PRIMORSKI DNEVNIK FRONTE X A SLOVENSKO PRIMORJE 1^3-štev. 596 - Cena 6 lir - 4 jugolire - 2.50 din Poštnina plačana v gotovini - —------------------------ M____________________ Spedizione in abbon. postale TRST sreda, 21. maja 1947 UREDNIŠTVO in UPRAVA. P1AZZA GOLDONI št. 1 - * Tel, št.: Ur. 93806. 93808 Upr. 93807. Rokopisi se ne vračajo PROTIOFENZIVA V GRČIJI Jalovi rezuitati monarho-fašističnega čiščenja - Nezaslišan teror, ki nad" »riljuje nacistične metode * Delo preiskovalne kom sile ZN " Tsaldarisove Igiave^Grčija pred Varnostnim svetom»Smrt glavnega sekretarja KP Siantosa Delavci, zavedajte se, da je vaša enotnost najmočnejše orožje proti vsem izkoriščevalcem! ^London, 20. (Tanjug) - Po ve-tacii' .^‘hdjajo iz Grčije, so ope-CISCenja vladinih čet brtfc epniada konaale- Demokratična cel; d ^ N Prešla v protinapad v N-jene en*°'te so zavzele to jr, 7 NeaPolis in Argiropolis ’* Anavrlta na Peloponezu, bocj’i„ n konjenica pa je osvo-p* Va® Jaihalar v Tesali ji. 'Je več *’1^* vlada danes v Grčiji, 'Paoii0J1 akor pod nacistično oku-'a na' edna sodišča so obsodi-ftoki. fmrt v za-dnjih dneh 10 de- 7’ od katerih 30 6 že u- je obsoa edn° sodišče v Solunu 87-lctn na smrt cel° nekega tec ?a starca. Liberalni pcsla-Javij adoniu je v parlamentu iz-Večuj . smrtne obsodbe samo po-Pred,lai° 1 ^P01- demokratov in je kita 3^a'’ naj se dosedanja poli-VtJ ^6m P°£le-du revidira. ti)onai.h *^fJ03Paatis» piše, da je seda, ■ a^*®Lčria vlada dala do 8eCju !zse5liti v zadnjih treh me-ll8oč if *strateških razlogov* 30 Gfie ekov iz severne Grčije. Bvov, v'ada namerava povečati bo tBT?J8k° in orožništvo za bor-siala Partizanom. Zato je po-terj n arneriški vlad; noto, v ka-^pornoč za povečanje voj- 6-°00 mož. Delo Zer Za ^0-000 mož ter orožništva Preiskovalne komisije vait?!le?a’ 20. (AFP) — Preisko-Obt^jb m'aUa ZDA za preiskavo Solgat,.gršk* vlade proti Albaniji, 8fdaj 'n Jugoslaviji pripravlja Dan SV°-6 *condno poročilo. Vorii 6S ^ na seJ' komisije go-odstavni k grške vlade Ki-lart;,0Je dejal, da hočejo grški čani žel vzpostaviti režim, kakr-Scda,-'*11)0 tuije sile in da so za &(* <=„ d°godke odgovorne sever- Jrat" države Grčije> kovjiu a'bonski delegat, pol- Politj^ ^erendji dejal, da obstoja Vanju"" ^ke vlade v odstmnje-krAoi- ud®kih množic od demo <*°'(&a}V*er P°dčrtal slabost grških j«, J KaZOv i tkeja.i *znesenih pred komisijo, tazširijj ’ da 80 se aotranji D0!1 tia ni*' vse-f ®ra vi imenujete pretirano* gospodarsko invaz jo*, rešuje ta invazija Grčijo pred gospodarskim polomom*. Grčija pred Varnostnim svetom Lake Success, 20. (AFP) — ZDA so danes pred Varnostnim svetom obdolžile Albanijo, Bolgarijo in Jugoslavijo nezaupanja do skupščine Združenih narodov, ker so te države izjavile, da nočejo sodelovati v skupini opazovalcev, ki jo V9Janj' ^r‘tlziral je tudi način iz- | Je Varnostni svet določil za sever-dl odgovornost britanske j sprejeti te odklonitve. da zadnjih volitev. Zahteval no grško mejo. Delegat ZDA je de- l*na hiora biti v poročilu nave- jal da Varnostni svet ne bi smel Avstriishe postoianhe v Trstu bi radi svoio mornarico Vri- tisku («Berichte und , mationen», glasilu avstrijske- spotj, j^venega .nstituta za go-hekdo V° Dt politiko, 9. V.) je starju načel vprašanje obnovitve ; ®osP°darskih zvez med Tr-86 Je dot AvstriJo. Tega vprašanja to, v . biknil prav za prav posred-* 8tlnskclVeZl z obravnavanjem pale-trg0 vPrašanja, oziroma obno-t“aiesli ''‘nskih stikov med Avstitjo, ffav v d m Levantom sploh. Ce-4 obstojijo še neka- Ne Antisemitizma, ni mo- - ern;t0!0riU 0 th-kem splošnem an-1 bo »mU v Avstrijski javnosti Ut “ 0 bo ‘"UIU v l'1' Ko^Ctovo olajšalo tudi obnov k0 “spod Se —'»'sk-h zvez s Palestino, -Je. Očisti palestinsko vpraša- Teh |^n° Je mogoče vzpostaviti P Trst d Avstl'*jo in Palestino V- namen bi bilo zelo ^ 8e v ’ omenjeni časopis, «da tU iz8rad‘la avstrijska pi tr8ov4 in organizirala avstrij-- 0 'tUr..„ ,Ska mornarica, s pomo- ‘r<0Cr! ^ bilo — mogoče obnoviti z Levantom«. llbotie ^ ,k‘ iz Palestine uvažala Avstrij )tl« L k .m.uravjia banane, nadalje likerje, s>j0 rt . razne kemikalije; za ln (tl kar važen uvoz fosfor- s,nVcttl lJa’ ki ga pridobivajo ob k|l-la lain,0rdu' v Pdlestino b. Av-^ . 0 tzvažala les m lesne i>u *a SvJL krpgttbne ležaje. Ker ra,°ristiti . želo, skuša Palcstinn tudi •- --------------------------------- - to okolnost iz Evrope C6 «'zgraduPUŠČa v Podrobnosti Tr», * v i|a‘tve avstrijske posto-tr». siovei *?tu- Kakor znano, je So .v'bskh Posebno po svojih bi. <'žašiSP,„2VezaP z Levantom, ki 'emu *5ški ®«lužek. Na li„u8°vcl m J gospodarstvu prina- te zveze so Vi DuiL,,« ln Podjetniki pazili Zi,de;a ’ w;o Jto Je toliko SiKh Pomn ?rganizac‘Ja» -itali-zvez ■ut, - ter\1836'' k'i Je^ te'»sreze'ore- i da Je treb' slar: zakon' po katerfin it'11-0 m promet z Le’ S° ZDA °bVeZaiie’ da V Č8SU m’!U hajali v Rim. Povsem konkretno pa je bil ta predlog postavljen ob sklenitvi «R,msk;h protokolov« (1934. leta), s katerimi so hoteli pospešiti tudi promet iz zaledja, iz Avstrije in Madžarske čez Trst. Toda v Rimu so ta ambiciozni predlog Avstr.je odbili verjetno, ker jih je preplašil spomin na gospostvo rajne Avstrije na Jadranu. Da bi bilo potrebno zgraditi posebno avstrijsko mornarico, ki bi vzdrževala promet z Levantom, pač dvomimo, saj ba kmalu že samo Svobodno tržaško ozemlje im' lo dovolj ladij za vzdrževanje bližnjih prog. Ce pr njegove lauje ne b: zadostovale, bodo iahko priskočile na pomoč že obstoječe mornarice na obeh obalah Jadranskega morja. Zabeležili smo to najnovejšo avstrijsko gospodarsko pobudo tudi zaradi tega, ker je očividno prej plod stare politične miselnosti kakor računa, podkrepljenega z resničnimi dejstvi. Ko bi vse ostale predpostavke gospodarske prirode obsiojale, bi ostalo odprto še vprašanje, kje naj Avstrija vzame za to potreben denar. Morda pa dolar išče pot v Trst čez Duiaj? Jugoslovanski delegat Djerdja je izjavil, da je sedanja državljanska vojna posledica podpore, ki jo britanska vlada daje grški vladi. Obžaloval je, da se preiskovalna komisija ni ozirala na vse doku-mence in dokaze o položaju v Grčiji. Govoril je nato o grozodejstvih, ki jih vladne čete