Iz Celja... Ali Celje res ne potrebuje ša en kino? Vsi celjski kino obiskovalci so se go- tovo razveseli novice, da bomo že letos gledali v Celju trodimenzionalne »Cine- maskop« filme. Kinoaparatura bo nameščena v kinu »Union«, medtem ko nameravajo se- danjo' aparaturo prestaviti v dvorano »Ljudskega odra«, kjer naj bi po pre- sledku nekaj let spet začel z delom kino »Metropol«. To sta torej dve raz- veseljivi novici, toda... Človek bi si mislil, končno se bo le izpolnila davna želja številnih kino- obiskovalcev, da bo mesto dobilo še tretjo kino dvorano. Temu pa ni tako! V načrtu je adaptacija kino dvorane »Dom« za potrebe »Ljudskega odra«. Priporočljivo bi bilo, da se ta zadeva vzame temeljito v pretres, kajti takšno delo bi stalo težke tisočake (dvorana danes sploh nima odra), naposled pa še obstoji nevarnost, da ne bi odgovarjala vsem zahtevam gledališča. Na dvorišču tega kina se nahaja tudi prostor za letni kino, s katerim smo bili v glav- nem vsi zadovoljni. Letni kino upo- rablja isto aparaturo, kot kino v dvo- rani. Kaj bi v tem primeru naredili z letnim kinom — bi ga mar tudi zaprli? V kolikor bi pa letni kino obstajal še naprej, potem bi pač preko zimske sezone ostala ena kompletna kinoapa- ratura neizkoriščena, čeprav je obisk kino predstav ravno v tem času naj- večji in dve dvorani ne zmoreta za- dovoljiti obiskovalce ob malo bolj- šem sporedu. Povsem razumljivo je, da vsled tega »Ljudski oder« ne sme životariti brez dvorane. S tem ni rečeno, da ni mogoče najti drugega izhodišča, kot da se pre- uredi zanj kino dvorana. Dvorana v Narodnem domu ima prostoren oder, na katerem je imel pred leti »Ljudski oder« že svoje predstave. Mar to da- nes ni več mogoče, če ne za stalno, pa za nekaj časa. Gotovo bodo v dogled- nem času zgradili tudi v Celju kako novo dvorano in če se bo »Ljudski oder« predstavljal občinstvu s kvali- tetnim repertoarjem, mu bo šla ljudska oblast brez dvoma na roko. Morda se bo kdo našel in imel zaradi dvorane Narodnega doma pomisleke, češ, ta dvorana se rabi za ostale prireditve (koncerti, razne zabave, zasedanja, se- stanki in -podobno). Res je, da za ne- katere prireditve odgovarja samo ta dvorana, toda ali se z malo dobre volje in razumevanja ne bi dal narediti pre- ko sezone za to dvorano spored prire- ditev, recimo za vsak mesec, dvorana pa bi bila vsak dan oddana, kar danes ni slučaj. Toda, kje najti prostore za »Lutkovni oder«? Lutkovno gledališče je Celju zelo potrebno, saj na naše najmlajše smo do sedaj vse preradi pozabljali. Na telovadnico I. osnovne šole (Oko- liške šole), menda še ni nihče pomislil. Ta bi odgovarjala s svojim že nareje- nim in neizkoriščenim odrom za lut- kovne igrice kot nalašč. Glede kino predstav pa, ne pozabimo, da je Celje imelo že v stari Jugoslaviji tri kino dvorane in je tudi izgovor »ne bo neslo« odveč. V ostalem pa v so- cialistični državi nimamo kino podjetij zaradi finančnih efektov, temveč za- radi kulturnega izživljanja širokih ljudskih množic! KOLEKTIV CINKARNE POMAGA OTROKOM PRI UCENJU Kolektiv in sindikalna podružnica celjske Cinkarne nudita preko posebnih inštruktorjev pomoč pri učenju otrok onih staršev, ki so pri njih zaposleni. Te inštruktorje tudi kolektiv in sindi- kalna podružnica plačujeta. Opaziti je namreč bilo, da je število otrok, ki obiskujejo višje razrede gim- nazij precej manjše od števila otrok drugih poklicev. Starši — delavci jim namreč niso mogli nuditi dovolj po- moči pri učenju. Z uvedbo instrukcij pa