Knjižnica Velenje Titov trg 5
3320 Velenje
ŠTEVILKA 3
N/V
33 NOVIH STANOVANJ V I.IIAMTNI
bnova graščine, ki je stala skoraj 350 milijonov tolarjev, je bila gotova prej kot v letu dni. Sedaj je v graščini 33 stanovanj, velikih od 27 do 70 kvadratnih metrov, v katera so se družine vselile 17. februarja.
Ko je 20. decembra 1997 nekaj čez drugo uro zjutraj zagorelo na podstrešju graščine, je brez strehe nad glavo ostalo 39 družin oziroma več kot 90 ljudi. Požar in voda sta uničila dve tretjini stanovanj, zaradi varnostnih razlogov pa so morali graščino zapustiti tudi tisti, katerih stanovanj ogenj ni zajel. Del stanovalcev si je poiskal oskrbo pri sorodnikih, del pa v tovarni usnja.
Stanovanjski sklad Republike Slovenije je na podlagi pogodbe o neodplačanem prenosu družbenih stanovanj, sklenjene leta 1994 z IUV, prevzel tudi 39 stanovanj v graščini. Po požaru so pristojni organi ocenili statično stanje objekta nevarno za življenje ter prepovedali gibanje na tem območju. Stanovanjski sklad RS je stanovalce oprostil plačila že za mesec december 97, za vse nadaljne mesece do zaključka prenove graščine pa so jim plačevali koriščenje sob v Vegradovem samskem domu. Stanovanjski sklad pa je takoj pristopil tudi k sanaciji objekta. Kljub dejstvu, da je graščina objekt širšega kulturnega pomena in je bilo zaradi tega potrebno pri gradnji natančno spoštovati visoke zahteve spomeniškega varstva, je financiranje obnove potekalo brez pomoči Ministrstva za kulturo. Načrte za prenovo je naredil Projektivni atelje iz Velenja, izvedlo pa jo je podjetje Cigrad iz Raven.
Ključe stanovanja je simbolično prvim, ki so se ponovno vseh v graščino, družini Rahmanovič, predal direktor republiškega stanovanjskega sklada Edvard Oven, ostalim pa Majda Turnšek, predstavnica upravitelja, Stanovanjskega podjetja Velenje. Oven je ob predaji ključev napovedal, da SSRS načrtuje nadaljevanje procesa obnove graščine. Soštanjski župan dr. Bogdan Menih se je ob tej priložnosti veselil odločitve sklada in izvajalcev, da so dela pri obnovi tako hitro stekla in da je prenovljena graščina, ki je skupaj s Pustim gradom simbol Šoštanja, dobila privlačno podobo.
U. M.
NAPOVEDNIK
stran 2
Jakob in Kopušar podžupana
Pestro na drugi seji sveta občine
stran 3
Gasilci okrepili vrste
34 mladih izprašanih gasilcev
stran 5
Moč je bil tenis
os
stran 7
Biti ženska je lepo, ni pa lahko.
Delenje
Sp Do 35
LIST
1333
352(497.4 Šoštanj)
9000B2G.3
mn, ura m
CIIIII SIT
NAJBOLJŠI PROIZVAJALO
MLEKA SO PRI MS
V PETEK ZAPRLI ŠE GALANTERIJO
februarju je bil v Šoštanju dvakrat na obisku novi direktor IUV mag. Izidor Derganc. V začetku meseca je ostalo brez dela dvesto delavcev, ki so prejeli odločbe o šestmesečnem čakanju na delo doma. V tem obdobju bodo prejemali 70-odstotni dohodek. Prejšnji četrtek pa so zadnjič delali tudi v galanteriji, čeprav je vodstvo prej obljubilo drugače. Soštanjski župan dr. Bogdan Menih je povedal, da je na razgovoru tekla beseda predvsem o možnostih ohranjanja delovnih mest. Predlog je tudi, da bi se poskušala nezaposlenost reševati z uvajanjem novih programov in oddajanjem prostorov poslovnežem, ki bi zaposlili tudi ljudi: » Trenutno hkalna skupnost ne more
posegati v proces prisilne poravnave. V občini tudi nimamo podatkov, kakim je socialm struktura ljudi, ki so m čakanju. Vemo, da je več primerov takšnih, da sta delo izgubila oba, mož in žem. Prav kmalu se bomo morali vključiti v reševanje socialnega problema, ki se bo pojavil. Pri tem mislim m prispevke za vrtec, za varstvo otrok, za malice v šoli, na subvencije stamrin in podobm.«
Tudi na Zavodu za zaposlovanje so aktivno pristopili k reševanju problema, tako da organizirajo učne delavnice, kjer motivirajo delavce na čakanju oziroma jih pripravljajo za druga dela. Okoli trideset invalidov hi bilo možno zaposliti po invalidskih delavnicah naše regije.
U.M.
Trgovina POD KLANCEM
Ravne pri Šoštanju, tel.: 893 511
vam vošli VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE
in vas vabi k Mgodjnemu nakupu Olje Zvezdo II 196,90 SIT Toaletni papir 24/1 599,90 SIT Pšenična krmilna moka Ikg 15,50 SIT kakor tudi drugih izdelkov po nižjih cenah.
Caka vas bogata velikonočna ponudba, prodajamo pa tudi plin bulan-propan v jeklenkah.
veselje nam je lahko, da imamo pri nas letošnje dobitnike kristalnih golid, Id jih med proizvajalce mleka vsako leto razdeli Mlekarna Celeia.
v
Kmetijska zadruga Šaleška dolina z.o.o. je prva med zadrugami z 8.136.236 litri oddanega mleka. Med proizvajalci je prvo mesto odnesla kmetija Rotnik Franca in Magane iz Raven pri Šoštanju s 382.222 litri oddanega mleka, drugo kmetija Napotnik Petra in Cvetke iz Topolšice s 353.583 litri mleka, tretje mesto pa je osvojil kmet Rek s Prevalj. Kmetijska zadruga sodeluje z Mlekarno Celeia že vrsto let. Uspehe so dosegali že v preteklih letih. In ga letos ponovili. Visoka uvrstitev je prav gotovo plod načrtnega in strokovnega dela za to odgovornih delavcev. Ena izmed njih je tudi Andreja Tot, ki je odgovorna za oddajo mleka. Z njo smo spregovorili nekaj besed.
Kako pomembna je proizvodnja mleka v Kmetijski zadrugi Šaleška dolina?
Skrb za proizvodnjo mleka je em izmed pomembnejših nalog. V okviru zadruge oddaja mleko 147 članov, oziroma je v odkup mleka zajetih 1964 krav. V lanskem letu je to prineslo 8.136.236 litrov mleka in tudi prvo mesto.
Za prvo mesto verjetno ni potrebno le količina.
Na visoko uvrstitev vpliva tudi kakovost in lahko se pohvalimo, da je kar 89,6 %
oddanega mleka v imjvišjem kakovostnem E razredu.
Kaj vpliva na odkupno ceno in kako vplivate na kakovost mleka?
Na odkupno ceno mleka vpliva kemični sestav (tolšča, beljakovine, sului snov) in bakteriološki sestav (število mikroorganizmov in somatskih celic). Fse to predpisujejo pravilniki, v katerih so tudi zahteve po jemanju vzorcev. Bakteriološko sliko jemljemo v 45 zbiralnicah v sklopu naše zadruge enkrat mesečno. Leta je tudi pokazatelj higiene, morebitnih obolenj krav in nenazadnje hitro ohlajanje mleka pri molži.
S čim se doseže visoka higiena?
Visoka higiena se doseže z boljšo opremo na kmetijah, večjo skrbjo, odgovornostjo m uporabo čistilnih sredstev. Na tem dehi se je v zadnjih dvanajstih letih ogromno naredilo, saj je bila selekcija članov še kako močna.
Kako bi lahko ocenili uspeh in kaj vam prinaša vaše delo?
Uspeha sem seveda vesela. Ne samo jaz, saj je to uspeh vseh, ki se trudijo za količino in kvaliteto oddanega inleka. Prinaša seveda tudi obvezo za delo vnaprej. Zase lahko rečem, da me delo veseli, da imam dobre odnose s proizvajalci mleka in si tega želim še v bodoče.
Nadaljevanje na strani 3
Ker se v teh dneh očitno podaljša tudi dan, obrtnikom ni treba delati ob luči, zato so na ta dan v razigranem veselju “luč zanesli v vodo”. Spuščanje luči po vodi ima najdaljšo tradicijo na Gorenjskem, okoli Tržiča, ki se je ponašal s številnimi čevljarskimi mojstri. Šolarji in rokodelski vajenci so zažgali kres, zapalili metle, polite s smolo in ovite v slamo; drugi so naredili papirnate ladjice, vanje spustili po več kratkih sveč in jih prižgane spustili po vodi.
Čevljarjem pa odpihne luč še en svetnik. Sveti Jožef (19. marec) velja za pravega pomladanskega svetnika. Kakor o sv. Gregorju na Kranjskem, tako so drugod na Slovenskem o Jožefovem obrtniki nehali delati pri luči. Tega so se v starih
DIŠI/PO POMLADI
sako leto po pustnem času z zadržanim hrepenenjem vsak od nas pričakuje pomladne dni: vonj po zemlji, brstečih popkih, oko išče prve zvončke in - kdor verjame ljudskemu izročilu, čaka na godove svetnikov, ki napovedujejo letino in vreme. Po godu štiridesetih svetnikov (10. marec), za katerega velja rek, da se vreme tega dne “drži” še štirideset dni, se začne ptičja svadba. Gregorjevo (12. marec) šteje naše ljudstvo (predvsem na Gorenjskem in Kranjskem) prvi spomladanski dan. Prvi popki so nabrekli, duh pomladi pa prebudi tudi ptičje petje. Od tod po vsem Slovenskem govorica, da se na ta dan ptički ženijo in da visi na vsakem grmu pogačica. Spomnimo se odlomka iz Zupančičeve Dume:
...in glej, tam pod grmom, pod gabrovim - majhnih potic, in sladkega vinca, rožičev, in fig, vseh slaščic.
“Pa ne bojih nazaj več?” - “Ne, to so vse tebi pustili, kar ti si jim trosil po zimi, so zdaj ti vrnili. ”
Po ogrskem zgledu pa so nekdanji prekmurski učitelji uvedli gregorjevanje. Okoli gregorjevega sta hodila dva boljša učenca od hiše do hiše, pela kolednico in prosila darov. Ker pa se je dogajalo, da so se mladi koledniki napili, so ta običaj, prepovedali.
• • • • •
časih, ko še ni bilo elektrike ne petrolejk, posebno veselili otroci, ki so morali držati luč - domače lojenke ali trske - čevljarju ali krojaču.
Zdaj se odpre tudi spomladansko delo. Pomladanska Marija (25. marec) “pripelje lastovke v deželo. Zaradi bližnjega enakonočja?so v Šoštanju včasih temu dnevu rekli tudi “venahtnica’7|(popačenka nemške besede Ebennacht - enakonočje). Tega dne je veljalo, da naj bi bila žc vsa semena v zemlji, da jih žabe ne uničijo.
Za konec pa še nekaj starih “preverjenih” vremenskih kazalcev:
Če breskve pred svetim Gregorjem cveto, trije eno pojedo.
Ceje lepo vreme na Jožefovo, naj veselo bo srce kmetovo.
Ge na dan venahtnice trto lahko izruješ, tisto pomlad nič več ne zmrzuje.
Naj bo vreme v teh dneh takšno ali drugačno - želim vam obilno letino.
J. P.
o
SVET OBČIM ZASEDAL
Jakob in Kopušar podžupana
sredo, 3. marca, je bilo v prostorih sejne sobe Občine Šoštanj več kot razgibano. Natrpan dnevni red z aktualno vsebino je buril glave svetnikov in jih vzpodbujal k pripombam, replikam in še k čemu. Zataknilo se je že pri številčenju seje, ali je to 2. ab 3., pri tem, ab bi nadaljevab z dnevnim redom prejšnje seje... To je že na|>ovedovalo maratonsko sejo in prvo mo je kazalo, da se stvari ne IhkIo premaknile z mrtve točke. Po potrditvi dnevnega reda, ki je zajemal petnajst točk in je bil končno sprejet v paketu, pa so zadeve le stekle.
Dnevni red je marsikoga dvignil iz klopi. Rezman (Zeleni) je predlagal, da se najprej nadaljuje z edino točko dnevnega reda prekinjene seje, predlagal je tudi umik obravnave in spremembo nekaterih točk. Skomšek (SKD) je opozoril na točki o zaprisegi svetnikov in imenovanju podžupanov, točka o imenovanju statutarne komisije se naj črta. Rezman se ni strinjal z dejstvom, da seja ni bila skli-cana prej zaradi ustavnega spora, ki so ga sprožib (in izgubili) Zeleni. Vrtačnik (Lista za razvoj mesta in vasi) je vztrajal, da je to zanj še vedno 3. seja. Po glasovanju pa so svetniki z 11 glasovi za, 5 proti in 3 vzdržanimi potrdili, da gre za 2. redno sejo.
Zadeve pa še niso stekle. Zupan je znova prebral predlagam dnevni red in ga dal na glasovanje. Ponovno se je energično oglasil Skornšek (SKD), ki je zahteval, da se glasuje za vsako točko posebej. Rezman se še vedno ni strinjal z dnevnim redom, Rogelšek je imel repliko na Skomška, Tinauerjeva je menila, da bi bilo smiselno nadaljevati z začetim dnevnim redom 1. seje. Po pripombah so svetniki zli glasovi sprejeb dnevni red v paketu, torej v predlagani obliki.