izvajajo nad grškim ljudstvom. Tu je predsednik prekinil sejo in jo odložil na sredo. Ameriška pomoč Grčiji Atene, 20. (AFP) — Grška vlada in poslaništvo ZDA pravkar razpravljata o načinu uporabe 300 mi- lijonov dolarjev pomoči Grčiji. Grški vojaški krogi zahtevajo 150 milijonov za oborožitev, čeprav je bilo v začetku predvideno za to samo 10 milijonov. Ostanek naj bi se uporabil za nabavo žita in za obnovo. Končno razdelitev ameriške j>omoči pa bo izvršila posebna ameriška komisija, ki bo prišla v Grčijo, da bi na licu mesta nadzoravala uporabo denarja. Smrt sekretarja izvršnega komiteta grške KP Davi je umrl zaradi bolezni glavni tajnik Izvršnega komiteta KP Grčije Georges Siantos, ki je vodil partijo med okupacijo, dokler se v začetku 1945. leta ni vrnil iz nemškega ujetništva Nikolas Zaharia-des. Attlee se osebno bavi z indijskim vprašanjem London, 20. (AFP) — Ministrski predsednik Attlee je osebno prevzel vodstvo indijskega vp.a-Šanja in je danes predsedoval posebni komisiji, ki obstoja v vladi in s katero je imel lord Mcrnt-batten svoje prve razgovore. Att lee je bil leta 1928 član britanske parlamentarne komisije, ki je odpotovala v Indijo. V dobro poučenih krogih so mnenja, da bo najbrže prišlo do razdelitve Indije med Hindustan in Pakistan, Truman bo ob'skal Južno Ameriko Rio die Janeiro, 20. (AFP) i*Al • k'8*” «0 Globo* piše, da bo pred- 41ZS19fvI UOlCfOVl sednik Truman v kratkem obiskal Bagdad, 20. — Iraški finančni Južnoameriške države, minister je izjavil, da bo iraška vla- . da terjala do zadnjega penija ter- i NEW YORK. —- Sovjetski vele-jatve do Velike Britanije. | ^vaiVSil * Z Spomenica o Ijndskem G orici (ionui V (nadaljevanje in konec) Predpisi mirovne pogodbe z I-talijo so v nekem smislu še bolj obvezni za zavezniško vojaško u-pravo v con; «A». Mirovna pogodba pravi namreč v drugem poglavju v odstavku Politične določbe, sekcija I., splošne določbe oz. čl. 15: «Italy shall«, s tem bo morala Italija v Gorici in na Goriškem, v kolikor je vključeno pod njeno upravo, priznati vse narodnostne pravice, a semkaj spada v prvi' vrsti poprava krivice, ki jo je zagrešila fašistična stranka proti tedanji slovenski manjšini v Gorici, s tem da ji je nasilno odvzela «Ljudski dcm» (Trgovski dom). Borbo moralo španskega ljudstva podpreti vsi demokrati Razgovor glavnega tajnika Svetovne sindikalne zveze Saillanta s predstavniki španskega odporn škega gibanja Pariz, 20. — V soboto je imel glavni tajnik Svetovne sindikalne sveže Louis SaUiant razgovor s predsednikom španskega narodnega odporniškega sveta in s predsedniki baskijskega odporniškega gibanja. Razgovor se je r.anašal na zadnjo splošno stavko baskijskih delavcev in je obravnaval vprašanje prehoda španskih republikancev v Španijo in. poostritve borbe proti Francovi diktaturi. V nekaterih krogih so mnenja, da bo Svetovna sindikalna zveza vztrajala pri Združenih narodih, naj se da španskemu ljudstvu, ki se bori proti Francovemu režimu, materialna pomoč. List «Mundo Obrero* poroča, da je imel politični urad španske komunistične stranke v Parizu sejo, na kateri so preučili položaj, ki je nastal po proglasitvj stavke brski jak ih delavcev kot protest proti odpustitvi delavcev, ki so se bili udeležili prvomajskih proslav. Politični urad pošilja bratski pozdrav junaškim delavcem, ki so dali zgled enotnosti v borbi proti Francu. List poziva v zvozi s tem vse delavce in antifrankiste v Španiji in izven nje, naj bodo solidarni z baskijskimi delavci v borbi proti Francovemu terorju. List poziva tudi delavce vsega sveta in vse demokrate sploh, naj z energično akcijo uspešno podprejo baskijsko delavstvo. Iz Barcelone poročajo, da je preteklo noč kakih 12 zakrinkanih ter s strojnicami in revolverji oboroženih mož napadlo tovarno cementa v bližini Barcelone in io poškodovalo. Nato so se neovirano umaknili. Medtem ko se špansko ljudstvo odločno bori proti Francovemeu terorju, poroča dc pisni k «News Chroniola*. da je Franco najboljši kupec za presežke zavezniškega vojnega materiala. Dopisnik pravi, da privatni špekulanti kupujejo večino tega materiala, ki obstoja v strojih, oblekah in orožju, o katerem zatrjujejo, da je izven rabe. Ti špekulanti niti ne zakrivajo, da se večina toga materiala nato pošilja v Španijo. ti izjavil, da je predsedniku poročal o težkočah za sestavo vlade in da je položaj še negotov. Ni še znano. kakšno bo zadržanje krščanske demokracije. Zdi se, da ima Nitti namen sestaviti novo vlado tudi brez manjših strank levice in cen-truma. Izjavil je, da udeležitev ali izostanek teh strank ne bo v ničemer menjala njegovega zadržanja. Zopet vlada treh strank v Italiji? Rim, 20. — Nitti se je danes raz-govarjal z Nennijem, Campillijem, Piccionijem in Gronchijem. Sara-gatova skupina in republikanska parlamentarna skupina sta javili, da ne bosta sodelovali v novi vladi. Popoldne je imel Nitti razgovor s predsednikom republike, pozneje pa z Orlandom. Novinarjem je Nit- Prošnja Italije za spre eni med ZN Lake Success, 20. — Glavno tajništvo OZN je objavilo prošnjo Italije za sprejem med Združene narode. V prošnji se Italija med drugim obvezuje, da bo nova Italija spoštovala v mednarodnih odno-šajih načela, na katerih sloni organizacija ZN. Egiptovski novinar o svobodi vere v FLRJ Zenica. 20. (Tanjug) — Dopisnik egiptske agencije «Husi Halifa* je bil štiri dni na obisku pri mladinskih brigadah, ki gradijo mladinsko progo. Dopisnik je izjavil, da je egiptovsko ljudstvo v vojni z občudovanjem spremljalo junaško borbo Titove vojske in da sedaj občuduje delovni zalet jugoslovanske mladine. Pristavil je, da je obiskal mošejo v Sarajevu in v neki manjši bosanski vasi ter ugotov'l, da uživajo muslimani v Jugoslaviji vse svoboščine. žjem premagati demokratično avtonomno vlado, vodi sedaj približno 15.000 partizanov borbo prot; tehe-ransk m silam. 