se bo stanje neprimerno izboljšalo, saj bo gimnazijo lahko obiskovalo več otrok delavskih staršev. Pomoči pri učenju je do sedaj delež- nih okoli 65 otrok, kar je vsekakor precej. Gotovo ne bi bilo napačno, če bi tudi drugi delovni kolektivi in sin- dikalne podružnice v Celju in okraju ravnali po vzgledu celjske Cinkarne. -o. O CESTNI RAZSVETLJAVI NA LAVI Prebivalci Lave in Ostrožnega se sprašujejo, zakaj ne gori cestna luč ob bivši Mestni ekonomiji na Lavi. Cesto 30 takih napak krive pregorele žarnice ali kako nepremišljeno poba- linstvo. Upamo, da bo ta nedostatek kmalu popravljen. PRILJUBLJENI »TOTI TEATER« IZ MARIBORA SPET V CELJU V ponedeljek, dne 6. februarja 1956 bo v Celju gostoval »Toti teater« iz Maribora. Uprizorili bodo dve predstavi (ob 18. in 20. uri) v dvorani kina Uni- on) Pripravili so nov spored, ki je bil prikazan prvič v Mariboru ob novem letu. Nastopali bodo Tijek, Stef, Božo Podkrajšek, Zlatko Zei in ostali. Go- tovo bodo tudi tokrat pošteno nasme- jali in razvedrili Celjane, kot vedno do.slej. Vstopnice bodo v prodaji pri blagajni kina Union v Celju. OBCNI ZBOR PEDAGOŠKEGA DRUŠTVA CELJE Preteklo nedeljo je bil v Celju občni zbor pedagoškega društva. Na njem je govoril o pedagoški ekskurziji na Dunaj prof. Alfonz Ko- priva iz Maribora. Slušatelji so se seznanili z mogimi naprednimi prijemi socialističnih šol- nikov na Dunaju in dobili pravilen vpogled v razmere šolstva v Avstriji. Po predavanju je bila živahna raz- prava. Profesor Aškerc je med drugim dejal, da je treba vse bolj in bolj po- udarjati družbeno koristno delo, ki ga naš učitelj opravlja v šoli. Dobro vzgo- jen otrok bo dober in napreden član naše družbe. Po razpravi so izvolili nov upravni in nadzorni odbor. Iz poročila predsednika je bilo ču- titi, da je društvo, ki ima 37 članov bilo delavno, saj je močno sodelovalo pri problematiki o reformi šolstva, v našem tisku in širilo napredno misel- nost s predavanji, ki jih je bilo 137. CENE NA CELJSKEM TRGU V TEM TEDNU (Cene v oklepaju veljajo za priv. sektor) Krompir 16 (—), čebula 50 (50—60), češenj 80 (100), fižol, vis. (70—80), fižol, niz. 50 (50—60), solata 50 (60), cvetača 36 (—), motovileč — (200), ohrovt 18 (30), peteršilj 100 (100—150), zelena 46 do 50 (50—60), zelje, gl. 14 (13—20), ze- lje, rib. 35-40 (40—50), repa, rib. 28 (30^0), korenjček 48—50 (20—80), pesa 30-40 (30—50), redkev 20 (30—40), hren — (100), jabolka 24 (15—30), slive, suhe 140 (—), sadje, suho — (60—80), fige, suhe 180 (—), limone 220 (—), pomaran- če 220 (—), rozine 360 (—), jajca 13 (15—16), mleko — (35), skuta — (140), smetana — (200), maslo — (500), vino — (130), žganje — (350), kis — (30), pše- nica — (50), koruza — (50), oves — (50), kokoši — (480). por 40 (50—60, ječme- nova kaša 80 (—), orehi, celi 170 (—), radič — (200). v rnsn ed 21. do 28. jnnnarja 1956 je bil* rojenih 29 dečkov in 25 deklic. Poročili so se Herman Plamperger, mizar iz Šoštanja in Ivana Jrmk, lovar. deiuvka iz St. Florjana. Janko JiiIri.