar, Blaž Babnik -
Grafična priprava: Studio Leonardo (Brodarska 13, Litija) - Tisk: Tiskarna Aco, Litija - Nenaročenih fotografij in prispevkov ne vračamo. - Časopis prejemajo vsa gospodinjstva v občini Litija brezplačno na dom.
Blagoslov jedil
Velikonočni blagoslov jedil je v vseh župnijah v soboto, 22. aprila.
Župnija Litija	
Blagoslov ognja ob 6.30	
13.00	Veliki vrh, pri kapelici
13.30	Podšentjur
14.30	Zgornji Log, pri kapelici
15.00	Litija
15.00	Gradec, pri kapelici na Graški
17.00	Litija
17.00	Breg
Velikonočna procesija 23.4.2000 ob 6.30	
	
Župnija Šmartno pri Utljl	
Blagoslov ognja ob 6.30	
9.00	v župnijski cerkvi
11.00	v župnijski cerkvi
13.00	v župnijski cerkvi
13.30	v Vintarjevcu
14.00	v Brezju
1500	v župnijski cerkvi
15.30	Končarjeva kapela
16.00	Rometov križ
16.30	Jančarjev križ
17.00	v župnijski cerkvi
Velikonočna procesija 23.4.2000 ob 7.00	
Župnija Vače	
Blagoslov ognja ob 7.00	
8.30	Potok
8.45	pri Kunštu
9.15	v Široki Seti
10.00	Boltija
11.00	v župnijski cerkvi
13.30	Slivna
14.00	na Dolini
15.30	Sv. Lenart
16.00	Vače
Velikonočna procesija 23.4.2000 ob 6.30	
	
Župnija Kresnice	
Blagoslov ognja ob 6.00	
10.00	v župnijski cerkvi
10.30	pri Lajevcu v Ribčah
11.00	podružnica Žalostne Matere Božje
11.30	Rokavčeva kapela
12.00	Kokalova kapela
12.30	Steknetova kapela
13.00	Končarjeva kapela
13.30	Rometov križ
14.00	Jančarjev križ
15.00	v župnijski cerkvi
Velikonočna procesija 23.4.2000 ob 7.00	
Župnija Sava
Blagoslov ognja ob 7.00	
15.00	pri Savškovih v Ponovičah
16.00	Leše pri kapelici
17.00	v župnijski cerkvi
Župnija Polšnik
Blagoslov ognja ob 7.00	
12.00	Mamolj
14.00	v župnijski cerkvi
15.00	v župnijski cerkvi
15.30	Renke
16.00	Spodnje Tepe
	
Župnija Javorje pri Litiji	
Blagoslov ognja ob 7.30	
8.00	v župnijski cerkvi
8.30	na Gornjem Vrhu
9.00	na Debečih
9.30	na Planini
10.00	v župnijski cerkvi
11.00	na Vratih
Župnija Primskovo na Dolenjskem
Blagoslov ognja ob	S.30
11.30	v Mišjem Dolu
12.00	v župnijski cerkvi
13.00	na Dolnjem Vrhu
	
Župnija Hotlč	
12.00	Vernek
12.30	Jesenje
15.30	Spodnji Hotič
16.00	v župnijski cerkvi
Velikonočna procesija 23.4.2000 ob 7.00	
Župnija Dole pri Litiji	
8.00-19.00 vsako uro	v župnijski cerkvi