24. t. m. se bo v to pokrajino napotil šah Reza Pahlevi. Komisija za Korejo bo nadaljevala delo Seoul, 20. — Prihodnji teden se bo nadaljevalo delo sovjetsko-ame-r;ške komisije za Korejo. Obstojajo še razai nesporazumi, upati pa je, da bo možno vprašanje ugodno rešiti Japonska vlada odstopila Tokio, 20. (AFP) — Jošidova vlada je davi odstopila ob priliki otvoritve parlamentarnega zasedanja. Danes ali jutri bodo poslanci izbrali novega ministrskega predsednika. Razstava o ZSSR in FLRJ v Pragi Praga, 20. (CTK) — V tovarni lo-tal )- Pod Hau St-Alekf ccl° tedenska V °l' kaj mdriJa- SC‘i zelo' vPds|avlJaJ° Avstrijci k^lbo ^‘burici ~ ko govore o otd J**rebn0 1 Trstu- S;cer ni Sc>štt s„°; da bi država, ki ^ejit h”- k,ma še^t Svica na Ns i’,b tolikih parni-1)3 a 6 Trža,aU t0 redkost. ^lokolStrlJči Dh‘ 5c sPom;njajo, Ž ‘ na dnn « fon, t\ eippf < —**** n,/ •»*•» ir,n„nJe8ovi somis-^ J« Sušnio „„.1, Seliti' ■ ’al» 'kovinsko mor- ni ‘ pomorska. prodajajo vojni material vsem državam brez razlike, razveljaviti zato, da ga ne bi izkoristile države, ki ogrožajo mir, kakor na primer Jugoslavija. Marshall pa je pred nekaj dnevi pred Odborom za zunanje zadeve ameriškega Senata dejal, da mora biti mirovna pogodba z Italijo ratificirana, zato ker bo ratjfikacija «ojačala demokracijo, da b. se mogla zoperstaviti vsakemu morebitnemu napadu proti Italiji s strani Jugoslavije.« Gonje proti Jugoslaviji temeljijo na nesramnih izmišljotinah n so sistematično organizirane s strani V .. - -- a «... naj boi J reakcionarnih ameriških 3eir.Pi ,stlh Časih, ko so političnih krogov. Toda te gonje se ln "•----- ne bi v nobenem primeru mogle tako razširiti in bi se lahko povsem Sušnik radi za- ameriški službeni postopki in izjave. Američani ne smejo v Jugoslavijo Tako je na primer zadnje čase ameriško ministrstvo za zunanje zadeve mnogim svojim državljanom, ki hočejo obiskali Jugoslavijo, odb.lo vizum na potnih listih. Službeni krogi so to pojasn'li s trditvijo, da ameriški diplomatski predstavniki večkrat naletijo na težave, ko hočejo zaščititi svoje državljane v Jugoslaviji, da v Jugo-slav.ji obstojajo prometne, težave in da je v Jugoslaviji prehrana zelo težka. Očividno pa so to le izgovori. Ameriški list «Daily Worker» trdi, da vizume za Jugoslavijo odklanjajo z mnogo bolj enostavnim odgovoiom «da je Jugoslavija sovražna država«. Ameriški tisk in ameriški službeni predstavniki dolžijo Jugoslavijo, da je okrog svoje države zgradila železni zastor. Ta primer pa prav za prav najbolj jasno dokazuje, da so oni tisti, ki bi hoteli obkoliti Jugoslavijo z železnimi zastori. Zakaj oni to po- Parfizanske borbe v Iranu Teheran, 20. (Tanjug) — V Azer-bejdžanu, kjer se je preteklo leto teheranski vladi posrečilo z oro- čenjajo? Vzrok je zc lo enostaven. Cim več ameriških državljanov bo prepotovalo skozi Jugoslavijo, tem več jih bo s svojimi lastnimi očmi v.delo pravo stanje razmer in o-gromen delovni polet nove Jugoslavije, tem težje bo Jugoslaviji pripisovati politiko, katere ona ne vodi, in stremljenja, ki y nobenem primeru niso njena. Kaj je z «Rex»-om? V tem pogledu je zelo značilen sledeči primer. Ni dolgo tega, ko je ameriški in angleški tisk začel z novo gonjo proti Jugoslaviji in trdil, da se je Jugoslavija protizakonito prisvojila in da hoče prodati devet italijanskih trgovskih ladij, med njimi tudi veliki prekooceanski 57.000 tonski potniški parnik «Rex». Postopanje Jugoslavije so označili potom zapadnega tiska in novinarskih agencij kot samovoljo, ki nasprotuje mednarodnim zakonom in določbam mednarodnih pogodb. Tedanji pomočnik ministra za zunanje zadeve ZDA D. Acheson Je 26. aprila izjavil, da so ZDA poslale zaradi zaplembe teh ladij Jugoslaviji v toku enega meseca dve protestni noti. S to izjavo je gonja P*oti Jugoslaviji dobila videz resničnost; in opravičenosti. Podobno izjavo kakor Acheson je dalo hkra- Titova štafeta Je kren.U iz Trsta V teh dineh se pomika iz vseh krajev Jugoslavije proti prestolnici Titova štafeta, ki bo prispela v Beograd dne 25. t. m. Narodi Jugoslavije bodo s Titovo štafeto ponesli svojemu ljubljenemu voditelju maršalu Titu pozdravne čestitke k njegovemu rojstnemu dnevu. Milijoni delovnih ljudi Jugoslavije pa bodo dali maršalu Titu tudi zagotovila o izpolnitvi in prekoračenju programa prvega leta petletke. Tudi iz Trsta je včeraj zjutraj krenila na pot Titova štafeta Jugoslovanske armade. V štafeti so tekli borci tržaške edinice v Skednju. Kljub temu da j? ZVU štafeto prepovedala, sta ob 8.30 zjutraj na trgu Unita izpred magistrata otvorila štafeto 1 ofcir in 1 vojak v uniformi. Vsakih 300 do 400 m je bi'a predaja. Štafeta je krenila po mestnih ulicah trga Čampo Marzio, obrnila proti Sv. Vidu, se spustila k Sv. Jakobu, od tam po Istrski cesti zavila na Bazoviško cesto, od koder se je nadaljevala proti Bazovici. V Bazovici se je ob glavni cesti zbrala vsa vas lin s cvetlicami dobesedno zasula cesto in borce, ki so tekli. Od tu se je štafeta nadaljevala proti Lokvi in Divači do Postojne. Povsod se je ob cesti zbiralo ljudstvo in navdušeno pozdravljalo tekače, ki so nesli pozdrave maršalu Titu. V Postojni so čakali štafeto borci JA z godbo in meščani. Po govoru komandanta in, zastopnika ljudskih oblasti se je štafeta nadaljevala proti Ljubljani. ti tudi angleško ministrstvo za zunanje zadeve. Za kaj prav za prav gre? Ne gre za nikakršne «italijanske ladje*, temveč za ostanke nekdi-njih ladij fašistične Italije, ki so se potopile ob jugoslovanski obiU med vojno, tedaj ko je Mussolinijeva flota bombardirala nezaščiteno ljudstvo v naših primorskih vaseh. Povsem je naravno, da jugoslovanske ljudske oblasti sedaj čistijo obalo in vlečejo iz morja te ostanke, kjer koli je to mogoče. Po izjavi, katero je dal Actv soa novinarjem, zahtevata sedaj ZDA in Anglija od Jugoslavije, da ladje, ki jih je izvlekla iz morja, vrne Italiji, zato ker sta Anglija in ZDA obljubili, da bodo Italiji vrnili vse trgovsko brodovje. Gospod D. Acheson pa vendar še ni dejal, da mora Jugoslavija ;.c ladje popraviti in oddati Italiji v popolnoma dobrem stanju. Toda če ae bo nadaljevalo v tem smislu, se bo nekega dne tudi to zgodilo. Mogoče bodo še zahtevali, da Jugoslavija vrne Italiji tudi perje, ki je odletelo s kap Mussolinijevih bersaljerjev, ki so čez drn in strn bežali in puščali za seboj pogorišča in gore trupel. Zahteva, da se Italiji vrnejo ladje, katerih ostanki so od vojne ostali na dnu našega morja in ki Marshall za takojšnjo pomoč Italiji