^B, zidnr in Veronika Hritre, de- lavka, oba iz Celju. Ivnn Resnik, mehanik iz Nove vnsi in Krika Zclič. Iiliij;ajničarka iz Stor. Frnnc Zellč, strojni tehnik Iz Stor in Silva Pepcrko, nameščenka iz Celja. Umrli so Alojzija Kasesnik, frospodinja iz Velenja, stara fc=> let. Marija Golhleb, fcnspodinja iz Zg. Ilnilinje, stara "8 let. Uan llribersek, po- sestnik iz Crljn. star let. Ljndinila Jerin, npokojenka iz Celja, stara M K-t. Ivan Vod- lak. npokojenec iz Celja, star 79 let. Marko Žerjav, npokojenec iz Ccljn. star 81 let. Jože Sajtl, dojenček iz Tevč. star 1 dnn. Frančiška Oštir, upokojenka iz Celja, stara 68 let. Janez Zolnir, kmet iz Celjn. sl«r 80 let. Peter Zapii- šek. (lojenček Iz Zasavja, star 2 dni. Karol Beškovnik, poljedelec iz Straže, star 16 let. KlIONIKi^ss^ Pri padcu si je zlomila nogo Ivadil- nik Terezija iz Hrenove pri Strmcu. Jesenek Jože iz Dramelj je med potjo v službo padel s kolesom. Utrpel je pretres možganov in poškodbo na glavi. V Šentjurju se je mali Flis Rado igral s svojim bratom, ki mu je s se- kiro odsekal prst na roki. V Pečovju pri Storah so se stepli fantje. V pretepu je bil z nožem zabo- den v roko Drobne Stanko. Pri padcu si je zlomil levo nogo Se- ruga Lovro iz Zovneka pri Braslovčah. Pri podiranju lesa je zlomilo desno nogo Maksu Kitaku iz Tržišča pri Ro- gaški Slatini. V NESREČI NI HOTEL POMAGATI Dne 31. 7. 1955 je v hiši Jeršek Ane v Sv. Petru nad Laškim nastal požar. Ker v vasi ni bilo nobene možnosti, da bi obvestili gasilce v Laškem, je Bez- govšek Marija prosila 25-letnega šo- ferja Kumar Alojza, ki se je z avto- mobilom nahajal v vasi, da bi se od- peljal javiti požar gasilcem v Laško. Tega pa Kumar ni hotel storiti. Zaradi kaznivega dejanja neodvrnitve nevar- nosti se je moral Kumar zagovarjati pri sodišču, ki ga je obsodilo na 15 dni zapora. Kazen pa so mu odložili za dobo enega leta. NEDOVOLJENO JE TRGOVAL Selič Stane, star 25 let, po poklicu poljedelec brez zaposlitve, stanujoč v Trobnem dolu je nakupil 3430 kg oglja po ceni 14 din za kilogram. To oglje je dalje prodal po 18 din za kg in pri teh kupčijah imel 6588 dinarjev do- bička. Zaradi nedovoljenega trgovanja ki je kaznivo, bo plačal 8000 dinarjev kazni. Pisma uredništva UREDITEV AVTOBUSNIH POSTAJ Nedavno tega, sem bil v Zagrebu in sem videl, kako preprosto so rešili to vprašanje. Povsod, kjer je avtobusna postaja, so razširili cestišče na levo in desno za 3 do 5 m. S tem je zajamčena popolna varnost prometa, ker ostane cesta odprta. Isto bi morali narediti v Celju, da ne bi bilo nesreč. Čudim se, zakaj so ukinili postajališče na Ljub- ljanski cesti, ker je vendar cesta pri začetku dovolj široka, samo nasuti bi jo bilo treba pri Plinarni. Potniki se jezijo. Imajo opravka na občini, okra- ju, sodišču in morajo hoditi na posta- jališče h kolodvoru, namesto da bi vsto- pali na začetku Ljubljanske ceste. Tudi druga postajališča vzdolž Ljubljanske ceste do Šempetra so povsod dovolj prostorna za razširitev in ureditev po- stajališč. Predlagana ureditev ne bi predstav- ljala velik izdatek in bi jo bilo možno izvršiti v najkrajšem času. J. M. NEPOTREBNO NAPLACEVANJE TAKS Se vedno se dogajajo pogosti pri- meri, da pirihajajo na Vojni odsek Celje razni spisi v zvezi z regulira- njem vojne obveznosti posameznikov, ki so opremljeni s koleki. Koleke za- htevajo zlasti občinski ljudski odbori, uprave šol in fakultete od vojaških ob- veznikov in rekrutov, ki vlagajo razne prošnje o odložitvi kadrovskega roka odnosno iščejo razna potrdila in uve- renja o odloženju kadrovskega roka in podobno. Vodstva šol in občinski ljudski odbo- ri naj bi v bodoče upoštevali Zakon o taksah in zakon o Narodni obrambi, čl. 91, ki se glasi: Vse prošnje, pritožbe, uverenja in drugo s potrebnimi prilo- gami v cilju reguliranja vojaške ob- veznosti — so takse proste. Zakaj bi rekruti in vojaški obvezni- ki plačevali takse za vloge, ki so z za- konom oproščene takse? Ivan Polutnik, uslužbenec, Celje POPRAVEK V Zahvali pisatelja in prevajalca Vladimirja Levstika ob priliki njegove 70-letnice, je tiskarski škrat v zadnji številki našega lista zagrešil nekaj ne- ljubih napak, ki jih popravljamo: V uvodu zahvale se stavek glasi pra- vilno: »Ob moji 70-letnici so me obsuli ožji rojaki s tolikanj obilno mero pri- znanja in simpatij, da se ne zahvalju- jem vsakemu posebej, kar bi bilo fi- zično nemogoče...