NAŠA SKUPNOST
LJUBLJANA
20.JULIJA 1971
Na podlagi 114. člena ustave SRS (Uradni Iist SRS, št. 10'63) in 166. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 17"J0) je svet krajevne skupnosti Moste na' svoji seji, dne 10. maja 1971, sprejel
STATUT krajevne skupnosti Moste, Ljubljana
I.   del Temeljne določbe
1.  člen
Krajevna skupnost Moste (v nadaljnjem besedilu kra-jevna skupnost) je samoupravna skupnost občanov naselja Moste, ki so jo na podlagi 158. člena statuta občine Ljublja-na-Moste-Polie ustanovili občani s sklepom na zboru volivcev dne 19. decembra 1966 in ga je potrdila skupščina občine Ljubljana-Moste-Polje z odlokom o potrditvi krajevnih skup-nosti in o določitvi pristojnosti abmočij  (Glasnik št. 21/65).
2.  člen
Območje krajevne skupnosti omejuje: na severu železni-ška proga Ljubljana—Zalog, na vzhodu meja z bivšo občino Ljubljana-Podje (Fužine), na jugu Ljubljanica in na zahodu železniška proga Ljubljana—Novo mesto. Znotraj te mejne črte pa obsega še naslednje ulice: Zaloško c. od železniške proge Ljubljana—Novo mesto do konca (do št. 213), proti Polju — Fužine, Vodmat&ko, Društveno, Pod ježami, Na klanč-ku, Ribniško, Ulico Vide Pregarčeve, Prvomajsko, Ulico 15. aprila, Partizansko, Rojčevo, Proletarsko, Pokopališko (od Zaloške do železniške proge Ljubljana—Zalog), Ulico bratov Rozmanov, Zakotnikovo, Poljsko pot, Kajuhovo (od Zaloške do podvoza Ljubljana—Zalog), Pot na Fužine in Potrčevo (med podvozoma LjubLjana—Zalog in Ljubljana Novo mesto).
3.  člen
Krajevna skupnost je pravna oseba in ima svojo štem-piljko.
Stempiljka je okrogle oblike. V krogu ima napis: »Kra-jevna skupnost Moste«, v sredini pa »Ljubljana«.
Sedež krajevne skupnosti je v Ljubljani, Proletarska 1.
4.  člen -
Krajevna sfcupnost je bila ustanovljena z namemom, da občani v njej organizdii-ajo komunalne, gospodarske, socialne, zdravstvene, vzgojnovarstvene in druge skupnostd za nepo-sredno zadovoljevanje svojih potreb ter potreb svojih di*u-žin in gospodinjstev,. kaikor •tudi za razvoj naselja in zato, da prek nje aiktivno ter neposi-edno sodelujejo v odločanju v skupnih zadevah v občind in mestu.
5.  čden
Pri uresničevanju pravic in dolžnosti sodelujejo občani krajevne skupnosti z občino in skupščino mesta ter njiho-vimi organi — kakor tudi s posameznimi od.borniki občine in mesta, republiškimi in zveznimi poslanci z območja skupnosti, z organi svoje kraj©vne skupnosti, z organi drugih krajevnih skupnosti in s krajevno konferenco SZDL, dru-glmi družbenopolitičnimi ofganizacijami, službarni in društvi, delovnimi organizacijami, katerih namen je zadovoljevanje splošnih dnjžbenih potreb (šole, vzgojno-varstveni zavo,di, komunalne delovne organizacije) in tistimi, ki lahko prispe-vajo ali so dolžne prispevati k uresničevanju nalog krajevne skupnosti in boljšemu zadovoljevanju potreb občanov.
6.  člen
Posebna dolžnost krajevne skupnosti je tudi organizacija in priprava občanov za obrambo in zaščito pred elementar-nimi nesrečami, družbene samozaščite ter izvajanje ukrepov za delo v vojmih razmerah ali v primeru elementaraih nesreč.