Washingtcn, 20. (APP) — Zunanji minister Marelhia.ll je danes izjavil, da no vidi nobene možnosti, da bi predložili senatu izglasovanje novih dodatnih kreditov k onim Grčijii in Turčiji za pomoč drugim državam. Kljub temu, je pristavil Mai shall, pa preučuje notranje ministrstvo svetovni gospodarski položaj in bo v kratkem dalo poročilo o tem vprašanju. ZDA želijo, je dalje dejal Marshall, dati Ita-lij‘i hitro pomoč v okviru 350 milijonov dolarjev, ki jih je izglasovala zbornica. Izjavil je dalje, da ne odobrava teze piedstavnika Foreig.n Officea, po kateri naj bi se Velika Britanija odtegnila s Sredozemlja in b: obrambo tega predela prevzele ZDA. Pa je tu še ukaz zavezniške vojaške uprave, ki odreja, da je treba imovino fašistične stranke, torej zlasti domove prepustiti novim organizacijam v javne svrhe, kakor kulturnim krožkom, organizacijam za procvit gospodarstva in napredka itd. In kdo pride pri «Ljudskem domu« prvi v poštev, če ne njegovi pravi lastniki, torej goriški Slovenci. Goriški Slovenci potrebujejo ((Ljudski dom« kot narodno središče a tudi kot priznana manjšina, ki hoče svoje delo za splošni kulturni in gospodarski procvit urediti vzporedno s svojimi sosedi Italijani; ne torej proti njim, nego obratno v skladu s splošnim demokratičnim razvojem v novi republiki, na podlagi enakih pravic, demokratičnih svoboščin in dolžnosti vseh, da storijo, kar je v njihovi moči, da se stopnja splošne kulture dvigne in gospodarski temelji okrepijo. Gre izključno za delovanje, ki ga mora vsaka država le pozdraviti in vsestransko podpirati. Kakor na primer za: 1. gledališke predstave slovenskega ((Dramskega društva«, ki naj dvignejo gledališko kulturo. 2. «Pevsko in glasbeno društvo«, ki šteje sedaj 190 članov z odličnim pevovodjem in ki je sedaj brez prostorov. 3. Odbor Zveze slovenskih prosvetnih društev, katero zastopa 18 slovenskih prosvetnih društev. Odbor skrbi za dviganje, kulturne ravni v slovenskih vaseh in mestih z ustvarjanjem jezikovnih tečajev, knjižnic, čitalnic, predavanj itd. torej najvišja prosvetna ustanova. 4. Glasbena šola, katero obiskuje 200 učencev, kjer je tudi vključen folklorni odsek in pevovodski te- j čaj. 5. Organizacija kulturnih in prosvetnih delavcev. 6. Planinsko društvo, ki goji zanimanje za domače in tuje gore ter alpinizem vobče. 7. Telovadno društvo v Gorici. 8. Športna društva z vsemi sekcijami, ki jim vse države posvečajo tolikšno pozornost. 9. Podporno društvo, socialna ustanova podobna ustanovam po vseh demokratičnih državah. 10. Prostore za čitalnico in osrednjo knjižnico v Gorici. 11. Šahovski klub. 12. Prostori za odbor osrednje zadružne organizacije. 13. Prostori za večerne tečaje, jezikovne in strokovne v Gorici. 14. Društvo političnih preganjancev. 15. Uredniški prostori za slovrn.ki list. 16. Slovenska mladina kot organizacija mladinskega gibanja. 17. Potrebujejo svoj sedež razne ženske organizacije itd. 18. Odbor Dijaške matice, ki sikrbi za dijake, njihovo materialno podpiranje in duhovno rast. Za vse te kulturne, gospodarske in socialne ustanove ne zahtevamo, kot bi bili tudi po vseh določbah mirovne pogodbe upravičeni, posebnih prostorov, -emveč samo povrnitev našega doma, do katerega imamo na podlagi vseh navedenih razlogov in dokumentov vso pravno in moralno pravico. S to spomenico sporočamo vsej kulturni ter nepristranski javnosti našo upravičeno zahtevo in verujemo, da bo naletela na popolno razumevanje pri vsakem poštenem demokratu, kateremu bcs(de o demokratičnih svoboščinah niso prazne fraze, ampak besede, ki vodijo k ustvaritvi demokratičnih dejanj in mirnemu ter plodonos-nemu sožitju obeh naših narodnosti. JUGOSLAVIJA GRADI IN OBNAVLJA Velika stavbna dela po vsej državi - Nove tovarne LETOŠNJA JAVNA DELA V ZAGREBU. Načrt letošnjih javnih del v Zagrebli so prilagodili petletnemu planu. Letos bodo v Zagrebu med drugim zgradili več tovarn, dalje bodo izkopali kanal Za-greb-Podsused in najbrž bodo začeli že pielagati tudi železnico in postajo izven, mesta. V Zagrebu zidajo tudi velike stanovanjske hiše. Delež ljudstva v obliki prostovoljnega dela bo pri javnih, delih velik. Tako bo ljudstvo s prostovoljnim delom pri graditvi avtomobilske* ceate prihranilo državi 27 milijonov din. V ZAGREBU ZIDAJO STANOVANJSKO NASELJE ZA PODJETJE «ELEKTROZAPAD». — Zgradili bedo 16 velikih hiš, kli bodo imele 156 stanovanj. Podjjet- ja «Elektrozapad» bo zgradilo še eno stanovanjsko hišo na drugem kraju v Zagrebu, tako da bo pomnožilo število stanovanj v mestu za 174, Zidali bo-do v etapah. Letošnja dela so se že začela. VELIKA STAVBNA DELA V VRANJSKEM 0KR02JU (SRBIJA). Sezidali bodo več osnovnih šol, za kar je določen kredit 1 milijon 650 tisoč din, za obnovo šol bodo porabili 2,650.000 din. Nadalje bodo sezidali poslopje* okrajnega sodišča, za kar je določen kredit 3 milijone d.n. V Surdulici bodo povečali sanatorij za pljučno bolne ter v ta namen porabili 10 milijonov din. Nadalje bodo obnovili industrijo konoplje s tovarno v Vranjski Banji. Za cestna dela je določeno 15 milijonov din. GromiKo o atomsm sili Atomsko orožje je treba nemudoma postaviti izven zakona New York, 20. — Na nekem banketu je sovjetski delegat pri OZN Gromiko izjavil, da je bil prvi korak za uvedbo kontrole nad atomsko silo dogovor, ki zabranjuje uporabo atomskega orožja in drugega orožja, za kolektivno uničevanje. Jasno, je pristavil Gromiko, da je bila prva atomska bomba izdelana v ZDA, toda ni nikakega dvoma, da je monopol, ki ga sedaj ZDA imajo, začasen, ker je nemogoče predvidevati napredek znanosti ne samo v ZDA pač pa tudi v drugih državah. Gromiko je dalje izjavil, da ne bi smela prepoved atomskega orožja biti podrejena uvedbi mednarodne bi stali tam še danes, če jih jugoslovanski delavci ne bi izvlekli, je brez vsakega smisla že sama po sebi. Ta zahteva pa razen tega še nasprotuje izrecnemu sporazumu med jugoslovanskimi in zavezniškimi vojnimi oblastmi, ki je bil sklenjen v Devinu takoj ob koncu vojne. Po tem sporazumu ostane Jugoslaviji ves vojni material, suhozemni in pomorski, ki ga je sovražnik zapustil na ozemlju, ki ga je osvobodila Jugoslovanska armada, kot vojni Potemtakem