« V tretjem odstavku pa se pisateljeva zahvala nanaša na ravnateljstvo II. (in ne I. gimnazije), ker so le-ti dijaki ju- bilanta prisrčno presenetili z obiski in voščili. KOLESA JE KRADEL IN ZANEMARJAL SVOJE OTROKE 29 letni Janez Vizovišek je bil nazad- nje zaposlen v Železarni Store, stanoval pa je v Prožinski vasi. Zaradi tatvine je bil že kaznovan na 5 let odvzema prostosti s prisilnim delom, bil pa je pozneje pomiloščen. Kmalu po prihodu iz zapora je zopet zašel na kriva pota. Dne 9. 6. 1955 je izpred gostilne Lavrič na Teharjih vzel Martinu Mirku z nje- govega motornega kolesa akumulator in izolirno bakelitno glavo v skupni vrednosti 5.000 dinarjev. Dne 29. 6. 1955 je iz veže gostilne Breznik v Šentjurju ukradel moško kolo Kolar Jožetu, vredno 19.000 dinarjev. Dne 31. 7. 1955 je izpred gostilne Brdnik v Storah ukradel Stanku Planku 16.000 dinarjev vredno kolo. Ko so 3. 12. 1955 pri njemu napravili hišno preiskavo, je hotel preiskavo pre- prečiti s tem, da je zamahnil s stolom proti vodji patrole in z neprimernimi izrazi žalil navzoče miličnike. Vodja patrole je udarec prestregel z roko. Tudi je zanemarjal svoje tri otroke. Ničesar ni prispeval za njihovo oskrbo in je zase uporabljal celo doklade, ki jih je prejemal za svoje otroke. Sam je zasedel spalnico, ženo in tri otroke pa izrinil v malo in nehigiensko kuhinjo. Zaradi vseh treh kaznivih dejanj je bil obsojen na 1 leto in 8 mesecev strogega zapora, POKVARJENE MESNE IZDELKE JE PRODAJAL 48 letni Napast Franc, gostilničar iz Crešnjevca pri Slovenski Bistrici je ob priliki proslave na Ostrožnem v pavi- ljonu št. 62 prodajal pokvarjeno sla- nino in pokvarjene salame. Zaradi kaz- nivega dejanja razpečavanja škodljivih živil se je moral zagovarjati pred so- diščem. Obsojen je bil na 1 leto zapora. URADNI DENAR SI JE PRILASTIL 54 letni Ivan Znoj je bil logar pri Gozdni uoravi Planina pri Sevnici. Me- seca julija 1953 je dobil za GU od KZ Zagorje 6000 din, ki jih pa ni oddal, temveč si jih je pridržal zase. Dne 27. 6. 1954 je prodal KZ Planina jelove hlodovine v vrednosti 18,650 dinarjev in si denar pridržal. Obsojen je bil na 4 mesece in 10 dni zapora. Kazen so mu odložili za dobo enega leta. ... in zaledja Še o pripravah za krajevni praznik v Konjicah Konjiški odbor ZB NOV se že dobro pripravlja na proslavo krajevnega praznika — 12, februarja. Prireditve bodo trajale več dni. Zanimivo bo pre- davanje o bojih med NOB v konjiški okolici, ki ga bo pripravilo več biv- ših borcev, ki so se borili v teh kra- jih. Tudi slavnostna akademija na predvečer praznika bo zelo pestra. Na sam praznik, to je 12. februarja bo odbor ZB povabil tudi vse svojce tal- cev, ki so pokopani na Frankolovem, v kolikor so mu seveda znana njihova imena. Zato bi bilo dobro, če bi vsi, ki vedo za njihove družinske člane, to javili ZB v Konjicah. Ta odbor pri- pravlja zanje poseben sprejem in po- gostitev, poskrbel pa bo tudi za ugod- ne prometne zveze iz Celja in Slov. Konjic. Dva dni kasneje, to je 14. februarja bodo svoj krajevni praznik slavili tudi v Vitanju. Na ta dan leta 1944 je