Zaenkrat dva podžupana
Pri 2. točki so svetniki zaprisegk, da bodo delab odgovorno in v dobrobit občanov občine Šoštanj. Resnost zaprisege se je odražala tudi na obrazih. A zato je bilo imenovanje podžupanov tobko bolj razgibano. Zupan je predlagal tri kandidate za podžupanska mesta. To so bili Jakob Marjan (SLS), Kopušar Milan (LDS) in Rogelšek Franc (SDS). V razpravi je Rezman izpostavil, da prej ni bilo nobenega podžupana, zdaj pa kar trije, Natek je smatral, da je en podžupan dovolj, Skomšek pa ni za podžupana iz vrst SDS Rogelška iz osebnih razlogov. Koren (SDS) je dejal, da bo podprl vse tri podžupane, Tinauerjevi se je zdelo prav, da si je župan izbral pomočnike iz takih strank ter s tem dal možnost tudi svetnikom za dobro delo. Vrtačnik, ki nasprotuje trem podžupanom, še posebej Kopušarju, je zahteval tajno glasovanje in to za vsakega kandidata posebej. Svetniki so to idejo podprii. Jakob Marjan je dobil 14 glasov, 16 glasov je dobil Kopušar Milan ter 9 glasov Rogelšek Franc. Rogelšek tako ni dobil potrebne večine, kar je v vrste koalicijskih strank prineslo nezaupanje.
Imenovani dve komisiji
Nadaljevanje seje je teklo po točkah dnevnega reda. Formirala se je šestčlanska Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja v sestavi Boris Gomboc (SLS) - predsednik. Viktor Potočnik ( DeSUS), Anton Koren (SDS), Štefan Szabo (LDS), Davki Ravnjak (SDS) ter Marjan Vrtačnik (Lista za razvoj mesta in vasi). Pred imenovanjem Statutarne komisije je KMVVI sestavila predlog kandidatov in spet je sledilo tajno glasovanje, saj se svetniki niso mogli uskladik glede števila kandidatov. Za pet članov Statutarne komisije so potrdili iz vrst SDS Antona Korena, SLS Maksa Jelenka, neodvisnega kandidata Vladimirja Vkleinška, iz LDS Milana Kopušaija ter predstavnico Neodvisne liste za obnovo in razvoj občine Šoštanj Cvetko Tmauer.
Se o novi (devetletni) šob
Seja je nato v glavnem tekla z usklajevanjem in potrebno večino pri glasovanju. Rezman je imel ob vsaki točki pripravljene pripombe, ki so dajale predlagateljem še dodatno delo. Z majhnimi popravki so se sprejeb Predlog sklepa o začasnem financiranju javne porabe občine Šoštanj, Osnutek odloka o občinskih cestah, ki ga je predstavila Magda Cilenšek, dva Predloga sklepov o ukinitvi statusa javnega dobra v k. o. Lokovica, Predlog sklepa o povprečni ceni stanovanjske površine ter Osnutek odloka o nadomestilu stavbnega zemljišča. Po poročilu o poteku aktivnosti za izgradnjo nove šole (za to je dal zeleno luč prejšnji svet), ki ga je podala Marjana Celofiga, je razpravljalo kar nekaj svetnikov, ki se ne strinjajo samo z eno šolo. Med njuni tudi Tinauerjeva, ki je svetnike seznanila s stališčem sveta staršev, kjer ostro nasprotujejo izgradnji samo ene šole. Predlog pravilnika za sofinanciranje športnih dejavnosti v občini je bil potrjen s popravki, potrjen pa je bil tu(b statut KS Šoštanj, s pripombo, da se bo moral uskladiti z občinskim, ko bo ta usklajen z Zakonom o lokalni samoupravi.
Pobude in vprašanja
Pri petnajsti točki dnevnega reda so bili svetniki spet dejavni. Kar nekaj pobud se je nabralo in dvignilo svetnike iz klopi. Rezman je podal kar deset pobud, med njimi zahteva odgovore na vrsto vprašanj, kot so: kdaj se bo pričela nakazovati mesečna dotacija pohtičnim strankam, koliko sredstev je proračun v obdobju januar - marec 99 nakazal za izhajanje Lista občine. Skomšek je pozval svetnike naj podajo predloge za imenovanje komisij v svetu. Vprašanje gozda Grajska planina je zanimalo Valiča. Po informaciji župana o stanju v TUŠ je bila seja končana.
Nato se je začelo še nadaljevanje 17. februarja prekinjene seje in obravnava mnenja Direkcije za rudna bogastva. Začel je Rezman, ki je svoje izvajanje podkrepil s ponovitvijo pobud s prejšnje seje. Mnenja, predloge in izhodišča pa so prispevali župan Bogdan Menih, Tinauerjeva,v Rogelšek in še kdo iz klopi. Predlog Tinaurjeve je bil, da naj Občina Šoštanj, kot večinski lastnik TEŠ-a in Premogovnika, od vlade zahteva, da v nadzornem svetu sedijo tudi predstavniki lokalne skupnosti.
Osemnajsta ura zvečer je po skoraj osmih urah zaključila maratonsko sejo šoš-tanjskega občinskega sveta. Kar je ostalo neizrečenega v prostorih sejne sobe, se bo gotovo še slišalo.
MiKo
Koalicija sklenjena
•••••••••••••••••••• •3 • • •
podpisom koalicijske pogodbe so 21. februarja prvaki strank zaključili predhodne pogovore in usklajevanja. Katere stranke bodo v svetu občine Šoštanj našle skupni jezik, je bilo vprašanje, ki je že nekaj časa terjalo odgovor. Sestav koalicije je zdaj znan. SDS, stranka s štirimi poslanskimi mesti v svetu občine Šoštanj, je pobudnik koalicije. Za skupno delovanje in izvajanje programa v dobrobit občine in občanov občine Šoštanj so se v imenu strank izrekli: za SDS g. Cverlin, za LDS g. Kopušar, za SLS g. Gomboc. za DESUS g. Potočnik, g. Videmšek kol nestrankarski kandidat ter župan.
Kaj pomeni podpis pogodbe o sodelovanju in kaj prinaša. Vsebina pogodbe veže podpisnice k podrejanju lastnega programa, skupnemu programu v dobro občanov občine Šoštanj, v njej pa so dogovorjene in usklajene tudi posamezne funkcije, saj bodo podpisnice enakopravno zasedle vodilna mesta v delovnih telesih sveta občine Šoštanj. Kljub temu vidijo prvaki strank s podpisom o sodelovanju tudi večjo možnost uresničevanja lastnih programov in izpolnitev obljub volivcem.
Uradni del so zaključili s sproščenim klepetom in v prijetnem vzdušju, kjer smo izvedeli tudi za želje in pričakovanja v tem sodelovanju.
Gabro Cverlin, SDS: Dosežek preveva optimizem, pričakujemo, da bomo s to koalicijo dosegli svoj cilj. Cilj ni samo politično delovanje, trudili se bomo, da bomo v okviru finančnih možnosti realizirali pretežni del programov vseh koalicijskih partnerjev. Delovati želimo ustvarjalno, pričakujemo, da bodo po izteku mandata zadovoljni tudi naši volivci.	/
Boris Gomboc. SLS: Občutki so dobri, časpa bo pokazal svoje.
Milan Kopušar, LDS: Glede na volilni rezultat, ki ga je dosegla LDS, se čutimo dolžni, da izpolnimo obljube, ki smo jih duU volivcem. Prav zaradi tega smo se odločili za vstop v koalicijo. L pom, da bomo dobro sodelovali in dobro delali, da bodo rezultati vidni.
V	ladimir Videmšek, nestrankarski kandidat: Dogovor o sodelovanju sem podpisal, ker
V	Šoštanju so si razdelili področja
Krajevna skupnost Šoštanj je 4. januarja sprejela svoj statut^ kateremu je bilo 3. marca dano potrebno soglasje tudi na s strani sveta občine Šoštanj. Statut je bil potrjen v predlagani obliki s pripombo, da ga bo potrebno uskladiti z Statutom Občine Šoštanj, ko bo ta usklajen z Zakonom o lokalni samoupravi. Za nemoteno delovanje KS so ustanovili nadzorni odbor v sestavi Vojko Kmeža kot predsedujoči ter Rudi koni|>an in Maks Medved kot člana.
Za posamezna področja svet KS ni oblikoval delovnih teles oziroma komisij, temveč so si področja dela razdelili med seboj člani -veta. Tako področje gospodarstva pokrivala Cvetka Tmauer. infrastrukturo Marjan Vrtačnik, okolje in prostor Edvard Vučina, kulturo Peter Rezman. promet Matjaž Cesar, spoti in rekreacijo Janko Zacirkovnik ter delovanje društev Danilo Čebul.
MiKo
sam ne bi mogel speljati programa. Veliko več uspeha bom imel, če bom delal s strankami, ki predstavljajo v svetu večino.
Jože Delopst, DeSUS: Upam, da se bodo stvari v občini umirile in da bomo tako pbd-no sodelovali v dobrobit občine.
Viktor Potočnik, svetnik DeSUSa: Ze štiri leta plodno sodelujem z županom, zato smo lahko v kraju Ravne dobro delali, zato želim to še vnaprej.
Dr. Bogdan Menili, župan: Vesel sem, da smo se dogovorili za koalicijo. MLslun, da bo delala v dobro nadaljnjega razvoja'občine, ker je potrebno, da pri projektih, ki jih imamo v načrtu sodelujemo s skupnimi nmčmi. Le tako bomo uresničili naše tuičrte, ki jih imamo za dvig boljšega počutja m zadovoljstva naših občamnj. Deta in načrtov je veliko, pri koaliciji pa so se zbrali ljudje, ki so delati vajeni, imajo izkušnje, zatov uspeh ne dvomim.
MiKo
kS «
SMRTI
VLOGE ZA OTROŠKI DODATEK
Otroški dodatek je oblika pomoči družinam s slabšim materialnim stanjem in je odvisna od dohodka na člana družine. Za letošnje leto se upoštevajo dohodki po dohodninski odločbi za leto 1998.
Starši, ki bi želeli zaprositi za otroški dodatek, lahko Vlogo za uveljavitev otroških dodatkov (obrazec 8,41), ki se dobi v papirnicah, oddajo na Centru za socialno delo Velenje, 2. nadstropje zdravstvenega doma, od ponedeljka do četrtka od 8. do 15. ure in v petek od 8. do 13. ure. Zbiranje vlog bo trajalo od 15. marca do 30. junija 1999.
v/\/
SKEPSOM BORCEV IZ TOPOLŠICE
marca je bila v prostorih doma kra-inov Topolšica volilna skupščina KO ZB NOB Topolšica, ki je praviloma vsaka štiri leta. Na njej so izmed 32 članov potrdili staro vodstvo, v katerem so: predsednik Jazbinšek David, sekretar Friškovec Franc, ki je tudi poverjenik za Lajše, blagajnik Zager Zdravko ter poverjenke Hodnik Fanika, Drev Julka, Mazej Ivica, Leskovec Julka in Britovšek Matilda. Predsednik KS Topolšica Viki Drev jih je
seznanil z deli, ki potekajo v KS, sami pa so si v okviru svoje organizacije zadali številne naloge. Med njimi je prav gotovo oživljanje tradicije NOB, sodelovanje pri izvedbi krajevnega praznika, udeležitev proslave ob 27. aprilu, priprava komemoracije ter obiskovanje bolnih in ostarelih. Ge nam bo še zdravje služilo, bomo še vnaprej opravljah zadane naloge, je povedal gospod Jazbinšek David.
MiKo
V času od 16. 2. do 15. 3.1999 so umrli
Jožefa TAJNIK, Ravne 109 Marija TAJNIK, Ravne 179 Marijana EREMITA, Kajuhova 11, Šoštanj Ciril LEDINEK, Ravne 104 a Katarina VRČKOVNIK, Topolšica 55 h Franc ČAS, Gaberke 58 Karolina TEPEŽ, Florjan 3
Mestna galerija Šoštanj. Trg bratov Mravljak 7:
Oskar Rotovnik - OKI, slikarska razstava Galerija ZOOM, Tekavčeva 1, Šoštanj:
Razstava likovnih packarij slikarke Nure Akcije Planinskega društva Šoštanj:
20. maree ob 18. uri - obrni zbor Pl) - gasilski dom Šoštanj 18. april - izlet po Zasavski poti - vodja: Evgen Drvarič
Praznovanje ob dnevu žena
IT Skornem na kmečkem turizmu Pirečnik je bilo minulo soboto zelo prijetno in i živahno. Petindvajset otrok iz KS Skorno-Florjan je s pomočjo »mentoric« • Martine, Vere in Marjane pripravilo pester enourni program za vse žene, mamice in babice. Organizator prireditve TD Skorno je nastopajoče otroke in mentorice razveselil z darili, predsednik Franci Skornšek pa se je v imenu vseh moških in najmlajših zahvalil ženam in materam za njihovo skrb in trud za boljši jutri.
Za dobro razpoloženje do zgodnjih jutranjih ur so poskrbeli mladi člani ansambla Vandrovčki.
Marjana
Modro bela kronika
Vlom v Era skladišče
Dne 15. 3. 99 smo prejeli obvestilo, da je bilo preko vikenda vlomljeno v skladišče EM v Šoštanju. Pri ogledu je bilo ugotovljeno, da je neznani storilec iz notranjosti skladišča vzel več različnih orodij in s tem Ero oškodoval za okoli 140.000,00 SIT. Za neznanim storilcem št' zbiramo obvestila.
Požar na gospodarskem poslopju v Skornem
Dne 14.3.99 ob 01.00 uri smo na policijski postaji prejeli telefonski klic o požaru na gospodarskem poslopju v Skornem, last F. G. Pri ogledu kraja požara gospodarskega poslopja, ki je zgorel v celoti, smo skupaj z delavci UKS Celje ugotovil, da je bil ogenj podtaknjen, Zoper neznanega storilca policisti še zbirajo obvestila.
NASVET: Pozor, radar!
Naj vas ponovno opozorimo na meritev hitrosti (radar) na območju celotne Policijske postaje Velenje, saj je zopet v uporabi laserski merilnik hitrosti Tako bo kontrola hitrosti potekala 24 ur dnevno.
Š
Nadaljevanje s strani 1
l'l!l DOBITNIKIH KRISTALNIH OGLIH
Pri Kotnikovih iz Raven dobiš takoj vtis trdnosti in urejenosti. Lep dom, sodobno gospodarsko poslopje, oprema, stroji, mehanizacija... Nisem za to, da bi ocenjevala. Lepo pa je videti, da skupno delo, kakor so mi pojasnili Kotnikovi, res zagotavlja uspeh. Gospodinja Marjana se ni dala motiti med molžo, saj imata skupaj s snaho Jožico še koliko dela. Gospod Franc starejši je bil na delu drugje, gospod Franci Rotnik mlajši pa je bil pripravljen spregovoriti nekaj besed o svojem delu. Pravzaprav vam bo on še največ povedal, me je potolažila gospodinja.