pripadajo Jugoslaviji tudi zapuščeni ostanki italijanskih ladij ob naših obalah. Ameriško ljudstvo ne verjame reakcionarnemu tisku Pri tem pa je najslabše to, da se na ta način nudi tisku dober izgovor in povod za zahrbtne klevetnike gonje proti Jugoslaviji. Kajti iz večine ameriških in britanskih časopisov ni jasno razvidno, zakaj prav za prav gre, temveč se enostavno vrstijo obtožbe proti Jugoslaviji. V tem časopisju se sploh ne navaja izrecni sporazum, po katerem ima Jugoslavija pravico na material, ki ga je okupator pustil na ozemlju, ki ga je naša vojska osvobodila. V nekaterih časopisih se niti ne omenja asno.no dejstvo, da ne g e za italijanske ladje, ki jih je Jugoslavija protizakonito prisvojila, temveč za kontrole, pač pa bi morala biti prvi korak za uvedbo te kontrole. Sovjetska zveza ne more pristati, da bi bilo njeno gospodarstvo podrejeno sklepom in volji članov kake mednarodne ustanove. Atomsko orožje pa je treba vsekakor takoj prepovedati. Mednarodna konferenca za plovbo Pariz, 20. — V Parizu se je začela mednarodna konferenca za pomorsko plovbo, ki se je je udeležilo 18 držav, med katerimi tudi Jugoslavija. ostanke sovražnega brodovja, potopljenega v času vojne v naših vodah. Vprašanje prikazujejo na ta način samo zaradi tega, da bi Jugoslavijo predstavili kot zemljo, ki ne spoštuje mednarodnih pogodb in ki nasilno in samovoljno prisvaja tuje imetje. Takšno stališče na vsak način škoduje interesom Jugoslavije. Toda ameriško ljudstvo bo kljub vsem gonjam končno le uvidelo, kje je resnica. Rooseveltu je nasprotoval skoro ves ameriški tisk, posebio pa ravno tisti, ki danes najbolj pljuje na Jugoslavijo; kljub temu pa je bil on izvoljen štirikrat za predsednika ZDA z ogromno večino. Henry Wallace, bivši podpredsednik ZDA in Rooseveltov sodelavec je v Oslu, ko je govoril o histeričnem stališču nekaterih tujcev v Ameriki glede mednarodnih vprašanj, vzkliknil: «Tudi jaz bi bil histeričen, če bi na primer vedel o Jugoslaviji samo tisto, kar čitam v ameriškem tisku!« K sreči Fd vidi razen Henry Wallaceja tudi mnogo drugih Američanov, ki so vedno številnejši, jasno že sedaj, koliko so vredne takšne gonje ameriškega tiska in določene izjave ameriških državnikov, ki za te gonje nudijo vzrok in izgovor. M. S. PETROVIČ (((Politika«) V SKOPLJU ZIDAJO USNJAR-NO. Delati so začeli lani julija. Delovni kolektiv je napel vse sile, da bi bila tovarna čim,prej pod Etreho. Poslopje nove tovarne je veliko in moderno s higienskimi delavnicami. NOVA TOVARNA ZA OBDELAVO MARMORJA IN ONIKSA. Zgradili jo bodo letos do julija. To bo ena največjih in najbolj reodemo opremljenih tovarn v Makedoniji, glede na stroko pa zdo redka v vsej državi. Kot, surovine bo uporabljala velike makedonske zaklade marmorja raznih vrst in baiv ter bo izdelovala izvrstne marmorne izdelke. Posebno dragoceni bodo pa nijeni izdelki iz marmorja, ki ga je mnogo v okolici Tetova in ki se bo po njem tovarna imenovala «Makedonskii on’ks». Izdelovali bodo najlepše in najbolj luksuzne pohištvene .n pisarniške predmete, n. pr. vaze, kipce in druge okrasne predmete. OB MLADINSKI PROGI BODO PRIDELALI NAD 1000 VAGONOV POVRTNINE. Doslej so posejali 110 ha graha, posadili 30 ha buč, okrog 60 ha čebule, posejali 20 ha špinače, 7 ha salat® itd. Posadili so tudi 25 ha zgodnjega zelja in ohrovta. Skupno obsegajo vrtovi ob progi okrog 900 ha. Doslej je obdelanih nad 600 ha. Olvorilev novega viaduk!a v PrestranKU na pragi Ljubljana-lrst V nedeljo so slovesno izročili prometu novi železniški viadukt v Prestranku pri Postojni na progi Ljub-ljana-Trst. Svečane otvoritve se je udeležilo več tisoč ljudi, prisostvovali so predstavniki oblasti, vojske, množičnih organizacij, delavci ter vodstvo gradbenega podjetja. Most je zgradilo gradbeno podjetje «Primorje», Pri gradnji pa je sodelovalo tudi okoliško prebivalstvo. Mladinska brigada «Srečka Kosovela* je napravila 31.000 ur dela, železničarske sindikalne podružnice 14.000. Po otvoritvi mostu so v Ljudskem domu razdelil: nagrade. Glavna direkcija železnic je nagradila 27 delavcev, podjetje «Primorje» 6 delavcev z oblekami, 7 pa z denarnimi nagradami. Novi most je 120 m dolg, 18 m visok in ima 7 lokov. Za temelje je bilo treba izkopati 4000 kub. m gramoza, odstraniti pa so morali 20.000 kub. im skalovja. Mest je izdelan strokovnjaško in pride v slikoviti kraški pokrajini še posebno do izraza. Graditelji mu niso posvetili pažnje samo s tehnične strani, temveč tudi z estetske. Da je bil most tako hitro dograjen, ima zasluge tudi vojaška uprava JA, ki se je takoj zavzela za vsa javna dela na področju, ki so prišla pod njeno upravo. Angleški protest ZDA Lc/ndon, 20. *— Britanska, vlada je .poslala washi ngto msk i vladii protestno noto, ker so nekateri ameriški listi objavili članek v korist židovskih teroristov. Podobno noto so poslali tudi preteklo leto »n drugo v letošnjem marcu. Nota pripornim j a, računa Velika Bri- tanija na sodelovanje ali vsaj na nevti atnost ZiDA pri reševanju palestinskega vprašanja. PRIMORSKI DNEVNIK — » 21'. maja »Najboljša policija na svelu"! 13. oktobra 1945. je prvič defili-ralo pred generalom Hardingom d Trstu 500 civilnih policajev. Ob tej priliki jim je dejal, da je ta policija sestavljena po vzoru londonskega policijskega zbora, in dodal: «Vi boste bodoči varuhi zakona in reda. V tem velikem mestu in v Julijski krajini. Svojo dolžnost morate izvrševati s strogo nepristra-nostjo do vseh.» To svojo nepristranost je policija pokazala 'kmalu nato, ko je S. novembra 1945. ščitila šoviniste pred protidemonstracijo ljudskih množic ter aretirala 120 antifašistov. 4. novembra pa ni prav nič branila italijanskim šovinistom motiti ljudsko manifestacijo. 6. novembra jo je zato pohvalil njen angleški poveljnik, 19. novembra pa jo je pohvalil sam vrhovni poveljnik sredozemskega področja general Morgan in dejal: ((Svojo veliko sposobnost ste pokazali ravno pri zadnjih demonstracijah v Trstu S. in 4. t. m.» 16. XII 1945 je policaj Biloslav umoril tovariša Coverlizza in De Roso. Sledile so še razne pohvale generala Hardinga, polk. Robertsona in Smutsa. 