bilo v tej okolici ustreljenih 11 talcev. Tudi tu bodo imeli na predvečer v kultur- nem domu akademijo, na sam praznik pa proslavo na mestu ustrelitve. L. V. IZ OLIMJA PRI PODČETRTKU Kulturnoprosvetna dejavnost je zad- nje čase v Olimju močno zaživela. Otvoritvena predstava pionirskega lut- kovnega gledališča — edinstvena te vrste v Obsotelski dolini — je žela tako pri mladini kot pri starejših, zelo zado- voljiv odmev. Bližnje in celo daljne šole tako Podčetrtek, Virštanj, Sv. Ema prihajajo sedaj s svojimi učenci ob športnih dnevih v Olimje. Pa tudi igralska družina KUD je delavna. Pre- teklo nedeljo je uprizorila v splošno zadovoljstvo starih in mladih veselo- igro »Glavni dobitek«. Igra je odlično uspela. J, A, IZ ZlC IN OKOLICE Končno so se zbrali tudi Ločani na občnem zboru prosvetnega društva, ki je pokazalo voljo za delo. V samo no- tranjo organizacijsko poslovanje bodo morali vložiti precej truda. Društvo po- trebuje pomoč množičnih organizicij v kraju, saj mnogih od teh sploh ni bilo na občnem zboru. -o- Tudi gasilci v Draževasi so imeli že svoj občni zbor. Pregledali so svoje delo in si zadali načrt za bodoče delo. Ob tej priliki sta tov. Satler Alojz in Cugmas Ivan prejela odlikovanja. Obe- ma čestitamo, ostalim gasilcem pa že- limo čim manj požarov in več uspehov v strokovni in politični izgradnji njih samih, S. C. BENEŠKI FANTJE NASTOPILI V ŠOŠTANJU Preteklo soboto je v Domu DPD Svo- bode Šoštanj s pestrim programom na- stopila skupina beneških fantov, ki so- delujejo v ljubljanskem radiu pri od- dajah za Beneške Slovence. Prireditev je odlično uspela. Soštanj- čani, ki so dvorano napolnili do zadnje- ga kotička, so bili navdušeni nad izva- janjem naših zamejskih bratov. KROJNI TECAJ V ŠOŠTANJU Sekcija žena — zadružnic pri Kme- tijski zadrugi Šoštanj je sklenila v me- secu februarju letos organizirati za zadružnice krojni tečaj. IZ SLOVENSKIH KONJIC Na področju konjiškega zavoda za soc, zavarovanje so bili v preteklih dneh sestanki zavarovancev, na kate- rih so ti obravnavali delo in probleme iz tega področja, istočasno pa so tudi predlagali kandidate za novo krajevno skupščino. Na območju konjiškega za- voda bo za volitve 13 volilnih enot, skupščina pa bo štela predvidoma 26 članov, saj bodo v nekaterih, zlasti v večjih podjetjih volili tudi po 4 do 5 delegatov. Razen volilnih enot v pod- jetjih in ustanovah imajo svoje enote tudi upokojenci. * Mladina v tovarni usnja KONUS v Slov, Konjicah je postala v zadnjem času delavna. Njihova organizacija, kj jo vodi tov. Jelenko, ima redne se- stanke, na katerih obravnavajo različna vprašanja iz gospodarstva in politike, itd. Tudi udeležba je dokaj dobra, saj je na vsakem sestanku povprečno po 30 do 35 mladih ljudi, * V Zičah pri Slov, Konjicah je bilo pretekli teden predavanje o novem za- konu o dedovanju, ki ga je pripravilo tamkajšnje prosvetno društvo. Veliko zanimanje od strani kmečkih ljudi v tem okraju nam pokaže dobra udeležba, saj je predavanje tov. Kanušiča iz SI. Konjic, ki je stvari poljudno in razum- ljivo tolmačil, prišlo poslušat nad 100 ljudi. V sosednjih Ločah pa bo v teku tedna predavanje o odnosih občine do podjetij. Predaval bo tov. Mlinarič, predsednik ljudskega odbora konjiške občine. * Člani posameznih odsekov pri Kme- tijski zadrugi v Slov. Konjicah so imeli v zadnjem času že več sestankov, na katerih ocenjujejo delo pospeševalnih odsekov v preteklem letu ter postav- ljajo načrte za letos. * Za krajevni praznik v