Kako dolgo se že ukvarjate s proizvodnjo mleka?
S proizvodnjo mleka se naša kmetija ukvarja že dolgo, nekje od leta 1970. Tudi jaz sem se po končani kmetijski srednji šoli ves usmeril v to dejavnost.
Letošnje priznanje ni prvo. Tudi lani ste bili prvi. Pomeni to, da želite obdržati ta nivo.
Seveda. Uspeh prinese tiuli obveznost. Letos smo oddali 382.222 litrov. Ta številka je še večja kot lani. Krav molznic je 58, kar ni bistveno več kot prej. Menim, da je k večji proizvodnji mleka v letošnjem letu vplivalo krmljenje, suj smo uvedli nov način. To je pokladanje mešanice volu-minizirane krme in koncentratov. S tem dosežemo enak sestav hrane skozi vse leto. Pri oddaji mleka
pomeni to odpravo nihanj v količini in kvaliteti. V bistvu je to novost pri nas.
Načrti za prihodnost...
Se vnaprej se želim posvečati proizvodnji mleka in biti v korak z novostmi. Upam, da bodo pogoji dela vnaprej vsaj takšni in da se bo dalo gospodariti s to vrsto dejavnosti.
Pri Napotnikovili v Topolšici so imeli obisk. Zastopnik firme Westfaha se je mudil s pojasnili okrog novosti.
Usmerjajo se k modernizaciji krmljenja, to je tako imenovano računalniško krmljenje.
Za tiste, ki ne vejo: gre za gospodarjenje s čredo oziroma s posamezno kravo.
Količina krme je preračunana vnaprej in se enakomerno porazdeli čez cel dan. Za vsako žival je prikazano, koliko krme rabi, kako je z njenim zdravjem in podobno. Investicija ni majhna in vse dogajanje v hlevu je treba budno spremljati, zato to ni majhen zalogaj. Je pa skoraj nujno, pravi gospodar Peter. Bomo že zmogli, pristavi gospa Cvetka.
Pri Napotnikovih so se nekoč ukvarjali s pridelavo hmelja, potem pa so še usmerili k proizvodnji mleka. To pač pride, ko človek išče druge možnost, pravi gospodar, vendar si ne želi živeti drugače. Kmetovanje je trdo in zahtevno delo, pa vendar prinese tudi veliko lepega, še doda, zato skušam navezati pogovor, čeprav ni ravno zgovoren.
Ste dobitnik kristalne golide in ste v letu 1998 s 353.583 litri
oddanega mleka dosegli drugo mesto med proizvajalci mleka. Je to vaš prvi uspeh.
Ne, to ni naš prvi uspeh. Smo pa veseli, da smo se pravilno usmerili in da naše delo prinaša rezultate. Crede nismo bistveno povečali, za proizvodnjo mleka imamo 50 krav, ki dajejo preračunano okrog 10001 mleka na dan.
Za prehrano živine je potrebno ogromno krme. Zmorete vse pridelati doma?
Nikakor ne, čeprav velik del pridelamo doma. Dokupujejo se seveda koncetrati, ki pa so vedno dosegljivi.
Zelje in načrti za vnaprej...
Za vnaprej si želim, da bi kmetje imeli pogoje za delo in ne bi šlo na slabše., Za račumlniško krmljenje sem se odločil, ker želim nadaljevati svoje delo v tej smeri in upam, da se mi bo investicija kmalu obrnila. In da bi bila živina zdrava, še pristavi gospa Cvetka.
In za konec, kaj naj rečemo. Se veliko priznanj te vrste vsem.
MiKo
PREGLED DELA IM ODILI NAČRTI INVALIDOV
Prifarski muzikanti v Topolšici
Za prijeten korak v pomlad, med ozelenela drevesa in prve cvetove pomladnih rož se bo v kinodvorani v Topolšici v nedeljo, 21. marca, ob 16. mi zgodil koncert Prifarskih muzikantov. Skupina iz Fare ob Kopli na Kostelskem se je že uveljavila v slovenskem prostoru kot reprezentančna s področja etno glasite. Igra na tamburaške instrumente bisernico, brač, bugarijo, tamburaško čelo, berdo in harmoniko. Tokrat nas bodo muzikanti popeljali na glasbeni sprehod skozi slovensko deželo.
TURIZMU POMAHA LASTNA GLAVA
II oj kraj - turistični kraj je naslov letošnjega VI natečaja Turizmu jiomaga lastna glava TZ . .11 Slovenije. Kot že dvanajstkrat pred tem, učenci osnovnih šol najprej izdelajo raziskovalno nalogo, ki jo oddajo organizatorju. Delo se nato nadaljuje samostojno s pripravo odrske predstavitve in razstave.
Komisija, ki je sestavljena iz članov Turistične zveze, učiteljev, strokovnjakov za igro, oblikovanje in drugih, najprej pregleda naloge, si ogleda predstavitev in razstavo ter vse skupaj oceni. Letos se bo na enajstih območnih tekmovanjih ]>o vsej Sloveniji predstavilo skoraj sto šol. Tisti, ki bodo dosegli največ točk, pa Kalo sodelovali na zaključni prireditvi v Lendavi.
Sola KDK Šoštanj, podružnica Topolšica že osmič sodeluje na tekmovanjih TZS. Pri tem so nastajale zelo zanimive raziskave in ugotovite. Veseli smo, če je kakšna naša »pignmtavščina« doživela uresničitev v življenju. Najbolj ponosni smo na talile, ki stojijo na začetku našega kraja in v njem, ter obiskovalce pozdravljajo in obveščajo, kje je kaj. Seveda sodelujemo tudi letos. Našo letošnjo nalogo smo si zastavili kot
raziskovalno. Vsi, ki v tej dolini živimo, natančno vemo, kako velik problem je bil kar nekaj let z zrakom. To so še posebno močno občutili naši delavci v Termah Topolšica. Ljudje smo vedno bolj osveščeni in si za dopust in še posebej za zdravljenje izbiramo kraj, Id ti nudi poleg zdraviliških storitev in hotela tudi lepo naravo, prijetno klimo in predvsem čisti zrak. Tega pa mi nismo več imeli. Celo turisti, ki so se že vrsto let vračali v naš kraj, so si raje izbirali druge -čistejše kraje.
To je bil dovolj velik izziv, da smo se odločili in raziskovali zrak v našem kraju: kakšen je bil, kakšen je in kakšna je perspektiva. Na to temo smo si izbrali tudi svoj slogan PRIDITE ZOPET V NAŠ KRAJ - ČISTEGA ZRAKA RAJ.
Letos bo naše območno tekmovanje v Velenju, 18. marca. V Kulturnem domu se bodo šole predstavile z razstavo in odrsko predstavitvijo, ki se Im začela ob 15. uri. Sodelovalo bo devet šol s Koroške, Zgornje Savinjske doline in Šaleške doline.
Jana Kovič mentor Turističnega podmkdka
lì lani šoštanjskega odbora Društva invalidov so se v soboto, 27. febru-arja zbrali na rednem letnem občnem zboru. Na dnevnem redu je bilo kar nekaj zanimivih točk, predvsem poročilo dosedanjega predsednika o delu društva hi izvolitev novega predsednika in podpredsednika.
Delovno poročilo za leto 1998 je podal gospod Tone Leber. Povedal je, da je društvo tudi lani dokaj aktivno delovalo, saj so med drugim pripravili dve športni srečanji, martinovanje in novoletni ples. Poleg tega so se člani udeleževati zlasti športnih srečanj in tekmovanj na vseh ravneh, tudi na državnem nivoju in dosegati lepe rezultate, o čemer smo v Listu tudi poročati. Zal pa društvo, kot vse ostale, omejujejo skromna denarna sredstva, da bi bilo lahko njihovo delo še bolj raznovrstno.
Po blagajniškem poročilu, ki ga je podala ga. Zinka Kostanjšek, je g. Leber dal v razpravo še delovni načrt za letošnje leto. Naj naštejemo le nekaj točk iz tega načrta: praznovanje dneva žena, pomladanski izlet, občinsko prvenstvo Šoštanja v raznih športnih panogah, planinski izlet, poletne športne igre, združene s piknikom, jesenski izlet, udeležba na športnih in drugih srečanjih z invalidi po vsej Sloveniji, obdaritev težjih invalidov, prizadevanje za
povečanje članstva.
Člani so njegovo izvajanje odobrili z dolgim aplavzom in se tako hkrati zahvalili za njegovo uspešno delo predsednika društva.
Ker je gospod Leber izrazil željo, da se zaradi obilice obveznosti razreši s položaja predsednika, prav tako pa dosedanja podpredsednica gospa Skomšek Pepca, so člani na nadomestnih volitvah izvoliti za novega predsednika gospoda Plesnik Antona in za novo podpredsednico gospo Marijo Lebar, prav tako pa so izvoliti gospoda Leberja za referenta za šport.
V preteklem letu izgubiti kar nekaj članov, zato je delovni predsednik, g. Ježovnik pozval vse navzoče k enominutnemu molku v počastitev njihovega spomina.
Na koncu je gospod Leber Tone trem svojim najbolj prizadevnim sodelavkam podelil priznanja za uspešno delo. Priznanja so prejele: Zinka Kostanjšek, Pepca Skornšek in Zalka Mlakar.
Naj še omenimo, da je društvo v preteklem letu pridobilo souporabo pisarne na krajevni skupnosti, kjer dežurajo vsak petek od 9. do 11. ure. Na glavnem trgu pa imajo na stavbi društva upokojencev oglasno tablo, kjer člani lahko zvedo za novosti oz. obvestila.
L. M.
ZAKAJ DENARJA PODJETJA, ZAVODA, DRUŠTVA NE BI OPLEMENITILI?
V Banki Velenje d.d., Velenje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke se zavedamo pomembnosti pravilnega gospodarjenja s sredstvi, zato vam tolarska sredstva v odvisnosti od časa vezave, obrestujemo po naslednjih obrestnih merah:
-sredstva, vezana do	30 dni	4% letno
-sredstva, vezana od	31 do 90 dni	T(D)+1,0%	letno
-sredstva, vezana od	91 do 180 dni	T(D)+2,0%	letno
-sredstva, vezana od	181 do 365 dni	T(D)+2,5%	letno
-sredstva, vezana od	1 do 2 let	T(D)+3,0%	letno
-sredstva, vezana nad 2 leti	T(D)+4,0% letno
Opozorimo naj vas na možnost vezave depozita z valutno klavzulo EURO !
Za vse dodatne informacije smo vam na voljo na tel. št. 063- 854- 301 ali 063- 854- 323 v Sektorju zakladništva.
Ne pozabite ■ denar nagrajuje tistega, ki zna ravnati z njim!
/O J banka velenje
N------ Banka Velenje d.d., Velenje,
bančna skupina Nove Ljubljanske banke
GASILCI OKREPILI SVOJE VRSTE
Izpit opravilo kar 34 tečajnikov
Postati gasilec in biti član te spoštovane in dokaj razširjene organizacije ni tako enostavno, kot bi si kdo mislil. Da oblečeš uniformo ali greš celo na intervencijo, se pravi direktno na požar, moraš predhodno marsikaj znati. Nesreča nikoli ne počiva in da jo lahko vsaj omilimo, če je že ne preprečimo, so prav gotovo potrebni ljudje, ki so zato strokovno usposobljeni. V gasilskih vrstah so to ljudje, ki so se utrjevali na tečajih in svoje znanje nato pokazati na izpitih. Zaenkrat samo na izpitih. »Izprašan gasilec« bi se reklo po gasilsko.
Letos je bil organizator tečajev in nato izpitov gasilsko poveljstvo občine Šoštanj. Poveljstvo^ v katerem so Lambizer Boris kot poveljnik, pomočnika Borovšek Jože in Čebul Danilo ter poveljniki petih PGD občine Šoštanj, je resno pristopilo k nalogi. Tečaj se je pričel 21. januarja 1999. Vodja tečaja je bil gospod Borovšek Jože, predavatelje pa so poiskati v domačih vrstah. Trinajst predmetov, med katerimi so tudi kemija, elektrika ter taktika gašenja, je predavalo osem predavateljev in sicer: Borovšek Jože, Ferk Mojca, Stropnik Leon, Čebul Danilo, Radoja Peter, Delopst Darko, Zupevc Pavel ter Kramer Janez. Izpiti so potekati v dveh delili, prvi del izpitov je bil 12. februarja, drugi pa 13. marca.
Prijavljenih tečajnikov je bilo 36 iz vseh društev občin Šoštanj in Šmartno ob Paki. Izpita se je udeležilo 34 tečajnikov in vsi so ga tudi opravili, kar pa ne pomeni, da so biti izpiti lahki. Prav gotovo ne, saj so tečajnike predavatelji pred končnim izpitom temeljito preizkusili.
Svečan zaključek uspešnega izobraževanja se je odvil v soboto, 13. marca, v Lokovici. Naj omenimo le najmlajše. Kar osem članov, mlajših od osemnajst let, se je odločilo za izpit in ga tudi opravilo. Z diplomo v roki se tako ponašajo Oblak Tomaž, Kvas David, Švener David, Hadžič Esed, Javornik David, Ramšak Vlasta, Slamek Mojca ter Borovnik Marko. Kljub opravljeni diplomi še ne smejo samostojno na požar, temveč rabijo za to privolitev staršev. Pa upajmo, da bo nesreč čim manj in da bodo vsi na novo pečeni gasilci svoje znanje uporabljali le na gasilskih tekmovanjih.