8. marca 1946 je dejal general Eve policajem: «Ste lahko ponosni, da ste v tako kratki dobi pridobili na slovesu in ugledu» Meseca marca 1946. se je začel lov na zastave, 10. marca pa so policaji ubili Ivano Genzo in Jurija Bonifacija. 12. III. je general Kar-ding obiskal C. P. in izrazil svoje zadovoljstvo z njenim delom. 26. marca jo je zopet pohvalil polk. Smuts, 28. marca so celo na glavnem stanu v Caserti poudarili važnost C. P. SO. marca je poveljstvo 13. armadnega zbora izdalo poročilo o škedenjskih dogodkih, v katerem v glavnem razbremenjuje policijo za škedenjski pokolj. 4 aprila je polk. Boivman, ki se je pravkar vrnil z dopusta, na tiskovni konferenci izjavil: «-Ve bom dopuščal brutalnosti s strani policije.» 26. aprila pa je na drugi konferenci dejal, da ni nobenega zdokazan o brutalnosti policije. 15. maja 1946. je general Hcr-ding slovesno pohvalil policaje d naslovom: «Britar.ske voja-oblasti so derekvirirale mnogo op'j». Je pred dnevi javila ZVU. o v času med 19. marcem in 12. lom 1947. derekvirlral mnogo opij po vsej Italiji.« ikoj za tem odstavkom navaja m poročilo, da so derekvirirali o stavb v Trstu, Tržiču, Benetr , Rimini, Caserti, itd. Na ta našo gospodje pri ZVU kar na le-. prestavili Trst zapet v Italijo a stavijo v isti red s kraji v seli in celo v južni Italiji. Kako si to tolmačimo? Ali je to na-, kako si zamišljajo nekateri ;i pri ZVU neodvisnost Trs'a ljrgov bodoči razvoj? No, k sre-e bodo oni odločali o bodočnosti .a, temveč ljudstvo samo. Preskrba Odrezke za bele testenine naj dvignejo danes vodje prehrane podeželskih občin pri SEPRAL-u. Odrezke za testenine za delavce naj dvignejo danes trgovci pri občinskem (prehranjevalnem uradu. Odrezke za naročilo mleka (št. VIII) naj vrnejo danes vse mlekarne občinskemu prehranjevalnemu uradu. ČEŽARJI Naš slavnostni dan. Ljudstvo naše vasi se je pričelo zbirati pred voliščem, preden so sončni žarki osvetlili razobešene zastave. Godba je igrala v pozdrav velikemu dogodku delavsko himno. Obrazi so izražali nek dostojanstven zanos — bil je zanos Istrana, zvestega svoji zemlji. Ob 6.30 smo pričeli z volitvami, ki so potekale zelo hitro. Komisija je šla tudi na domove bolnih tovarišev, da so tudi ti lahko volili najboljše izmed najboljših. Mladina je organizirala štafeto, ki je vsake pol ure brzeia v Koper s poročili. V petdesetih minutah so volili že vsi, stoodstotno, zato je štafeta s F/ZKULTURA Lep uspeh tržaških tekmovalcev na kolesarski dirki »Spomin padlih partizanov" v Ljubljani Lani je bila na podutiškem klancu pri Ljubljani prvič izvedena kolesarska dirka v ((Spomin padlih partizanov«. Na vrhu podutiškega klanca stoji v njihov spomin krasen spomenik, ki bo vedno spominjal na žrtve; kolesarski tekmovalci pa bodo vsako leto tekmovali tam, kjer sta znana slovenska kolesarska tekmovalca brata Peternelja s 23 tovariši do zadnjega diha branila svobodo svojega ljudstva. Letos se je kolesarske dirke udeležila tudi tržaška reprezentanca, ki je v borbi z najboljšimi slovenskimi kolesarji dosegla odličen uspeh. Na prvih petih mestih so se plasirali trije. Tržačani, in sicer na 1., 3. in 5. mesto. Proga je bila težka in je peljala s starta v Zg. Šiški skozi Koseze na podutiški klanec, od tu na Dolnice. Glince, Draveljsko polje in Zg. Šiško. Tekmovalci so morali ta krog, k; je meril 8 km, prevoziti petkrat. Vrstni red na cilju: 1. Kuret Karel (Trst) v času 1.29.12; 2. Graj-zer Miro (Ljubljana) v času 1.30.03; 3. Kette Branko (Trst) v času 1.31.29; 4. Polak (Ljubljana) v času 1.31.29; 5. Udovič Stojan (Trst) v času 1.34.05; 6. Štirn (Ljubljana) v času 1.34.13. Telovadni zlet v Beogradu Dne 23. junija t. L bo FISAJ organiziral v Beogradu športni dan, ki se bo pričel dopo.dne s fizkultur-no parado po mestnih ulicah in zaključil popoldne s telovadnim nastopom. Na športni dan je povabil FISAJ tudi 300 telovadcev in telovadk ZDTV. V ta namen so telovadni strokovnjaki ZDTV sestavili posebne vaje, s katerim bodo tržar ški telovadci in telovadke nastopili v Beogradu. Telovadnih skušenj se lahko udeležijo vsi, opozarjamo pa, da bodo izbrani samo tisti, ki bodo vaje najboljše obvladali in pokazali največjo discipliniranost. Telovadni zlet bo trajal od 9. do 30. junija, zato morajo biti vsi tisti, ki se nameravajo zleta u-deležiti, v tem času prosti vseh obveznosti. Telovadne skušnje bodo v sledečih krajih: Opčine: Vsak večer od 19 do 22. ure v prostorih kulturnega krožka. Nabrežina: Vsak večer od 19. do 22. ure v prostorih Ljudskega doma. Boljunec: Vsak večer od 19. do 22. ure v prostorih kulturnega krožka. Trst: Vsako jutro od 6 .do 8. ure v prostorih Pristaniškega doma. Vsako nedeljo od 9. ure naprej pa bodo v prostor.h kina Roma v Skednju skupne skušnje telovadnih vaj za vse kraje Tekma v hoji Trst-Prosek V nedeljo 25. t. m. priredi ZDTV tekmo v hoji na 15 km dolgi progi iz Trsta na Prosek. Tekme se lahko udeležijo vsi atleti, ki so pravilno vpisani v ZDTV. Pr'Jave s prijavnino 20 Ur se sprejemajo do m. Tekmovalci in tekmovalke naj se zberejo ob 15. uri pred kulturnim krožkom na Proseku. Tržaški košarkarji na balkanskih igrah v Tirani Tržaška košarkarska reprezentanca, ki je sestavljena lz košarkarjev včlanjenih v ZDTV, se bo udeležila balkanskih iger v Tirani. Reprezentanco sestavljajo sledeči 1-gralci: Llciniani Aulo, Mikolj Tul-lio, Renko Ervin, Lepre Se.gio, Ber-tocch Silvano, Michelazzi France-sco, Visintini Alberto, Mancinelli Egon, Silič Livio, Marcolin Agosti-no. Reprezentanco bodo spremljali Furlani G‘ovanni, Maraspin Guer-rino in predstavnik ZDTV. Objave ZDTV Šahovski odsek javlja, da se bo 1. junija t. 1. pričel drugi šahovski turnir ZDTV. Tajništvo javlja, da so od ponedeljka 19. t. m. dalje, uradne ure za stranke samo od 16. do 19. ure popoldne. Drobne vesti Balkanske igre v boksu. V petek zvečer so se pričele v Bukarešti balkanske igre v boksu. Jugoslovani so si prvi dan priborili dve zmagi, eno srečanje so pa zgubili. V srednji kategoriji je Dj-epi-na premagal Albanca Kastratija, v poltežki pa je Krleža izločil Romuna Volcileja. V mušjj kategoriji je Romun Elen premagal An-drejeviča. Tekmovanje se bo nadaljevalo danes, jutri, v soboto in v nedeljo, Davisov pokal. Češkoslovaška