Slov. Konji- cah, ki bo 12. februarja pripravljajo konjiški taborniki pohod do grobov talcev na Frankolovem, kjer bo ta dan ob pol desetih žalna komemoracija. Ob tej priliki bodo na grobu položili tudi svoj venec. * V tovarni usnja KONUS v Slov. Ko- njicah so pred nedavnim uvedli poseb- ne obroke mleka za tiste delavce, ki delajo z raznimi kemikalijami in dru- gimi podobnimi predmeti v proizvodnji. Vsi, ki so zaposleni na teh delovnih mestih, dobe dnevno pri malici po pol litra kuhanega mleka. Tak ukrep za zdravje zaposlenih delavcev je vseka- kor treba pozdraviti. L. V. GASILCI V DOBRNI SO ZBOROVALI Gasilsko društvo v Dobrni je imelo v nedeljo svoj letni občni zbor. Za- stopane so bile množične organizacije, politične organizacije in predsednik Občinske gasilske zveze tov. Ivan Je- dernik. Prisoten pa ni bil niti en član PLZ in RK, kateri dve organizaciji so tesno povezani z gasilci in bi morale v prvi vrsti sodelovati. Gasilsko dru- štvo je lani izpolnilo svoje naloge, z czirom, da je trenutno vključenih samo 27 članov. V tem letu nameravajo po- večati članstvo in predvsem vključiti več kmečke mladine. Prav tako bodo ustanovili žensko ekipo. Ustanovili bo- do gasilske trojke po hribih, katere bodo v primeru požara nudile prvo po- moč in skrbele za boljšo obveščevalno službo. IZ ŠENTJURJA PRI CELJU Pri nas je kulturno življenje precej razgibano. Moški zbor KUD »Bratov Ipavcev« je gostoval v Ponikvi. Na sporedu je bil koncert lepih narodnih in partizanskih pesmi ter veseli spo- red, za zaključek pa še tekmovanjfe za lepe nagrade. Ljudje so bili s spore- dom zadovoljni. Uspeh na Ponikvi je dal pevcem po- budo in v nedeljo bodo nastopili tudi v Pristavi. Dramatska skupina KUD vneto študira komedijo »Zakonci stav- kajo«. IZ VELENJA Po daljšem odmoru nam je velenjski oder dal Schubertovo opereto »Pri treh mladenkah«. Igra je zelo zahtevna, ker terja poleg igralskih sposobnosti tudi pevske. Vloge so bile dobro razdeljene. Tri mladinke so dostojno odigrale svoje vloge. Dober je bil tudi baron in efekt- na Giza. Schubert je ugajal, vendar je bil nekoliko preveč samotarski. Glasbo je dobro naštudiral tovariš Beuerman, režiral pa je uspešno tova- riš Mavec. Igro — opereto — bodo vet-jetno še dvakrat ponavljali. Lahko bi tudi go- stovali. Opereta je prvo delo dramske sekcije v zimski sezoni. Hkrati pripravljajo še dramo Mladost pred sodiščem. v času od 21. d« 28. jannarja 1956 je bil* rojenik 20 dečkov in 18. deklic. Poročili se se Jožef Boh, oseb. upokojenec in Terezija Me- •arič, gospodinja, obu iz Rogatca. Kosem Ka- rel, upokojenec iz Mozirja in Antonija Mogel, go.spodinja iz Podgorja. Vojteh Robida, raču- novodja iz Braslovč In Frančiška Kramar, frizer, pomočnica iz Slov. Bistrice. Blaž Ilabot, poljedelec iz Biikovžluka in Terezija Zlender, pojedcika iz Podvrha. Konrad Gradič, mizar, mojster iz Vrbja in Alojzija Kronovšek, po- Ijedelka iz Mnlih Braslovč. Anton Novak, po- ljedelec iz Knmenč in Antonija Rovšnik, po- Ijeilclka iz Glinj. Milan Strojanšek, veterinar, bolničar in Ljudmila RovSnik, poljedelka, oba iz Dobrovcij. Ivan Prevolšek, poljedelec iz liatanske vasi in Marija Goričan, poljedelka iz Cače vasi. Franc Doberšek, skladiščni de- lavec iz Pečovja in Uršula Plankar, poljedelka iz Virštanja. Jože Glojek. kmet in Jožefa Knez, kmečka hči, oba iz Solčave. Andrej Stakne, kmečki sin iz Javorja in Marija Žagar, kmečka hči iz Robanovega kota. Martin Selih. polje- delec iz Sp. Slemen in Neža Dolganoč. po- lje