MiKo
«TEK, 18. IM
KULTURA
Uprizoritev komedije v Florjanu
SKD Mačji kamen in gledališka skupina Nagelj V
Športno kulturno društvo Mačji kamen se drži začrtane poti. V svojem programu so obljubljali številne aktivnosti in tega se tudi držijo. V soboto, 6. marca, so v domu krajanov Skorno-Florjan, ali kar baraki, kot ji pravijo vsi, gostili gledališko skupino Nagelj iz Lepe njive. Baraka je bila polna. Res polna. Tudi pri šanku. In vzdušje ravno pravšnje. Velik del tega je pripisati gostujoči skupini Nagelj, ki deluje že okrog deset let. Člani so izključno samski, zbirajo se tako za šalo kot zares koncem tedna v OS Lepa njiva in vsako leto naštudirajo kakšno komedijo, s katero gostujejo po bližnjih
krajih. Igra Poročil se bom s svojo ženo v režiji Petra Savodnika je bila ravno pravšnja za ta prostor in tudi za ta čas. Vsebina komedije je več ali manj znana, lahko bi si jo marsikdo napisal kar sam v domači kuhinji. Pa vendarle je bila igra dobro predstavljena, naletela je na hvaležno občinstvo in prispevala k dobremu razpoloženju v dvorani. To pa je tudi namen in, mislim, edino sporočilo, ki kaj velja. Z dobro voljo se reši veliko stvari, če pa je kdo iz te komedije potegnil kakšen nauk, recimo, da je domači kruh vseeno boljši kot sosedova potica, pa tudi ni odveč. Kakor koli. Bil je lep večer za vse obiskovalce.
MiKo
Ob 55. obletnici Kajuhove smrti
*
aj pravzaprav zapisati o Kajuhu, kaj povedati, kar ni bilo že izrečeno. Morda to, da se ga premalo zavedamo ali ga premalo cenimo. Pa morda tudi to ne bi čisto držalo. Ob obletnici smrti se je župan dr. Bogdan Menih z manjšo skupino poklonil pesnikovemu spominu na grobu v Podkraju. V bežečem vsakdanu so prav gotovo trenutki, ko se ustavimo, zamislimo, spomnimo...
Nekaterim še živečim borcem štirinajste divizije in njegovim prijateljem je spomin na Kajuha ohranjen živo in neposredno. Drugim, pozneje rojenim, prek njegovih del. Kakorkoli, kdor ga je poznal ali kdor ga je začutil, je lahko prepoznal v njem dragoceno osebnost z največjimi moralnimi vrlinami, kot so poštenje, iskrenost in predanost boju za pravičnejšo družbeno
ureditev ter boju za osvoboditev domovine. Res ga poznamo kot pesnika, toda njegova beseda ni fantazija mladosti, temveč izraz načel, po katerih je živel. Le redko je tarnal in tožil, prej je vzpodbujal. V nalogah, ki jili je pisal za časa šolanja, je čutiti globoko zavedanje sebe in življenja. Strma, prestrma je pot človeka, je zapisal. In če človek nima idealov, če nima pred seboj luči, ki ga vleče in goni naprej, je ta dolga in naveličana pot življenja jalova in brez pomena. Dvoje bistvenih stvari je, zaradi katerih človek živi: njegov jaz in njegov cilj.
S temi njegovimi besedami je povedano dovolj. Njegovo sporočilo, lepo je živeti, toda za kar sem umrl..., ki je zapisano na spomeniku v Podkraju, pa bi nam moralo pogosteje ustaviti korak.
MiKo
ZIBIKA ZOPET V GABERKAH
Kulturno društvo Zibika je pobrateno s KS Gaberke že od davnega leta 1974, ko so se predstavili z igro v treh dejanjih. Tokratna predstava je bila četrta zapored in prehaja v tradicionalni kulturni dogodek in je obenem tudi prijetno srečanje v tem lepem prebujajočem se spomladanskem času.
S krajani Zibike sodelujejo v Gaberkah vse od potresnega leta. V začetku so bila srečanja brigadirskega značaja, po potresu pa so se kasneje nadaljevala tudi v dobrodelne namene.
Gre za srečanja na kulturnem in gasilskem področju, pa tudi za športna, saj se ekipe pomerijo v namiznem tenisu, nogometu in šahu. Taka srečanja so rodila tudi romantične zveze, nekateri so se celo poročili. Zibičani veljajo za zelo gostoljubne ljudi, ne manjka jim smeha ter dobre volje, zato so poznanstva s srečanj prešla tudi na družinska. Na gasilskih občnih zborih nikakor ne izostanejo.
V gaberkah imajo radi njihove obiske ter se jim za dobro voljo ob tem še posebej zahvaljujejo.
CAS TEČE IN LETA MINEVAJO
Zlata poroka Eme in Miha Videmšek na Občini Šoštanj
ajžlahtnejši sad vsega bogastva zakonskega življenja in obvladovanja njegovih težav je medsebojno razumevanje zakoncev. In to bogastvo smo začutili tudi tisti, ki smo prisostvovali zlati poroki Eme in Miha Videmšek iz Florjana. Poročila sta se daljnega 24. februarja 1949 na Občini Šoštanj in poroko potrdila pri Sv. Mihaelu v Družmirju. Morda je njuna zakonska zveza tako trdna tudi zato, ker jima je g. župnik Gril zelo zabičal zvestobo.
Po ohceti sta mlada dva ostala na nevestinem domu v Družmirju in si v težkih razmerah ustvarjala družino.
Otroka Milan in Ema pa sta se počutila bogata,. saj sta imela ljubezen staršev, katero jima sedaj vračata. V 80-ih letih je potonila idilična vas Družmirje, s cerkvijo in lepimi domačijami, ostali so le številni spomini. Tudi Videmškovi so morali misliti na selitev. Težko je bilo zapustiti skromno, sto let staro domačijo, čeprav jo je bilo treba vedno popravljati. Skupaj so zgradili nov dom na Pohrastniku. Danes
pravita, da tudi v ljubezni pride kaj narobe, a treba je potrpet, zdržat z družino, če si se tako odločil. Njuno vodilo je “Četudi je danes slabo, bo jutri zagotovo boljše. Obupat ne smeš nikoli!”
Ko sta prišla na Občino Šoštanj potrdit že petdeset let skupnega življenja, sta izgledala tako mladostno, da je natakar presenečen dejal: Gotovo sta prišla deset let prezgodaj. Želimo jima, da bi ostala takšna še dolgo.
MaM
PRAZNOVANJE V MARCU
soboto, 6. marca, je odbor Društva invalidov Šoštanj priredil za svoje člane praznovanje dneva žena in 40 mučenikov. Za tiste, ki niso imeli ali niso želeli svojega prevoza, je iz Šoštanja odpeljal avtobus v Zavodnje, kjer so jih gostoljubno sprejeli v gostišču Pri Vidi. Podatek, da se je praznovanja udeležilo skoraj 100 članov in njihovih svojcev, je svojevrsten pokazatelj aktivnosti vseh članov društva.
Poleg dobre hrane in pijače za telo, so poskrbeli tudi za dušo, saj je bil izveden odličen kulturni program, v katerem so sodelovale pevke iz Zavodenj s pesmimi in skeči, harmonikarji, posebej pa so navdušili najmlajši iz Skornega, ki so pod vodstvom gospe Ive Stropnik pripravili nadvse prisrčen in domiselen nastop.
Nekatere članice društva so se potrudile in naredile 100 šopkov pomladanskega cvetja, tako da so bili vsi prisotni tudi obdarovani, spomnili so se celo kuharic, ki so ta večer skrbele za njihove želodce.
V	zahvalo za res prizadevno delo so sedmim poverjenikom podelili priznanja za njihov trud. Društvo je namreč organizirano tako, da ima v vsakem kraju svojega poverjenika, ki je zadolžen, da svoje člane obvešča o vseh dogodkih, ki se dogajajo v društvu. Da je tega dela veliko, in da je vse to narejeno prostovoljno, ni treba posebej poudarjati.
V	prijetnem razpoloženju in ob dobri glasbi je čas hitel kar prehitro, ko so se v zgodnjih jutranjih urah vrnili domov.
L. M.
ZIMSKE IGRE M GORIŠKO OBŠTETERJEVI MEJI
M.R.
OKTET TEŠ V AVSTRALIJI
ako je bilo? Kakšna je Avstralija?... Le kako odgovoriti ob toliko vtisih! Toda nekako bo treba strniti dogajanja, doživetja, občutke. Tja smo potovali preko 40 ur, več kot 20 ur poleta - skratka, da se ne bi slepili, zelo naporna zadeva, poleg tega pa še časovni zamik - 10 ur in menjava letnega časa. Toda človek preživi in vse ostalo pripomore, da kmalu pozabiš.
Avstralija je enostavno velikanska, če hočeš hitro kam priti, ti ne preostane drugega, kot da sedeš v letalo. Gez par dni smo potovali iz Melbourna v Sydney, potem nas je čakal 4 urni polet iz Sydneya v Chairns, pa vračanje domov.
Na letališču v Melbournu sta nas pričakali Hermina Koroša in novinarka SBS radija Elica Rizmal, ki vodi oddajo za Slovence v Avstraliji. Snidenje je bilo takšno, kot da se poznamo od nekdaj - enostavno prijetno. Nastanili smo se v župnišču pri patru Metodu Ogorelcu. Človek mora iti na dugi konec sveta, da spozna toliko prijetnih in dobrih ljudi. Po Avstraliji je mnogo Slovencev, združenih v klube, društva.
V Chairnsu smo bili gostje v hrvaškem klubu, namreč Slovencev je v tem delu sveta zelo malo. Živijo tudi v mešanih zakonih, tako da se družijo v skupnem klubu. Res lahko rečemo, da smo se pri njih počutili dobrodošle,
lepo sprejete. Počaščeni smo bili, da so se pripeljali na naše nastope več sto kilometrov daleč, pardon, pravilneje po avstralsko je seveda več ur daleč. Na naših nastopih smo jih popeljali na popotovanje po Sloveniji s slovensko ljudsko pesmijo, fantje so večkje zaigrali kakšno Avsenikovo, običajno pa se je nadaljevalo za šankom ob harmoniki in prepevanju do treh ali štirih zjutraj.
Kdor pa ni utegnil k nam, pa smo mi prišli k njemu preko radijskih valov SBS radija ob prijetnem kramljanju z Elico Rizmal.
Marko Balažič
POZDRAVUENi-VVELCOIVS E
II ladinsko društvo Gaberke je popoldne 21. febru-VI arja priredilo zimske igre oziroma tekme na snegu .11 v treh disciplinah: skokih, slalomu ter sankanju. Lepo zimsko popoldne je privabilo na hrib tudi krajane. V skokih je tekmovalo 22 smučarjev, slalom je vozilo 13 tekmovalcev, sankanje pa je zaradi premajhne udeležbe odpadlo. Najstarejši med tekmovalci je bil Gole Jože, najmlajši pa tudi najbolj pogumni pa sta bili Bolha Eva ter Kopušar Tjaša, ki še obiskujeta vrtec v Gaberkah.
Predtekmovalec je bil v obeh disciplinah Spital Branko in to na približno trideset let starih smučeh. Te mu je pred 12 leti naredil Videmšek Florjan.
Takrat so bile sicer daljše, ko pa je eno zlomil je skrajšal obe in še vedno se lahko vozi.
Tekmo je po zvočniku komentiral Kristavčnik Boris, za veselo razpoloženje pa sta se posebej potrudila še Peter Jan s harmoniko ter Kristavčnik Bogdan mlajši z basom. Tudi topli napitki so bili dosegljivi.
Rezultati, katere je zapisovala tajnica MD Tina Videmšek, so naslednji. V skokih je zmagal Kovač Jože s Konovega, drugi je bil Videmšek Kristjan, tretje
mesto pa sta si delila Andrejc Bojan in Judež Sandi. V slalomu je bil prvi Judež Sandi, drugi Mravljak Boris ter tretji Andrejc Bojan. Diplome za prva tri mesta sta podelila predsednik MD Heindl Jernej ter Videmšek Kristjan.
Popoldne se je že kar prevesilo, ko smo se pričeli razhajati polni dobre volje, pa tudi svežega zraka smo se nadihali. Organizatorjema Ostrovršnik Branku ter Videmšek Kristjanu, kakor tudi vsem prirediteljem je tako uspelo marsikoga izbezati izpred televizorja.
M. R.
ELEKTRA V KVALIFIKACIJAH
KONEC SEZONE ZA ODBOJKARJE
£
ednega dela 1. B SKL je konec. Elektra je osvojila predzadnje, 11. mesto in jo tako čaka še nastop v kvalifikacijah proti drugouvrščeni ekipi 2. SKL.
V	zadnjih štirih kolih je Elektra le dvakrat zmagala, kar pa je bilo premalo za neposreden obstanek v ligi. V 18. kolu je za štiri točke izgubila v Hrastniku (76 : 72), kar je bil že četrti zaporedni poraz Šoštanjčanov. Na tej tekmi za Elektro zaradi bolezni ni zaigral Matej Črešnik, najboljši pa je bil znova Rizman, ki je dosegel 24 točk in kar 13 skokov.
V	naslednjem kolu je Elektra doma premagala Radensko z 78 : 65. Z borbeno igro v obrambi in natančnejšimi meti so si zagotovili zmago. Poleg Rizmana sta se na tej tekmi razigrala še Medvešek in Božič, ki je dosegel kar 27 točk in v ključnih trenutkih tekme zadel dve trojki.
V	21. kolu je Elektro čakalo težko gostovanje pri prvo-uvrščeni ekipi Zagorja. Do sredine drugega polčasa je košarkarjem iz Šoštanja še uspelo držati priključek s favoriziranimi domačini, nato pa so popustili in kot že tolikokrat v nekaj slabih minutah dovolili Zagorju, da si z delnim izidom 16 : 3 priigra odločilno prednost. V zadnjih minutah tekme je Elektri z mladimi igralci (Repinc, Divjak, Črešnik) uspelo spraviti razliko pod dvajset
točk, tako da je bil končni rezultat 93 : 75.
Pred zadnjim kolom je bilo veliko preračunavanja, kdo mora koga premagati in za koliko, da si zagotovi obstanek v ligi. V taboru Elektre so vedeli, da morajo premagati Gorico vsaj za 20 točk (ker so tam zgubili za toliko) in da mora Ilirija v Ljubljani izgubiti proti Krškemu. Svoj del posla so Šoštanjčani izvrstno opravili. Z zelo borbeno igro, dobro obrambo, skoki za svojo žogo v napadu so premagali Gorico za želenih 20 točk. Končni rezultat 90 : 70 je postavil Rizman 0,8 sekunde pred koncem, ko je zadel oba prosta meta. Dolgo je bilo nato potrebno čakati na rezultat iz Ljubljane, ki pa je bil žal neugoden za Elektro, saj je Ilirija premagala Krško s 103 : 100. Ce bi bilo drugače, bi bila sedaj v kvalifikacijah Gorica, tako pa...