je izločila Švico z rezultatom 4:1, Belgija Egipt s 4:1, Južna Afrika Nizozemsko s 4:1, Francija pa Indijo s 5:0. Dne 24. t. m. bo v Beogradu (ženske) in v Budimpešti (moškiJ dvoboj telovadnih vrst Jugoslavije in Madžarske. trikratnim tekom že dovršila svojo nalogo. Ponovno so vaščani dokazali, da se zavedajo nalog današnjega časa in da znajo ceniti priborjene pravice. Taki ljudje bodo v vsakem primeru znali braniti te svoje pravice. Sava Besednjakova POSTOJNA Pozdrav z mladinske proge. Mladina iz postojnskega okraja je poslala postojnski mladini s proge Samac-Sarajevo naslednje pismo s pozdravi: «Z velikim navdušenjem gradimo progo, zavedajoč se važnosti obnove naše nove Jugoslavije. Storili bomo vse, da bomo doprinesli čim večji delež v izgradnji petletnega plana. S tem bomo pokazali vsemu svetu, kako se gradi v novi ljudski državi. Gradimo novo državo in nam vsem boljšo bodočnost. Enotni smo in enotni moramo ostati, da bomo s tem dali najlepši vzgled tudi ostalim narodom. Pozivamo vse matere, da pošljejo čim več mladine na našo mladinsko progo«. Ameriški vojak težko ranil domačina na bloku pri Kamnem V soboto 18. maja okrog 9. zjutraj je prišlo na Morganovi črti do incidenta, pri katerem je bil težko ranjen 23-letni Ivančič Anton iz Kamnega. Omenjeni Ivančič je z nekim domačinom šel preko mosta v gostilno. Na bloku sta pokazala ameriškemu stražniku osebni izkaznici. Ko sta se vračala čez most, se jima je pridružil neki Volčan. Na mostu jih je straža zopet legitimirala, pri tem je dvema takoj vrnila osebne izkaznice, dočim je Ivančiču ni hotela vrniti. Ameriški vojak ga je vprašal, kje stanuje in kako se imenuje. Ivančič mu je odgovoril, da je vse to zapisano v osebni izkaznici. Ker stražnik ni hotel niti na Ivančičeve prošnje vrniti osebne izkaznice, je mladenič nadaljeval svojo pot brez nje. Nato ga je ameriški stražnik pozval in oddal dva strela. Tretji strel pa je Ivančiča zadel in ga podrl na tla. To se je zgodilo na mostu. Ranjencu so takoj nudiii prvo pomoč in čez nekaj časa ga je ameriški rešilni avto odpeljal v goriško bolnico. Ivanči-čevo stanje je resno. Ranjen je v trebuh in v roko. Vojak, ki ga je ranil se imenuje Smolenski Henrik, je po rodu Poljak in je. že pred dnevi streljal na Pitaničevo Milko iz Kamnega, ko je šla mimo bloka. Dogodek je zelo razburil domačine, ker se jim zdi, da je stražnik namenoma streljal na mladeniča. Baje je Smolenski tisti, ki je z veliko vnemo slačil na tolminskem bloku perilo potnikom, bivšim partizanom in demobiliziranim borcem. Večkrat so nam sporočili, da a-meriški stražniki na tem bloku površno izvršujejo svojo dolžnost. Ko gredo potniki čez blok, se včasih niti ne prikažejo iz svojih barak, potem pa začno streljati za njimi. Ljudje, ki gredo čez blok, se opravičeno boje čudnih običajev te vojske. ŠTANJEL Gostovanje društva iz Renč. Preteklo nedeljo je pri nas gostovalo prosvetno društvo «Zvezda» iz Renč. Renčani so nas presenetili z lepo igro «Otrok iz zadrege«, ki so jo predvajali na našemi odru. Nastopil je tudi mešani pevski zbor in zapel «Slovan na dan« in «Ti zemlja, ki združuješ brate«. Lep popoldan je poživel renški orkester, ki je igral tudi pri večerni plesni zabavi. Ta dan je prišlo v Stanje! mnogo okoličanov. DNEVNA KRONIKA Zaljubljeni Anglež in policija Angleški vojak po imenu Joseph Wllliem in njegov spremljevalec v civilu, katerega ime je pa neznano, sta se spravila v ul. delle Mura in na št. 10 začela razbijati po vratih 51-letne Cavallaro Marije, ki očitno ni hotela odpret’ vrat. Pri tem delu ju je zalotila policija in aretirala vročekrvnega vojaka, ki je bil precej vinjen. Denarnice je zbiral Vsake vrste ljudje so na svetu. Nekateri zbirajo stare znamke, drugi razglednice različnih mest, tretji lovske puške itd. Tudi Ban-del Karel, ki stanuje v Vicolo delle Rose 41 je bil zbiralec svoje v*ste. Zbiral je denarnice, tuje seveda. Policiji, ki nima smisla za take stvari, pa to zbiranje hi ugajalo in je Bandela, pri katerem je dobila kar tri denarnice, aretirala in spravila v zapor pod) obtožbo, da je kradel denarnice. Draga tramvajska vožnja Filip Brunner se je peljal s tramvajem št. 9 od Sv. Andreja proti Goldonijevemu trgu. Preden pa je prišel tjakaj, je opazil, da ga je nekdo olajšal za njegovo zlato uro in verižico, ki »ta bili vredni okrog 180 tisoč lir. Brunner je javil tatvino policiji. Čevlji so izginili V ulici Crisp; štev. 3 ima Fer-folja Alojz majhno čevljarsko delavnico. Ko se je pred. nekaj dnevi okrog ene ure za kratek čas oddaljil, je na povratku opazil, da so mu neznanci v odsotnosti vlomili vrata in odnesli pet parov moških in pet parov ženskih čevljev. Ferfolja ceni, da so mu tatovi napravili okrog 50 tisoč lir škode. Skrivnostni streli na Opčinah Duh novega časa še vedno ni predrl v tržaške zapore Kaže, da tudi v zapore v ul. Ti-gor še ni prodrl demokratični duh novega časa, kajti uprava jetnišnl-ce se še vedno drži starih običajev in navad iz fašističnih časov in hoče z raznimi ustrahovalnimi sredstvi prestrašiti antifašistične pripornike. Ko so antifašisti poslali upravi jeinišnice p'smo, v katerem so zahtevali izboljšanje, dodelitev osebja, ki bo razumelo slovenščino in tako lahko ugodilo željam slovenskih pripornikov ter dnevno vsaj en političen časopis, je uprava odgovorila s takimi ukrepi, ki so za las slični onim iz fašističnih časov. Vsem pripornikom, kj so podpisali prošnjo, je prepovedala sestanke s svojci in dobavo paketov. Zaradi teh metod so antifašistični priporniki začeli v petek, 16. t. m., z gladovno stavko, ki traja še danes. Zaradi telesne izčrpanosti so nekatere tovariše odnesli v ambulanto. Verjetno je, da jim bodo še drugi tovariši sledili. Pri vsem tem pa ZVU s svojo toliko opevano nepristranostjo ne ukrene ničesar. Najbrž zaradi tega ne, ker so stavkajoči antifašisti. Zemljo bodo analizirali V postojnskem okraju so predavanja o važnosti analize zemlje. Predavanja vodi tov. Verut Karel, član raziskovalnega zavoda v Ljubljani. V svojih predavanjih je poudaril, da potrebujejo naše njive in travniki več apnenca. Ljudje se silno zanimajo za ta predavanja in kmetje prijavljajo svojo zemljo za