II.   del Pravice in dolžnosti krajevne skupnosti
7. člen
V  krajevni   skupnostl   občani  uresničujejo   svoje  naloge oziroma pravice in dolžnosti na naslednjih področjih:
—  na področju goapodarstva, stanovanjske in komunalne dejavnosti,
—  na področju zdravstva in socialnega varstva,
—  na   področju izobraževanja,  vzgoje in   varstva otrok,
—  na  področju prosvete,  kulture,  telesne  vzgoje in  re-kreacije,
—  na   področju  splošnega  ljudskega  odipora,   enot   teri-torialne obrambe,
—  na  področju  drugih  dejavnosti,   ki  so  pomembne  za življenje občanov v oboinl in mestu.
Pravice in dolžnosti krajevne skupnosti
na področju gospodarstva, stanovanjske in komunalne
dejavnosti
8. člen
Na področju gospodarstva, stanovanjske in komunalne dejavnosti občani zlasti sodelujejo pri uresničevainju nasled-njih nalog:
—  skrb za gradnjo in vzdrževainje komunalnih objektpv in naprav krajevnega pomena,
—  skrb za  vzdrževanje  objektxDv in   naprav,  ki  jih  ob-činska skupš&ina s posebnim sporazumom prenese v njihovo upravljanje,    '
—  sodelovanje s komunalniirnd  delovnimi oi-ganizacijami, ki se bavijo s kanalizacijo, javno razsvetljavo  in vzdrževa-njem cest,  kar je potrebno zato,  da bi bide občinske ceste, krajevne   ulice   in   pati   pravilno   vzdrževane   in   sodobno urejene.
Nadalje: sodelovanje pri gradnji in vzdrževanju parkov in javnih zelenic ter urejanju zunanjega videza naselja in hiš v njem,
—  obravnavanje poslovanja  delovnih   organizačij,  ki  na območju krajevne skupnosti  skrbijo za zadovoljevanje vsa-kodnevnih potreb občanov s področja trgovine, obrti in obra-tov  družbene  prehraine,  pri  čemer   sodelujejo  sveti   potroš niikov in drugi predstavniki občanov,
—  upravljanje   družbenega   premoženja,   ki   je   dano   v upravljainje krajevne skupnosti,
—  sikrb za napredek in sodelovanje pri načrtovanju sta-novanjskega gospodarstva,  pomoči  hišnim svetom  in  obča-nom  pri upravljanju in vzdrževanju stanovanjskih hiš, ob-ravnavanju poročila o go&podarjenju s stanovanji, ki jih kra-jevna skupnosti dostavlja stanovanjsko podjetje, ter dajanje predlogov in mnenj prek delegatov hišnih svetov in stano-valcev s tega področja,
—  organiziranje  prostovoljnega  dela in zbiranje finanč-nih sredstev v obliki krajevnega samoprispevka ter v drugih oblikah za urejanje komunalnih objektov in naprav na svo-jem območju,
—  skrb za razvoj turizma na območju krajevne skupnosti in   v  ta   naman   prireja   turistične  prireditve   in   propagira naravne, zgodovmske in kulturne znamenitosti v sodelovanju z zato  usposobljenimi delovnimi in  družbenopolitičnimi  or-ganizacijami.
Pravice in  dolžnosti krajevne  skupnosti na  področju zdravstva in socialnega varstva
9. člen
Na področju zdravstva in socialnega  varstva sodelujejo občani prek krajevne skupnosti zlasti tako, da:
—  sodelujejo s strokovnimi službami občine in mesta pri reševanju skrbi za osebe, ki jim je potrebno družbeno var-stvo,   pri   čemer velja  posebna  skrb starim   in   onemogliin osebam,
—  razpravljajo   in   sodelujejo   pri   preventivnem   zdrav-stvenem varstvu občanov ter nudenju pomoči pri organiza-ciji in izvajanju zdravstvenih preventivnih akcij  in sodelo-vanju pri negi bolnikov na domu. V ta namen sodeluje kra-jevna skupnost s patronažno službo pri zdravstvenem domu, socialno-varstveno službo občine ter  z  delovnimi  organiza-cijami, ki se ukvarjajo s temi dejavnostmi,
—  predlagajo pristojnim organom ukrepe s področja ži-vilske, komunalne in šolske higiene ter skrbi za higieno na javnih mestih,
—  sestavljajo  svoj   program   socialnega   varstva  na  ob-močju   krajevne  skupnosti in   sodelujejo  pri   uresničevanju' programa socialnega varstva občine in mesta,
—  razpravljajo in   predlagajo  obseg in  višine  di-užbene pomoči pristojnim arganom občine in mesta.