Kvalifikacije se igrajo na dve dobljeni tekmi, s tem da ima Elektra prednost domačega igrišča. 2. liga še ni končana; za napredovanje se borijo Celje, Bežigrad, Yurij Plava Laguna in Koper-mladi. Drugouvrščena ekipa se bo 17. aprila v Šoštanju borila za napredovanje v 1. B SKL. V taboru Elektre so prepričani, da si bodo obstanek zagotovili že po dveh tekmah.
Tjaša Rehar
NEKOČ JE BIL TENIS V ŠOŠTANJU
prvo mesto. To je bilo toliko bolj senzacionalno, ker so imele ostale ekipe mnogo ugodnejše pogoje in so Šoštanjčani komaj zagotovili igro na domačem terenu prav zaradi neustreznega igišča.
Zal pa niti uspehi niti velika želja niso pripomogli k temu, da bi se našel denar za izgradnjo sodobnega teniškega igrišča. Ne ravno vrhunskega, pravi gospod Stefan, saj ne rabimo vrhunskega športa. Rabimo predvsem dostopen kraj, kjer bi se zbirali mladi in stari in neobremenjeno gojili ta šport. Vemo, da so bili kar trije projekti, ki so obetali oživitev tenisa v šoštanjskem prostoru.
Eden izmed projektov je šel po vodi leta 1974, ko so Šoštanjčani želeli izrabiti prostor, kjer zdaj stoji Ribiška koča. Zal predlog ni naletel na pozitiven odmev v Velenju.
Kje potem igrati, kje gojiti znanje in želje. Gospod Szabo je svoje mesto poiskal v bližnjem Velenju, kjer je že 25 let vodja rekreacije. Vemo za njegove dosežke in uspehe, med drugim tudi osvojeno državno prvenstvo v okviru veteranov leta 1996. Pa bi veliko raje delal na domačem terenu in svoje znanje prenesel na mlajše rodove. Gospodu Štefanu je žal tudi to, da je Šaleški teniški klub, ki ima korenine in močne temelje v Šoštanju, postal kar velenjski. Saj ne gre toliko za ime, pravi, vendar bi bilo lepo, če bi bilo v Šoštanju več posluhu za športne objekte nasploh. Za mlade šport ni samo razvedrilo, temveč sredstvo, kjer se lahko osebnostno še kako oblikujejo. Pravila igre so velikokrat tudi pravila življenja.
MiKo
Danes pa...
enis je v današnjem času zelo priljubljen. Bolj ali manj je tudi dostopen. Od leta 1874, ko je major Wiengfield patentiral moderni tenis, ki je izboljšana inačica starega tenisa, je osvojil mnoge kraje in mnoga srca.
Tudi Slovenci smo dokaj zgodaj spoznali ta šport. Ivan Tavčar je že leta 1897 zgradil na Visokem teniško igrišče. Verjetno to ni bilo edino igrišče pri nas, saj domači arhivi skrivajo še marsikatere zanimivosti.
Gospod Štefan Szabo nam je zaupal nekaj fotografij in nam še marsikaj povedal. V njegovem arhivu so slike, ki prikazujejo domačine v teniški opremi. Ena od fotografij sega tja v leto 1916, kar izpričuje zgodnje zanimanje za tenis tudi med Šoštanjčani. Kasnejši posnetki kažejo znane domačine Majerjeve in še katere, gospod Štefan pa pove, da so bila leta 1929 v Šoštanju kar tri teniška igrišča, seveda v zasebni lasti. Eno igrišče je bilo pri Majerjevi vili, drugo pri Erni Pejovnik (pri bivši banki), tretje pri vili Široko, ki je bilo v lasti Vošnjakovih. Po drugi svetovni vojni ni bilo v Šoštanju nobenega igrišča več. Tudi tisto pod vilo Široko je bik» prirejeno potrebam rokometa. Pozneje, ko je prešlo v upravljanje Turističnega društva Šoštanj, je bilo pod vodenjem Janeza Erliarta plastificirano in obnovljeno. Jasno pa je, da igrišče zdaj ne ustreza več in da bi bila potrebna večja finančna sredstva, da bi se posodobilo. Igrišče bolj ali manj životari v sklopu nogometnega igrišča Usnjar. Vendar je tenis v Šoštanju še živel. Za to gre prav gotovo zasluga nekaterim zanesenjakom, ki so kljub neustreznemu igrišču po dolgoletnem prizadevanju in z lastnimi stroški ustanovili Šaleški teniški klub. In ne samo ustanovili. Trdo delo je prineslo izjemen uspeh. Prav Šoštanjčani so v postavi Zakeršnik,
Skornšek, Bibianko,
Szabo in Erbari leta 1974 na prvenstvu Slovenije v regijski teniški ligi osvojili
šestem kolu so tudi Topolščani dosegli prvo zmago v pomladanskem delu. Vendar pa jim to ni pomagalo pri borbi za obstanek v 1 A odbojkarski figi. Imeli so svoje priložnosti, ki pa jih niso znali izkoristiti. Tako bodo v naslednji sezoni najverjetneje igrali v drugi odbojkarski ligi, kar pa ne sme biti vzrok, da jih ne bi zvesti gledalci še vnaprej spodbujali.
Novo mesto, 20. 2.: Krka : Šoštanj-Topolšica 2:3 Domači so odlično začeli in brez večjih težav osvojili prva dva niza. Nato pa so se Topolščani zbrali, se popravili v vseh elementih igre ter izenačili na 2:2. V petem nizu so vseskozi vodili in na koncu tudi zasluženo zmagali.
Šoštanj, 27. 2.: Šoštanj-Topolšica : Fužinar 0:3 Če bi domačini skozi celo sezono igrali tako, kot so se predstavili proti ekipi iz Raven, verjetno ne bi trepetali za obstanek v 1. ligi. Kljub oslabljeni postavi so delovali uigrano in atraktivno. Gostje so bili vseeno prevelik zalogaj, zato je zmaga odšla z njimi domov.
Kanal ob Soči, 6. 3.: Salonit: Šoštanj-Topolšica 3:0 Kanalci so hitro povedli in zanesljivo osvojili prvi niz. V drugem so igralci Šoštanja-Topolšice močno pritisnili in vodili že z 8:3, nato pa obstali tako v igri kot tudi na
deveti točki. V tretjem nizu je dal trener Vukovič priložnost tudi rezervnim igralcem, kar pa ni vplivalo na rezultat.
Šoštanj, 13.3.: Šoštanj-Topolšica : Pomgrad 0:3 Gostje so pokazali, zakaj so na vrhu točkovne lestvice. Domači so sicer poskušali vse mogoče, njihov odpor pa je bil hitro zlomljen. S to zmago so si igralci iz Murske Sobote zagotovili naslov državnega prvaka.
v	v
Postava OK Šoštanj-Topolšica: Medved, Verbič, Zilnik, Žulim, Cokoviae, Sevčnikar D. in S., Kugovnič, Pavič, Šuler, Bevc, Dimeč.
Končna lestvica:
Pomgrad	15:3	30
Salonit	13:5	26
Fužinar	12:6	24
Maribor	11:7	22
Bled	11:7	22
Olimpija	11:7	22
Kamnik	11:7	22
Žužemberk	4:14	8
Šoštanj-Topolšica	2:16	4
Krka	0:18	0
Robi Kugovnič
SMUČARSKO TEKMOVANJE ZA TROFEJO “SVINJSKA GLAVA”
indikat delavcev Zavoda za gozdove in Savinjsko gozdarsko društvo sta pod pokroviteljstvom GG Nazarje, Leskoma Nazarje, Adriatica PE Celje ter številnih sponzorjev iz Šaleške in Savinjske doline pripravila že dvajseti veleslalom za kmete, lastnike gozdov in uporabnike lesa.
Tekmovanje v veleslalomu je potekalo 12. februarja na Golteh v čudovitem, vendar zelo vetrovnem vremenu. Udeležilo se ga je 106 tekmovalčev, letos so se prvič v večjem številu (30 tekmovalcev), udeležili tekmovanja tudi kmetje in uporabniki lesa iz Šaleške doline oziroma Krajevne enote Šoštanj.
Priznanja so podelili g. Matej Pečovnik za GG Nazarje in Leskom Nazarje, g. Marjan Krajnc, direktor Adriatica PE Celje, ter g. Lucian Adrioli, predstavnik Adriatica iz Kopra.
Rezultati po posameznih starostnih kategorijah:
Ženske I. (mlajše): 1. Grofelnik Nada (Nazarje), ženske II. (mlade): 1. Golob Pia (Solčava), 6. Grudnik Zdenka (Šoštanj). Moški I. (mladi): 1. Mazej Bojan (Nazarje), 2. Pobrežnik Franci (Solčava^, 3. Klemenšek Aleš (Solčava), 7. Mežnar Boštjan (Šoštanj), 9. Robida Peter (Šoštanj), 13. Vrzelak Darko (Šoštanj) itd. Moški II. (manj mladi): 1. Funtek Jože (Luče), 2. Kumer Ivo (Luče), 3. Kramer Janez (Ljubno), 9. Hudej Miran (ŠoštanjJ, 10. Stropnik Ivan (Šoštanj) 16. Hribernik Stane (Šoštanj) itd. Moški III. (veterani): 1. Krznar Rafko (Gornji Grad), 2. Robnik Albin (Luče), 3. Kunstel Vinko (Šoštanj).
Ekipnoje prvo mesto zasedla KE Luče pred KE Nazarje in KE Šoštanj. Dobitnika trofeje “SVINJSKA GLAVA” sta bila Praznik Mojca pri ženskah in Dešman Peter pri moških.
Vsem pokroviteljem in uporabnikom lesa, ki so podprli naše tekmovanje se iskreno zahvaljujemo.
organizacijski odbor
Imeniten uspeh mladih odbojkarjev
OK Šoštanj-Topolšica
adetska ekipa odbojkarskega kluba Šoštanj-Topolšica je v letošnji tekmovalni sezoni dosegla enega največjih uspehov kluba. V državni A ligi za kadete je osvojila 3. mesto in s tem bronasto kolajno. Do takšnega uspeha pa je bila kar dolga pot.
Že v začetku oktobra se je ekipa udeležila kvalifikacijskega turnirja za enotno A ligo. Ob zelo dobri igri so morali naši odbojkarji priznati premoč samo ekipi Fužinarja, s katero so se skupaj uvrstih v že prej omenjeno ligo, ki je štela 8 najboljših moštev kadetov v Sloveniji.
Že prve tekme v ligi so pokazale, da po kvaliteti nekoliko odstopata ekipi Salonita in Fužinarja. Za tretje mesto pa je čakal našo ekipo še ogorčen boj. Po prvih 7. krogih prvenstva je ekipa že zasedala 3. mesto, vendar z minimalno prednostjo pred ekipo Žužemberka, ki je bila tudi na koncu največji tekmec. Poleg že omenjenih ekip so v ligi sodelovale še ekipe Pomgrad
(M. Sobota), Črnuče, Maribor in Kamnik. Proti vsem tem ekipam je Šoštanj-Topolšica zmagovala tako doma kot v gosteh. Prav v zadnjih 2. krogih prvenstva se je zgodilo najpomembnejše. Naši so najprej gladko premagali ekipo Črnuč v gosteh s 3:0, v zadnjem krogu pa še ekipo Pomgrada doma tudi s 3:0. Tako je bilo 3. mesto tudi dejansko potrjeno. Največja nagrada za vložen trud pa so bile bronaste medalje, ki so jih prejeli naši mladi odbojkarji. Vsekakor je pred to nadarjeno mlado generacijo še svetla športna pot, ob zavzetem delu pa tudi novi uspehi ne bodo izostali.
Ekipa kadetov Šoštanja-Topolšice je nastopala v sledeči postavi: Aleš Brišnik (kapetan), Aleksander Primožič, Marko Pokleka, Adis Suljkanovič, Uroš Skornšek, Gregor Venišnik, Peter Hriberšek, Bojan Sovilj, Rok Skornšek, Janko Urbanc, Zoran Kedačič, Matej Šižgorič, pod vodstvom trenerja Ljuba Globačnika.
Ljubo Globočnik
KMETIJSKA
SVETOVALNA
SLUŽBA
SLOVENIJE
ŽIVLJENJE
P
ovzetek najiMiiiifinbnejših postavk, zneskov in osnovnih |M)gujev za pridobitev teli sredstev. Za vse natančnejše informacije se obrnite na Kmetijsko svetovalno služlto (tel.: 881 933).
1.	PODATKI O KMETIJSKEM GOSPODARSTVU
Obrazec mora izpolniti vsaka kmetija, ki bo v letu 1999 uveljavljala kakršnokoli finančno podporo (premije, javni razpisi...). Obrazec je na voljo pri Kmetijski svetovalni službi Velenje in pri KZ Šaleška dolina. Za pomoč pri izpolnjevanju obrazca vam bomo na voljo od 15.3. do 31.3.1999. Po tem času obrazcev ne bo možno več izpolnjevati, ker jih je potrebno pravočasno poslati na Poslovno združenje prehrane Slovenije. Kdor tega obrazca ne bo izpolnil, ne bo mogel uveljavljati nobene premije v letu 1999 ali se prijaviti na javni razpis za dodelitev finančnih podpor. Za izpolnitev obrazca so potrebni naslednji podatki: stalež živine po kategorijah, raba zemljišč v letu 1999, EMŠO, davčna številka, številka žiro računa. Zahtevane podatke imejte s seboj, da bo obrazec takoj možno izpolniti.
2.	KOMPENZACIJSKA PLAČILA GOVEDORFJA:
Klavno govedo: višina podpore 25 SIT/kg ž.t. - hribovsko območje, 40 SIT/kg ž.t. -gorsko območje in strme kmetije. Za pogodbeno rejo plemenskih tebe na območjih z omejenimi dejavniki je podpora višja za 50 %, če so živab v reji najmanj 15 mesecev. Podpora se uveljavlja vsake tri mesece (april, junij, oktober, december).