analizo, zlasti v okolici Razdrtega, v Slavini in v Prestranku. Pred letom dni je bil osnovan prav na Kuciju ob priliki planinskega zbora pripravljalni odbor za ustanovitev Zveze slovenskih planinskih društev za Slovensko Primorje in Trst, ki naj bi začasno vršila v coni A in B enake posle, ki jih je vršilo za Slovenijo osrednje Planinsko društvo v Ljubljani. Na planinskem ta^ru na Nanosu, dva tedna pozneje se je «Zveza» res ustanovila in združila Planinska d 'ušiva v Ajdovščini, Gorici, Tolminu II., Bistrici, Kobaridu, Idriji, Postojni, Trstu in Vipavi, poleg onih v Hrpeljah-Kozini, Cerknem in Skocijanu, ki jih je medtem u-stanovila. Delala je v kolikor je bilo v njeni moči, kolikor so ji prilike dopuščale in seveda tudi, kolikor so jo ilanice, poedina planinska društva, podpirale. Prispevala je še k izboljšanju markacij planinskih Dotov po vzoru «cekina», ki ga je uvedlo PDS v Ljubljani. Med tem ko v Bovcu ni uspela obnoviti starega planinskega društva, so vrli Rihemberčani sami ustanovili svoje planinsko središče. Sedaj po podpisu mirovne pogodbe med Jugoslavijo in Italijo, ki bo v kratkem času tudi ratificirana in izvršena, bo Slovensko Primorje razdeljeno na tri dele, in tudi ZPPD se je končno prilagodila temu novemu položaju — z razpustom. Preko 400 planincev, večji del mladih, je enodušno z vzklikanjem, dviganjem roke in ploskanjem glasovalo za razhod Zveze in za resolucijo, ki jo v naslednjem priobčujemo. Saj je vsakomur žarela v prsih • vesela zavest, da je končana za vedno doba fašističnega tlačenja in prehodna doba diplomatsk'h ■ provizorijev in da je s tem dvanajst planinskih društev v popolni svobodi po priključitvi k FLR Jugoslaviji nastopilo pot k novemu, neslutečemu napredku. Flaninski društvi v Gorici in v Trstu pa začenjata vsako svojo posebno razvojno dobo, bodisi da bo kot goriško nadaljevalo pod zaščito dcioob mirovne pogodbe med Jugoslavijo in Italijo ip oprto na napredno italijansko javnost, svoje delo in napredek, ali pa se bo kot tržaško borilo za svoje pravice za enakopravnost in razvoj v sodelovanju s tržaškim progresivnim planinstvom. števy> na Kuciju nad — dne 18. maja 1947., zboru, Je* 1e''f ključil življenjsko nalogo te r hodne ustanove. pozdravljajo Odbor za plan> in alpinistiko v Ljubljani kot W| no matico, progresivnega P lan' Izražajo svoje veselje, da. s° po zaslugi neizmernih žrtev M, porov narodno-osvobodilne izpolnile dolgoletne težnje nil ga dela slovenskega Prima^J. planinstva po združenju z oS slovenskim planinstvom v FLR Jugoslavije. Med tem P® sta ostala druga dela primor planinstva na ((Samostojnem ^ škem ozemlju» in v repu6 .(J liji, priznavajoč dejansko ;IJj zvesta svojim dosedanjim tez H progresivnega planinstva. J Smrt fašizmu — Svoboda n Kucelj dne 18. maja 1941' 1 Fizkulturni zvezi Slovenije, odboru za planinstvo in alpinistiko Ljubljana Slovenska primorska planinska društva, zbrana na občnem zboru V> v prostorih ZDTV do 23. t. Ir. naenkrat so se z one strani reke, z mesta, kamor se je umaknila bolj ali manj strnjena skupina Nemcev, dvignile v zrak signalne rakete. Niso razsvetlile obale, samo temna voda je nejasno odbijala svetlobo raznobarvnih plamenov, ki so naglo vzletavali. Dve zeleni, nato oranžna, potem spet dve zeleni. Somiak, pre-sekanje, in spet, šest raket v isti sestavi. Nedvomno so Nemci nekaj sporočali. Toda kaj? Ali je bilo to poročilo o onem, kar se je bilo zgodilo? Ali pa zahteva po okrepitvi, znak za nov napad? Na raznih točkah so se prikazali svetleči signali kot odgovor. Pogledal sem vzdolž horizonta, kj so ga sekale ognjene Kačiče, Oho, k: vragu, do kam je prodrl nasprotnik? Tičali smo v čeljustih zveri. ✓ Javljali so se Cvetki, Zitaha in druge vasf z one strani reke, ki so se nahajale nasproti naših jarkov in odi katerih so bili en del no dolžini dveh kilometrov zapustili naši borci, ko so zavzemali nove položaje, — tam je zijala odpita Ironta. A na tej obali, ob gornjem toku Ruze, je pošiljala rakete Krasinaja gora. Nekoliko pošev so se v globini pojavljali žarometi nad Novoščurinom, kjer je bil tekom dneva štab polka, nato, zaobjemajoč nas vse močneje, nad Jemeljancvim, nad Lazarevim... Nato — temini vmesni prostor, mirno večerno nebo, ki ga niso parale rakete. Toda vmesni prostor je bil nenavadno ozek. Obrnil sem se s hrbtom proti Krasni gori ter gledal v neodločnosti. Videti je bilo, da so vzletavale rakete tudi nad vasjo Slpunovo. Kaj to pomeni? Tam je bil vendar bataljon kapetana Silova, tam je bilo njegovo zaledje. Razsipajoč se v obliki isker ter ugašajoč so svetlobne rakete izginile... Naenkrat je postalo temno. Ne, to ni bilo Sipur.ovo. Po preračunanju časa, po načinu pro-boja, Ul je bil usmerjen v globino, bi nasprotnik ne bil mogel prodreti do tod, Nemcf so gotovo tudi tukaj sleparili. Najbtže nas plaši kak vojak, ki spušča rakete in ki je bil že preje vržen v zaledje. Toda potrebno bi bilo, brezpogojno bi bilo potrebno, da bi bil zdaj v štabu, da bi od tam dobil zvezo s kapetanom Silovim: da bi izsledil, kaj so te čudne rakete v njegovem zaledju, da b! se lotil raziskovanja. Delaj, delaj, ukazuj brez mene, Rahimov! Poizvej, poizvej čimpreje, kuj so tiste lopovščine tam v bližini Sipunova. Tudi brez tega smo bili utesnjeni... Skoraj vse poti, ki so se križale v Novljanskem, je presekal nasprotnik. Ce bo vrgel sem z raznih strani pehoto na kamionih ali v teku, se bo tu vse naenkrat preokranilo. Udaril r.am bo v hrbet, in nič ne bo moglo rešiti mojih borcev, ki so bili razsejani po bojnem polju v zanosu juriša. (Se nadaljujej 31-V-1947 9- VI-1947 Manifestacija gospodarska ^ či, industrijske, obrtne in P. ^ delske proizvodnje Feder11 ,. Ljudske Republike Jugo^'1 Shajališče poslovnih ljudi; jr srednik za sklepanje kupcU* OBIŠČITE ZAGREBŠKI VELESEJEM1 Številne kulturne in športne prireditve bodo pokazale kulturo jugoslovanskih narodov. Skupni in posamezni izleti vas bodo seznanili z lepotami dežele. Številne olajšave. Za stanovanje in hrano bo preskrbljeno. RAZŠIRITE vaše TRGOVSKE ZVEZE! POJASNILA: ZAGREBAČKI VELESA JAM - ’1*G Savska cesta 25, JUGOSLAVIJA Velika likvidaci)a modelov po Z-IV I ’/ \ N I H r* K RZ NARSTVO