Krave dojilje: višina podpore 18.000 SIT/žival - nižinsko območje, 21.500 SIT/žival -hribovsko območje, 24.000 SIT/žival - gorsko-višinsko območje in strme kmetije. Najmanjše število živab ni določeno (tudi ena). Podpora se uveljavlja od 1. do 30. junija-
Krave molznice: višina podpore 10.000 SIT/žival - hribovsko območje, 15.000 SIT/žival - gorsko-višinsko območje in strme kmetije. Najmanjše število živab ni določeno (tudi ena).
Podpora se uveljavlja od 1. do 30. junija.
Pitanje telet na višjo težo: višina podpore 15.000 SIT/žival, živa teža mora biti najmanj 200 kg.
Klavrne prvesnice: višina podpore 20.000 SIT/žival, zakol 120 dni po tebtvi.
Pohorje beef: višina podpore 20.000 SIT/žival, živa teža mora biti najmanj 300 kg.
Za te tri podpore se vlagajo zahtevki v aprilu, juniju, oktobru in decembru.
DROBNICA:
Drobnica - dojilje: višina podpore 1.200 SIT/žival nižinsko območje, 1.800 SIT/žival hribovsko območje, 2.400 SIT/žival gorsko-višinsko območje in strme kmetije. Najmanjše število živab ni določeno (tudi ena). Premija se uveljavlja od 1. do 30. junija. Drobnica za zakol: višina podpore 1.500 SIT/žival hribovsko območje, 2.400 SIT/žival gorsko-višinsko območje in strme kmetije. Premija se uveljavlja v aprilu, juniju, oktobru in decembru.
KONJI:
Reja kobil: višina podpore 15.000 SIT/žival - nižinsko območje, 20.000 SIT/žival - hribovsko območje, 25.000 SIT/žival - gorsko-višinsko območje in strme kmetije.
Konji za zakol: višina podpore 10.500 SIT/žival- hribovska območja, 15.000 SIT/žival-gorsko-višinska območja in strme kmetije. Premija se uveljavlja v aprilu, juniju, oktobru in decembru.
Za krave dojilje, krave molznice, drobnico - dojilje, kobile za vzrejo žrebet veljajo skupni pogoji: morajo biti označene v skladu s predpisi, osemenjene ab pripuščene z hoenciranim plemenjakom, vpisane v enoten register rejcev živab, obremenitev kmetijskih površin ne sme presegati 3 GVZ/ha.
Za naštete kategorije živab je možno povišanje premije za 10 %, če je obremenitev kmetijskih površin manj kot 1,5 GVZ/ha in za 5%, če se živab pasejo več kot 80 dni, vendar le v primeru, če upravičenec za iste živab ni uveljavljal podpore za planinsko pašo.
PLANINSKA PAŠA:
Za uveljavljanje te podpore je potrebno izpolnjevati naslednje pogoje: nadmorska višina 750 m, vsaj 80 pašnih dni, oddaljenost od najbližjega koristnika 1 km, najmanj 5 ha zaokroženih površin pašnika. Koristnik podpore mora oddati zapisnik o prigonu in odgonu živab, živab morajo biti oštevilčene, do konca leta 1999 mora imeti izdelan pašni red.
Višina podpore: 8.000 SIT/molzno kravo, kobilo z žrebetom; 5.500 SIT/presušeno kravo, MPG. telico, kravo dojiljo, konja nad 1 letom starosti, kobilo brez žrebeta;
1.500	SIT/oveo, kozo za mleko; 1.000 SIT/ ovco,kozo za meso.
Najavo planinske paše je potrebno oddati do 30. junija, zahtevek do 15. oktobra.
EKOLOŠKO KMETOVANJE:
Integrirana pridelava sadja: višina podpore 60.000 SIT/ha potrjene površine sadovnjaka v letu 1999. Površina: 0.5 ha jablane, hruške in breskve; 0,3 ha za ostale sadne vrste. Do 15. aprila je potrebno oddati seznam sadovnjakov, zahtevek pa do 1. oktobra.
Ekološko kmetovanje: višina podpore 90.000 SIT/ha zaščitenih prostorov; 75.000 SIT/ha njiv (vrtnine,dišavnice, zdravilna zebšča), intenzivnih sadovnjakov, nasadov jagod ah vinogradov; 60.000 SIT/ha njiv z ostalimi kulturami; 40.000 ŠIT/ba travinja in ekstenzivnih sadovnjakov. Pogoj za pridobitev podpore je, da je cela kmetija v ekološkem kmetovanju in da je bila v letu 1998 kontrobrana s strani kontrolne službe za ekološko kmetovanje. Včlanjena mora biti v združenje za ekološko kmetovanje. Do
15.	aprila je potrebno oddati obrazec za nadzor in potrdilo lanskega nadzora, od 1. do 30. junija pa vlogo z obrazci.
Lidija Diklič, inž. kmet.
Lastniška in posestna struktura slovenskih gozdov po denacionalizaciji
P
o opravljeni denacionalizaciji se bo lastniška struktura slovenskih gozdov bistveno spremenila. V zasebni lasti bo 80 % vseh gozdov, okrog 15 % bo državnih gozdov, 5 % gozdov pa bo v cerkveni, občinski in zadružni lasti. Delež javnih gozdov bo tako okoli 15-20 % in bo primerljiv s skandinavskimi državami, pa tudi z Avstrijo, ki imajo v Evropi najmanjši delež javnih gozdov. V nazarskem območju (Zgornja Savinjska dolina in Šaleška dolina) je 45.428 ha gozdov. Od tega jih je danes še 8270 ha v državni lasti. Po denacionalizaciji naj bi ti gozdovi prešli v last rimskokatoliške cerkve. Veliko gozdov pa je že bilo vrnjeno zasebnim lastnikom.
Po zakonu o gozdovih (iz leta 1993) je gozd naravno bogastvo z javnim značajem. Zaradi številnih ekoloških in socialnih funkcij, ki jih gozd opravlja, ne more biti v absolutni zasebni lasti. Ustava pravi, da zakon o gozdovih določa način pridobivanja in uživanja lastnine tako, da je zagotovljena njena gospodarska, socialna in ekološka funkcija. Splošno koristne funkcije ne prinašajo lastniku direktno nobenih materialnih koristi, ampak so pogosto celo v nasprotju z njegovimi ekonomskimi interesi. V Evropi so deleži javnih gozdov tako veliki zaradi javnega značaja gozdov, ki prinaša omejitve lastnikom.
Marsikje v Evropi se s strani zagovornikov privatizacije državnih gozdov pojavljajo dileme, ali je država lahko dovolj dober gospodar. V večini primerov ti dvomi ne naletijo na plodna
Država	Delež javnih gozdov (%)
Portugalska	13
Švedska	17
Finska	18
Avstrija	21
Norveška	23
Francija	26
Španija	34
Velika Britanija	36
Italija	40
Danska	42
Belgija	47
Nizozemska	59
Nemčija	60
Švica	74
Grčija	78
Preglednica: Delež javnih gozdov v evropskih državah (Winkler, 1992)
tla, saj se povsod krepi spoznanje o pomenu splošno koristnih funkcij gozdov, pri uresničevanju katerih pa je privatna lastnina prej ovira kot spodbuda. Večina evropskih držav teži k večanju deleža javnih gozdov.
Pri tem so v ospredju države z manjšim deležem gozdov in z občutljivimi ekološkimi problemi.
Problem posestne strukture v zasebnih gozdovih pa je velika razdrobljenost gozdne posesti. V Sloveniji je okrog 300.000 lastnikov gozdov s povprečno gozdno posestjo 2,3 ha. Razdrobljenost je dejansko še večja, saj imajo lastniki gozdov praviloma svojo gozdno posest v več prostorsko ločenih parcelah. Tudi oblika posesti je velikokrat neprimerna, saj so nekatere parcele široke le nekaj metrov in dolge več kot kilometer. Po denacionalizaciji se bo povečal delež večjih gozdnih posesti, razdrobljenost manjših gozdnih posesti pa se bo še povečala. V razdrobljeni posesti je zelo oteženo strokovno delo gozdarjev. Majhnim gozdnim posestnikom gozd v gospodarskem pogledu pomeni zelo malo, zato taki lastniki praviloma ne kažejo dovolj zanimanja za vzgojo kakovostnega gozda. Ti lastniki so tudi slabše strokovno usposobljeni za delo v gozdu. Pri razdrobljeni gozdni posesti se izgubi tudi učinkovitost svetovanja gozdarjev, ker morajo sodelovati in svetovati velikemu številu lastnikov.
Damjan Rožič, dipl. inž. gozd.
<*«ODN'
DROBIŽ
II isli nam že uhajajo na pomlad, ko zacvetijo češnjevi cvetovi, in takšne bodo tudi VI letošnje barve; pastelno modre, roza, bež in bela v vseh niansah in materialih.
. .11 Kot pomladne sapice so rahli tudi materiali. Prozorne srajce in bluze, ki nežno ovijajo telo. Suknjiči so ukrojeni zelo po telesu in lahko jih nosite čez obleko, hlače, dolgo ali kratko krilo. Hit pomladi so suknjiči, daljši od mini krila, ki jih lahko nosite tudi kot plašček. Se vedno pa boste ugajale z ravno krojenimi hlačami brez gubic, ki so spodaj rahlo navzven. Namesto puloverja boste po jutrih oblekle debelejšo jopico, malo daljšo ali krajšo.
Dolce & Gabanna: očala, prešite majčke in bluzice s kapuco, Versace: čevlji in nakit Ta dva modna oblikovalca še vedno prisegata na sivo in to svetlo sivo, kot rahli oblački neba za dnevni kostim ah metalno sivo kot srebro. Modni dodatki so čevlji z visoko peto, bluza iz organdija ter torbica v obliki črke A. Ves nakit je v srebrni barvi, vključno z očali.
Pozorne bodite na ličenje, oči so obrobljene zgoraj in spodaj s srebrno črto, ki naj bo za večerni look svetleče barve, za veke pa svetleči odtenki pastelnih barv obleke ah oči; čez dan črne ali zamolklo sive. Lasje so kratko pristriženi nad obrvmi ah v celoti zelo kratki.
1T I K
yJospodična
Prešernov trg, Šoštanj • •••••••••
Nova kolekcija pomladnih oblačil v butiku Gospodična:
Sportina jakne s pasom v beli, sivi, roza in črni barvi, birmanski kompleti za dekleta, čudoviti kostimi za le 19.990 SIT ter bele bluze s čipko od 5.990 SIT dalje.
NOVOST: hlače za široke boke
vse plačilne kartice in zamik čekov
odprto ves dan
mm». K,r.«K9	£ k
PROTIN
ed obolenja, ki nastanejo zaradi nepravdnega in preobdnega prehranjevanja prištevamo tudi obolenje, ki se imenuje PROTIN. V davnih časih so to bolezen imenovali tudi grofovska bolezen, saj med reveži tega obolenja skoraj ni zaslediti, ker je njihova prehrana skromna in vsebuje zelo malo živalskih beljakovin ali pa skoraj nič. Sicer ima bolezen še druga imena kot: putika, podagra, protin, strokovno pa arthritis urica.
V bistvu je to obolenje, ki sodi med presnovne bolezni. Gre za presnovno motnjo, ki povzroča odlaganje sečne kisline v obliki kristalov v sklepno ovojnico. Najpogosteje je prizadet prvi sklep palca na nogi, le redko je prizadetih več sklepov istočasno. Po zaporedju pogostosti obolenja sledijo gleženj, peta, zapestje, komolec in mali sklepi prstov rok. Prizadeti sklep je močno boleč, rdeč in otekel. Napad protina praviloma ne traja dolgo. Protin je v glavnem moška bolezen med štiridesetim in petdesetim letom starosti, pri ženskah pa se pogosteje pojavi v menopavzi. Če obolenja ne zdravimo in se
ne držimo predpisane diete, potem se napadi protina ponavljajo, nastanejo spremembe na sklepih in tkivih. Sklepi postanejo zadebeljeni, v okolici sklepov nastanejo okrogle zatrdline v velikosti prosa do graha, ki so napolnjene s kristali sečne kisline. Takšne zatrdline se lahko pojavijo tudi na uhlju in okoli oči. Obolenje lahko tudi prizadene ledvične funkcije, kar lahko vodi v povišan krvni pritisk. Kdor ima protin, boluje ponavadi še za drugimi rizičnimi faktorji, kot so debelost, povišan krvni pritisk, povišane krvne maščobe in podobno.
Protin je torej bolezen, ki prizadane v glavnem moški spol. Obolenje nastane zaradi preobdice uživanja živalskih beljakovin in alkohola. Strokovnjaki menijo, daje nagnjenost k tej bolezni dedna ter da bi tudi moški hormoni vplivali na nastanek protina.
Obolenje zdravimo v prvi vrsti z dieto in medikamentozno terapijo. Priporočljivo je, da bi vsaj enkrat v tednu (recimo v petek) napravili postni dan, tako da bi vsaj delno očistili svoje telo.
Ko bi vedeli kako skromno je človeško telo in kako malo kalorij potrebuje za svoje normalno delovanje, potem ne bi vnašali v telo toliko nepotrebnih kalorij, ki samo skrajšujejo kvaliteto in dolgost našega življenja.
Valter Pirtovšek, dr. med.
R E Z
Kiti ženska je lepo, ni pa lahko.
A
li ženske res podpiramo tri vogale? V hiši morda res, ko pa stopimo iz domače hiše, se
___________to konča.
Vera Kozmik, direktorica Urada za žensko politiko je 3. marca letos povabila na srečanje občinske svetnice, izvoljene na zadnjih lokalnih volitvah. V sejni sobi Mestne občine Velenje naj bi se zbrale svetnice Velenja, Braslovč, Gornjega Grada, Ljubna, Luč, Mozirja, Polzele, Prebolda, Solčave, Šmartnega ob Paki in Šoštanja, to je dvajset žensk. Prišlo jih je manj kot polovica, šoštanjski svetnici sta v istem času sedeli na maratonski seji v Šoštanju. Namen povabila je bil vzpodbuditi povezovanje in sodelovanje med svetnicami sosednjih občin, vzpostaviti regionalno mrežo in sen-zibilizirati širšo javnost, da bo pomembne naloge na različnih ravneh odločanja zaupala tudi ženskam. Voditeljica je nanizala številne znane podatke o položaju žensk v Sloveniji. Vlada Republike Slovenije je popolnoma moška vlada. Od 90-tih mest v državnem zboru jih je ženskam uspelo za-
sesti le osem. Podobna je situacija na lokalni ravni. Da ženske pridejo do odločanja, morajo biti iznajdljivejše od moških, čeprav še zdaleč ne drži, da so moški pametnejši, saj tudi šolanje konča več žensk. Raziskava pravi, da je med mladimi iskalci prve zaposlitve 75 odstotkov žensk, za določen čas zaposlujejo več žensk. Za moškega je družina porok za stabilnost in resnost, za žensko je to obratno. Ge povemo še, da so ženske plače za enako delo vsaj 20 odstotkov nižje od moških, smo našteli vsaj del krivic, ki najbolj bodejo v oči. Gospa Kozmikova je ponudila pomoč Urada pri političnem delu žensk in obljubila nadaljnja srečanja ter menila, da bodo imele svetnice strankarstva kmalu zadost.
Moje mnenje je, da napisano drži in je žensk v politiki občutno premalo. Ne gre za žensko politiko ali za ženske probleme, vsi problemi so človeški. Toda če o vsakdanjem življenju in o prihodnosti odločajo le moški, je ta politika deformirana, ker ne pusti, da bi prišli do izraza ženski pogledi na ureditev družbe. Samo vlada, v kateri bi bilo veliko
žensk, bi z večino glasov zmogla uzakoniti in občutljivejše reševati probleme socialne politike, zdravja in šolstva ter otroškega varstva, za katere imamo ženske svoj prednostni red. Seveda pa nas moški ne bodo pošiljali na vrh in le na nas je, da najdemo pravo voljo po moči in po oblasti, kar je sicer v karakterju moških. Skandinavske države veljajo za najbolje urejene socialne države tudi zato, ker pri vodenju enakopravno sodelujejo ženske. Nam ženskam so kot ideal postavili družino. Ta pa nikakor ne more biti le ženski ideal, ampak je ideal vsakega človeka. Res pa je, da se da žensko na ta račun odriniti, kajti težko je biti dovolj dober v službi in doma. Bo kdaj dosegljiva pravična delitev dolžnosti in partnerstva?
Navdaja me upanje, da bo na naslednjih volitvah kandidiralo več žensk in potem bo v novem tisočletju vse drugače... Do takrat pa so resnica Orwelove besede: vsi smo enaki, samo eni malo bolj kot drugi.
Majda Menih
•• *._• •„•„•H Aforizmi
Nekateri pridejo s pravo barvo na dan samo ponoči.
■S»
Zainvestirali smo se z gradnjami gradov v oblakih.
Nekateri jih dobijo po prstih, boli jih pa potem glava.
Šale
ČRNOGORSKA
Črnogorci nekdaj niso veljali za tako lene. Njihova lenoba je le posledica.
Ko je nekoč Črnogorec obiskal Bosanca, ga je ta posadil na stol in mu rekel: “Tu boš sedel tako dolgo, da ti nekaj pojasnim.”
DRUŽINSKA
“Poslušaj, mož,” pravi žena. “Bolj bova morala paziti na to, kako se pogovarjava, kaj počneva, kako se obnašava. Otroci res nev-
erjetno hitro dojemajo. Saj veš, da ima naša Spelea komaj tri leta, pa me je včeraj vprašala, kako sem se sploh lahko poročila s takšnim cepcem.”
KAMNOLOM Ali veš, kaj si reče kamenček, ko gre mimo kamnoloma.
“Poglej koliko folka.”
Kaj pa reče diamant ob taki priložnosti.
“Poglej, sami klošarji.”
Bodičke
Komunalna služba deluje brezhibno. Naš smetar ima novo metlo.
Namesto treh smo dobili samo dva podžupana. Tretji je menda odpadel, ker se je nekdo zameril nekomu.
Moški so se znašli v veliki dilemi Ne vedo namreč, ali naj praznujejo 8. ali 25. marec.
TfTfnrTrr^f
TTTtTI IIIIIU

Stiske, ki jih rodi vsakdan
POTREBNO JE BOLJŠE REJSKO DELO
17 pisanju me vzpodbudil članek v šoštanjskem Listu, H leto 5, št. 1, z naslovom Utrinek pogovora na “ železniški postaji. Zal se kot pisateljica članka niste podpisali, zato dovolite, da vas ogovorim preprosto M. R. Popolnoma se strinjam z vami, spoštovana M. R., da je potrebno pohvaliti hitro in kvalitetno obnovo graščine v Šoštanju. Strinjam se tudi z vami, da je sedaj objekt vsem Šoštanjčanom lahko v ponos. In tudi mlada mamica s hčerko bi lahko bila najsrečnejša mati pod šaleškim soncem, ker so stanovanjske razmere v sedanji graščini takšne, kot si jih lahko le želimo. Otrokom pa seveda moramo zagotoviti najboljše pogoje za rast in razvoj. Do tu je vse lepo in prav.
Naj pa vam sedaj prikažem vso stvar tudi iz žabje in ne le z visokoleteče ptičje perspektive. Mlada mamica ima morda, vsekakor le sklepam, zelo nizek dohodek, morda zaposlitev za določen čas in zanjo pomenijo novi stroški stanovanja ogromno breme. Za primer naj povem, da se najnižje plače gibljejo okrog petinštirideset tisočakov. Najemnina v graščini pa po nepreverjenih podatkih
znaša od 18.000 SIT naprej. Če k temu prištejemo še komunalne stroške in stroške elektrike, vam je lahko kristalno jasno, da na koncu ostane le še kakšen tisočak, ali pa še to ne. In vprašam vas, od kod naj mamica vzame za obleko, vrtec, mogoče šolske potrebščine, da seveda o hrani ne govorimo. Kot da teh mladih, perspektivnih ustec, ki naj bi jim zagotovili vse najboljše, enostavno ni treba nahraniti. Mislim, da se tukaj visokoleteče sanje o možnostih, ki naj bi jih nudili starši, končajo.
Zal se socialne razlike vedno bolj večajo in ne smemo za to kriviti le staršev. Potrebno bi bilo pritisniti na druge vzvode.
Vas, draga M. R., sprašujem, ali se vam ne bi čez obraz risal tudi precej kisli nasmeh, če bi živeli v podobnih razmerah? Toliko v razmislek in brez zamere.
Tudi sama si bom dovolila ostati anonimna, kot ste si to privoščili tudi vi.
Lep pozdrav.
Mamica
55. let pohoda XIV. divizije
etos mineva že 55 let od pohoda XIV. divizije iz Bele Krajine na Štajersko. Po hudih, skoraj vsakodnevnih bojih je na pustni torek, 22. februarja 1944 štirinajsta prišla na področje kraja Ravne pri Šoštanju in tu doživela najkritičnejšo točko: ah preboj skozi nemške zasede ah propad.
Le odločilni juriš štabnih oficirjev je zlomil ta nemški obroč, da so se kolone izmučenih in premraženih borcev prebile čez bregove in grape proti Zavodnjam in Behm Vodam. Posledice bojev v Ravnah so bile hud udarec za XIV. divizijo: 23 padlih in 17 zajetih obnemoglih borcev.
Pri spomeniku v Osreških pečeh, kjer je pokopanih 14 padlih borcev, je bila letos organizirana proslava, ki so jo 20. 2. pripravili člani krajevne borčevske organizacije, KS in KUD z učenci osnovne šole Ravne in Šoštanja.
Pozdravni govor z orisom zgodovinskih dogodkov boja na tem področju je pripravil Franc Hudomal. Za njim je zbranim spregovoril predsednik Območne organizacije ZB NOV Velenje Jože Povše. Prisotne je v kratkem nagovoru pozdravil tudi predsednik Odbora XIV. Lojze Dolničar, ob
zaključku proslave pa še šoštanjski župan dr. Bogdan Menih. Proslave so se udeležili tudi preživeh udeleženci pohoda, med njimi tajnica odbora XIV. Zofka Zbačnik - Sonja, najstarejši udeleženec pohoda iz Tomšičeve brigade Nace Tratar, praporščaki Vinko Žužek, Štefan Požar, Lojze Erjavec ter mnogi iz sosednjih borčevskih organizacij. Številni prapori so dajah poseben pečat, število prisotnih tako mladih kot starih pa zagotovilo, da spomin na žrtve ne bo umrl.
Franc Hudomal
Občni zbor Zveze rejcev govedi rjave pasme Slovenije
IT sončni nedelji meseca februarja se je v Velenju l| zbralo prek sto predstavnikov govedorejskih I društev iz vse Slovenije, ki redijo govedo rjave pasme. Zbrali so se na rednem letnem občnem zboru Zveze rejcev govedi rjave pasme Slovenije.
Občni zbor je popestrilo predavanje o prehrani visokoproduktivnih krav molznic dr. mag. Jožeta Verbiča. Posebej je izpostavil velik pomen pravilne prehrane krav v zadnjem obdobju presušitve ter v prvih tednih po telitvi. Pojasnil je tudi vzroke pojava acidoze in ketoze pri kravah. Predstavil je tudi rezultate raziskav o prebavljivosti energije in beljakovin in možnosti za boljšo izkoristljivost krme.
V nadaljevanju so rejci prisluhnili poročilu selekcijske službe o proizvodnji govedi rjave pasme v letu 1998. V Sloveniji je 54.272 krav rjave pasme in od teh jih je 17.415 zajetih v kontrolo. Povprečna mlečnost v letu 1998 je bila 4.628 litrov mleka, s 4,14 % tolšče in 3,28 % beljakovin. V svetu se število rjavih krav povečuje (severna Nemčija, Nizozemska, Francija, ZDA). Rejci vse bolj cenijo rjave krave zaradi kakovostnih nog, kakovostnih beljakovin v mleku, dolge življenjske dobe. Uporabljajo jo tudi za križanje z črno belo pasmo. V svetu dosegajo mlečnost 5.600 do 6.600 kg mleka. Da bodo krave rjave pasme dosegle takšno proizvodnjo, je potrebno predvsem boljše rejsko delo (boljša prehrana, dosledna selekcija, ustrezni sistemi reje).
Da bi dosegli svetovni nivo proizvodnje rjavih krav, je bil na občnem zboru sprejet nov rejski cilj za rjavo pasmo: mlečnost v laktaciji : 7.500 1 in več, 4 % tolšče, 3,5 % beljakovin (genotip BB ali AB), višina vihra: 138 do 148 cm, telesna teža: nad 600 kg, vime: obsežno, dobro pripeto, izenačeno, seski enakomerno porazdeljeni in primerni za strojno molžo, noge: čvrsti biclji, visoki in trdi parklji, lahke telitve, molznost 2 do 3,6 kg/min, ostale lastnosti: dolga življenjska doba in proizvodnja, dobra prilagodljivost in odpornost, dobra plodnost, miren temperament, dobre lastnosti za gospodarsko križanje.
Rejci so izrazili tudi nezadovoljstvo nad veterinarsko službo in predlogi novih cen za osemenjevanje ter storitev. Menili so, da ob sedanji situaciji v kmetijstvu ni pogojev in razlogov za podražitev osemenjevanja in storitev. Strinjali so se tudi z mnenjem g.
Podpečana, ki meni, da mora med veterinarji zavladati konkurenca, ki bo imela za posledico nudenje kvalitetnejših uslug in nižje cene.
G. Počivalšek, direktor Mlekarne Celeia Arja vas je ob koncu občnega zbora opozoril na problematiko prodaje mleka in mlečnih izdelkov ter na nujnost združevanja mlekarn v Sloveniji, saj jim vedno bolj grozi konkurenca iz držav CEFTE. Pozval je rejce, naj se bolj aktivno vključijo v procese združevanja, saj bodo v nasprotnem primeru rejci sami najbolj občutili posledice.
Občni zbor je bil zaključen ob oblikovanju in sprejetju sklepov o sprejetju predloga rejskega cilja, o sodelovanju predstavnikov rejske zveze pri združevanju mlekarn in o aktivnostih za reševanje problemov z veterinarsko službo.
Rejci so se razšli z mešanimi občutki, vendar z zavestjo, da bodo le s skupnimi močmi dosegli cilje, ki so si jih zadali pri gospodarjenju na svojih kmetijah.
Lidija Diklič, inž. kmet.
Delovno predsedstvo je na podlagi razprave prisotnih oblikovalo sklepe, ki bodo morda pomagali k razrešitvi problemov, ki tarejo kmete.
KAJUHOV PARK
Daher mesec je že od kulturnega praznika, ki ga praznujemo v čast na ta dan umrlega pesnika. Seveda si upam trditi, da ga ni SLOVENCA, ki bi ne vedel za moža, katerega pesem smo si izbrali za himno naše mlade države. Prav tako ne dvomim, da ni Šoštanjčana, ki ne bi vedel za najbolj znanega ŠOŠTANJSKEGA PESNIKA (oba Petra R. naj mi odpustita), ki je prav tako umrl v mesecu februarju (natanko 104 leta in 14 dni kasneje). Tudi njegovi verzi so postali temeljni kamni našega narodnega samozavedanja vse od prvega slovenskega fdma (Na svoji zemlji) pa do današnjega zabavljaškega Agropopa (Samo milijon nas je...).
Nekateri pravijo, da ni nič narobe, če se praznuje umetnikova smrt, saj pravi umetnik šele s smrtjo postane nesmrten. Bo že držalo. Omenjena pesnika sta danes še kako živa. Tako bo tudi ostalo, vsaj dokler bo živ vsaj eden Slovenec. NESMRTNOST se torej da doseči s kreativnostjo ne glede na dolgost življenja (nihče od omenjenih pesnikov ni umrl visoke starosti). Karel Destovnik je za nesmrtnost potreboval le 22 let. Vsi, ki ste starejši, se poskusite spomniti svojih mladostnih želja, občutkov, potreb in pričakovanj, ki prekipevajo v glavi dvajsetletnika.
Le izbranim dvajsetletnikom uspe, da na hišo, kjer so rojeni, pritrdijo spominsko ploščo ali celo v neposredni bližini uredijo park s centralno postavljeno bronasto skulpturo. Morda je zato prav ta bronasti odlitek zdaj tarča vandalskih NAPADOV, ki jih izvajajo neznani storilci. Po moje se storilci bolj ali manj duhovitih posegov niti ne zavedajo, da je v bronu upodobljena njihova sorodna duša, tako rekoč vrstnik.
Vem, se že sprašujete, kje sem našel razloge za obtoževanje te, že tako vedno in za vse krive mlajše generacije.
Nemirni ustrarjalni duh, kije mladega pesnika gnal, da je v pesmi zaklical: "Nisem več zdržal, v meni je tlelo, r pesti skelelo, pa sem UDARIL!...", je prej ko slej prisoten tudi v tistih mladih Šoštanjčanih, ki v teh burnih tranzicijskih časih iščejo svoje mesto v družbi in svoj način, kako opozoriti nase.
Poskusimo se vživeti v kožo najstnika, ki v pretesnem stanovanju počasi izgublja razumevanje še socializma navajenih staršev in svoje stiske ne zna zliti v pesem.
Vem, kaj boste rekli, in tudi sam se strinjam, da znašanje nad kipom ni najprimernejša oblika izražanja. To je bolj KRIK, obupen poskus opozoriti nase, potrditi svoj obstoj, si dokazati, da živiš.
Tudi Kajuh v pesmi, ki ni le "njegova" pesem, zakriči za vse:"Biti mlad v teh težkih časih, to se pravi, brez mladosti biti mlad, zreti starega sveta propad, skrivati premnogo nad, to se pravi biti mlad..."
Kakor koli že, K/iJUH je ostal brez treh prstov, zato ga bo potrebno zakrpati. Temeljite obnove pa je potreben tudi park okoli njega.Razmajane poti in polomljene luči zakriva divje razraslo grmovje in agresivne korenine platan.Vesel sem, da je to ugotovil tudi Svet KS Šoštanj, ki je sanacijo tako imenovanega KAJUHOVEGA PARKA vključil v svoj kratkoročni program ukrepov. Ob sanaciji pa se nehote odpira vprašanje o ustreznosti centralne postavitve same skulpture, postavljene na kamnito kocko, oziroma o morebitni povezavi lege le-te in vandalizma nad njo (morda postavitev, ki seka slabo osvetljeno pot, izziva potencialne storilce).
Če bo za Kajuhov park poskušala poskrbeti krajevna skupnost, ki je seveda odvisna od občinskega proračuna, pa je usoda osnovne šole, ki nosi njegovo ime, bolj negotova. Bivši občinski svetniki, ki so se odločili za eno samo novo devetletno osnovno šolo, bi morali razmisliti tudi o tem. Bo ime posodil Karel DESTOVNIK -KAJUH ali Biba ROCK ali celo kdo tretji?
"0 če bi ljudi bi ne bilo pri nas,
ljudi, ki ne ubogajo na vsak ukaz,
tedaj bi nas že kdaj odnesel plaz". (Kajuh)
Ei VUČINA
SolSKf
NAJBOLJŠI 7.( 0$ BIBE ROECKA
Nagrajenci projekta Varujmo in ohranimo Šaleško dolino
10.	marca so učenci 7. razredov osnovnih šol občin Šoštanj, Šmartno ob Paki in Velenje zaključili projekt okoljevarstvenega izobraževalnega programa pod imenom Varujmo in ohranimo Šaleško dolino. Delo so zaokrožili s predstavitvijo plakatov in izdajo zbornika.
Projekt traja že pet let. V njem sodelujejo učenci sedmih razredov, nastal pa je v želji organizirati mlade. Medobčinska zveza prijateljev mladine je v sodelovanju z ERICOM - Inštitutom za ekološke raziskave zasnovala projekt, ki bi mlade motiviral k razmišljanju in zavedanju o okolju. Tema je vsako leto drugačna, bolj ali manj pa ponavljajoča. Letos so mladi razmišljali o rabi prostora okrog jezer. Projekt je v vseh letih dosegel izredno zanimanje in resen pristop mladih, ki se očitno še kako zavedajo problemov in s tem tudi razmišljajo o rešitvah. Svoja razmišljanja in ideje so narisali in napisali na jdakate ter jih predstavili na zaključni predstavitvi v sejni sobi občine Velenje, kjer je bilo treba izbrati tudi najboljšega.
“Kar pa je bilo najtežje izmed vsega,"' je rekel mag. Emil Šterbenk, strokovni vodja projekta. Pri izbiri je sodelovala petčlanska komisija, ki je v ožji izbor postavila deset plakatov. V ožji izbor so se uvrstili
PROJEKT DRUŽIM
tudi učenci obeh osnovnih šol iz Šoštanja. Iz OŠ Bibe Roecka kar vsi trije sedmi razredi, iz OŠ Karla Destovnika Kajuha pa 7.b razred, kar je zelo pohvalno za naši dve šoli.
V veselje nam je, da je prvo mesto dosegel 7. c razred OŠ Bibe Roecka, še posebej, ker je bila konkurenca res huda. Morda je na komisijo vplivala tudi izredno simpatična predstavitev plakata, ki so ga izvedli avtorji. To so Barbara Košarkoska, Petra Delopst, Tina Verhovnik, Jasna Imširovič, Matic Vrabič. Na svoje učence je zelo ponosna mentorica Zdenka Klanfer, kakor seveda tudi ravnateljica gospa Vida Rudnik.
Projekt so finančno podprle vse tri občine, prisluhnili pa so tudi Premogovnik,TES in še kdo. Lepo bi bilo, da bi bile ideje upoštevane, saj so mladi našli čudovite rešitve za prostor okrog jezer, od sprehajalnih poti do mladinskih delavnic ter celo McDonaldsa. In četudi so to zdaj le sanje in je sedanjost takšna, kakršna pač je, imajo pravico do bodočnosti.
</-> KKo DAN ODPRTIH VRAT M OŠ KOK
17 akšna je vloga družine v današnjem času? Tako ]Rmiend)na je, |»a vendar Liko razvred-n noterei. Koliko se s| Joh ukvarjamo s pristnostjo odnosov v takšni skupnosti, Id ji pravi-D mo (bližina Kaj ni v tem hitenju vse skupaj zreducirano le še na skupen obrok pri mizi in sedenje pred televizorjem. Kaj |ta otroci? Kako se počutijo v okolju, kjer oče in mama včasih v bitki za golo preživetje nimata časa za njih. Koliko vprašanj ostane brez odgovora, koliko (bobnih skrivnosti otrok zadrži zase, ker jih nima s kom deliti. Projekt na temo DRUŽINA, ki so si ga zastavili učenci m delavci OS Karla Destovnika Kajuha je marsikaj odkril.
E projektu DRUŽINA smo sodelovali prav vsi, je povedal ravnatelj prof. Darko Menili. Vsak učitelj je na področju svojega predmeta naredil svoje, se je [»govoru pridružila Alenka Venišnik. ki poučuje likovno vzgojo in je bila pri pripravi programa zadolžena za postavitev razstave v telovadnici. Tudi učitelj matematike je matematične naloge vsebinsko prirejal temi družina, še doda.
Učitelji, ki imajo priložnost opazovati otrokov razvoj najhitreje, (pazijo vse spremembe na otroku. Kljub temu, da v razredu sedi veliko otrok, ga opazijo, če ne direktno, pa preb njegovih nalog, fV« r hudo ti je, ko ti otrok sporoči svojo stisko preko risbice, pravi Alenka. Cesto so nemočni, saj otroci neradi zaupajo učitelju, ki vendarle predstavlja neko avtoriteto. Prav s tem namenom so se na konferenci dogovorih, da bo letos tema dneva odprtih vrat DRUŽINA. Veselo je bilo gledati, kako otroci navdušeno sodelujejo, še bolj v veselje pa nam je bilo, da so sodelovali tudi starši, saj so nekatere ntdoge presegale otrokovo znanje, pravi Menih. Otroci so več ali manj prepuščeni ulici, svojo energijo sproščajo na nepravdi krajih, učitelji pa smo velikokrat nemočni. Ni nam vseeno, kuj bo z otrokom, m hudo nam je, ko pogosto vidimo, da družina ni tisto, kar naj bi bila. Nikogar ne obtožujem, lahko samo rečem, da se pedagoški delavci trudimo, da bi bili otroci osveščeni in vzgojeni v duhu, ki ga mirekuje življenje in da ne bi na svoje rodove prenesli napak, ki jdi zdaj delajo njdiovi starši. V veliko pomoč nam je, če nas tudi straši razumejo; upam, da bodo razumeli, da smo s to prireditvijo želeli najboljše. hi menimo, da so starši to tudi tako sprejeli. Vsaj po izjavah nekaterih staršev sodeč. Prireditve te vrste so še kako dobrodošle, je odgovorila Bernarda Ovčjak. ena izmed mamic. S šolo dobro sodelujem in imam občutek, da se pedagogi res trudijo doseči dober kontakt s starši in otroci. Tudi Delopst Darko meni. da je sodelovanje s šolo na zadovoljivi ravni. Služba terja večino dneva, mati ne zmore vsega, prostega časa je vse manj. Želel bi s svojini otrokom prebiti več časa, pa miga vedno zmanjka. Za ta projekt sem siga sicer vzel, vendar čutim, da še premalo.
Ravno tako sta svoje mnenje o prizadev anjih šole izrazila Sonja in Ivo Drev. Smo družina s štirimi otroki. Oba sva zaposlena in kaj to pomeni, sploh ne bova govorila. Lahko pa rečeva, da skušamo kar največ časa prebiti skupaj in da smo se tudi s tem projektom ukvarjali vsi. Iskali smo svoje korenine in jih vnašidi v rodbinsko drevo. Prišli smo do letnice 1795, navdušeno povesta.
Prav gotovo izvirna zamisel, ki je združila veliko ljudi. Upajmo, da ne samo za en dan.
MiKo
Ni naključje, da smo na osnovni šoli Karla Destovnika Kajuha dan odprtih vrat posvetili temi Družina. V mesecu marcu praznujemo namreč žene in matere. Kar dva praznična dneva so nam namenili! Besedo mama pa seveda takoj povežemo z drugo - z besedo družina. Ta je začetek vsega: Kje se otrok nauči prvih besed, korakov? Kje pridobi prve delovne navade? Kje najprej spozna najdragocenejše čustvo - ljubezen?
Imeti rad samega sebe ali drugače rečeno popolnoma se sprejemati, je osnovni pogoj, da smo lahko dobra družba tudi za druge tako v družini kot zunaj nje. Sele ko sebe v celoti sprejemamo, lahko sprejemamo tudi druge. Družina pa je tista, ki otroku oblikuje prvo samopodobo.
Naši otroci imajo zelo različne predstave o sebi. Nikar jim ne dovolimo, da bi se podcenjevali. Uspešni bodo le, če bomo od njih pričakovali samo toliko, kolikor so res zmožni doseči. S tem bomo pozitivno vplivali na njihovo razvijajoče se samospoštovanje. Spodbujajmo jih pri njihovih dobrih namerah in jih usmerjajmo. Otrokom družina veliko pomeni. Kako jo doživljajo, kako jo poznajo pa so naši učenci odkrivali v letošnjem šolskem letu, ko so se lotili projekta Družina.
Odrske luči so se 11. marca 1999 ob 15.30 uri usmerile v KOROŠKI STUDIO 7 v TV hiši KDK. Tam sta čakali pred TV kamerami voditeljici odddaje Jasna Šumnik in Mojca Andrejc.
Kamere - le del scene - so se usmerile v improvizirani studio v šolski telovadnici, ki so jo ta dan krasili številni likovni izdelki. Te so naši učenci ustvarjali pri likovni vzgoji na temo Družina. Tudi režiser je z zatemnjenimi očali sedel na visokem režiserskem stolčku in s klapo, na kateri je pisalo DAN ODPRTIH VRAT, kliknil:”AKCIJA!” Začel se je dveurni program, v katerem so se prepletale deklamacije, vrstili prizorčki iz družinskega življenja, učenci so predstavljali svoje družine v poeziji in prozi... Mladi pevci so zapeh nekaj živahnih pesmi, muzikanti pa so s frajtonarico, klarinetom, citrami, harfo in flavto pokazali, kako je lahko veselo, kadar v družini praznujemo. Novinarka s terena je vodila razgovore z učenci, ki so po plakatih predstavljah svoje bogato delo skozi nekaj mesecev, ki je potekalo po razredih. Izvedla je tudi nekaj mini anket med gledalci.
Okoli tisoč poslušalcev je do zadnjega kotička napolnilo telovadnico in tako malo izboljšalo slabo akustičnost prostora.
Ob tej priložnosti je izšla tudi tematska številka šolskega glasila z naslovom družina. Starši so se lahko pred in po programu okrepčali s sokom in pecivom, ki so ga postregli učenci. Mame so ob prazniku prejele rožico iz gline.
Ob izhodu iz telovadnice so si obiskovalci ogledali še razstavo stenskih ur - prave mojstrovine osmošolcev, ki so jih izdelali pri tehnični vzgoji.
Domov smo odšli z naslednjo mislijo v srcu: Ne pričakujmo, da bodo drugi v družini izpolnili naše želje. Raje jim mi izpolnimo njihove, ponudimo jim svojo pomoč, svojo prisotnost, svojo popolno pozornost. Več ko dajemo, več tudi prejemamo.
\ I r
Jožica Andrejc
I \
\ K 1 9 * / i n i
v k
NAROČAM MESEČNIK LIST OBČINE ŠOŠTANJ
IME_________________PRIIMEK________
NASLOV ____________________________
LETNA NAROČNINA 1000 SIT
JS
Izdaja: OBČINA ŠOŠTANJ • Naslov: p.p. 4, 3325 Šoštanj • tel.: (063) 883-001, 40-310 • E-mail: list@i-rose.si • Odgovorna urednica: URŠULA MENIH • Uredništvo: JOŽICA ANDREJC, IDA JELENKO, PETER RADOJA, PETER TURINEK, EDI VUČINA, BRANKO VALIČ
•	Oblikovanje: MARKO MARINŠEK • Lektoriranje: URŠULA MENIH
•	Tisk: TISKARNA VELENJE d. d.
Po mnenju Urada vlade RS za informiranje št.: 4/3-12-177/94-23/36 spada List občine Šoštanj med proizvode iz 13. točke tarifne številke 3 prometnega davka.
Tiskano na recikliranem papirju