Pravice in dolžnosti krajevne skupnosti
na področju prosvete, kulture, tclesne vzgoje
in rekreacije
11. člen
Na področju prosvete, kulture, telesne vzgoje in rekre-acije sodelujejo občani zlasti pri uresničevanju naslednjih naiog:
—  sodelujejo   pri   načrtovanju   in   vzdrževanju   telesno-vzgojnih   in   kultumo-prosvetnih   objektov   ter   naprav   ter upravljanju s tovrstnimi objektl, ki so dani krajevni skup-nosti v upravljanje,
—  podpirajo prizadevanja za kultiornoprosvetno dejavnost na območju krajevne skupnosti ter dajejo v okviru možnosti sredstva  za  ustanavljanje klubov in   društev,  rekreacijskih Ln zabavnih prostorov in podobno,
—  podpirajo  prizadevanja   za   ohranitev  prirodnih  lepot in zgodovinskih posebnosti zlasti pa spominskih obedežij NOB,
—  podpirajo razne športne in druge prireditve v sodelo vanju s telesnovzgojnimi organizaciiami,
—  razpravljajo   o   delu   kulturne   skupnosti   in   dajejo ustrezne predloge.
Pravice in dolžnosti krajevne skupnosti na področju splošnega ljudskega odpora, enot teritorialne obrambe
12. člen
Na padročju splošnega ljudskega odpora, enot teritorialne obrambe in civilne zaščite sodelujejo občani v svojem inte-resu in interesu širše skupnosti zlasti pri uresničevanju naslednjih nalog:
—  sodelujejo pri ustanavljanju enot teritorialne obrambe in enot civilne zaščite na območju krajevne skupnosti,
—  sodelujejo  pri   organizaciji  in   izvedbi  pouka občanov za splošni Ijudski odpar in civilno zaščito,
—  nudijo  poimoč  stanovanjskemu  podjetju pri  ustanav-ljanju, organizaciji in urejanju civilne zažčite v stanovaniskih in  drugih stavbah,
—¦ sodelujejo z delovnimi in drugimi organizacijami pri načrtovanju in. izvajanju ukrepov za zaščito in reševanje ljudi in materialnih dobrin,
—  zagotavljajo  javni   red in  mir v  izrednih  pogojih  in skrbijo za zaščito dmžbene in privatane lastnine v izrednih pogojih,
—  ohranjujejo apremo enot civilne zaščite,
—  sodelujejo pri pripi-avi načrtov za evakuacijo in izvr-šitev evakuacije oziroma nastanitev otrok, onemoglih in sta-rih oseb,
—  sodelujejo pri opravljanju drugih nalog pri pripraivah na splošni ljudski   odpor,  družbene  samozaščite,  enot  teri-torialne obrambe in civilne zaščite.
Pravice in dolžnosti krajevne skupnosti na področju izobraževanja, vzgojc in varstva otrok
10. člen
Na področju izobraževanja,  vzgoje in  varstva otrok ob-čani zlasti sodelujejo pri uresničevanju naslednjih nalog:
—  organizdranju posameznih predavanj, ki imajo namen izobraževati odrasle in mladino na posameznih področjih,
—  neposrednem sodelovanju s šolarni in vzgojnovarstve-nimi  zavodi  ter  povezavi  prizadevanj   samoupravnih  skup-nosti, delovnih orgainizacij in društev za organizirano otroško varstvo, kot pomoč zaposleriim ženam in družinam pri vzgoji, vzreji in varstvu otrok, celodnevnem  bivanju v šolah itd.,
—  sodelovanju pri   načrtovanju,   ustanavljanju in   delo-vanju vzgojnovairstvenih ustanov in šolskih ustanov ter po-gojih njihovega dela,
—  sodelovanju pri  ureditvi, urejanju,  vzdrževanju  otro-ških igi-išč in njihovem načrtovanju,
—  razpravljajo o delu temeljne izobraževalne  skupnosti in skupnosta otrošfeega varstva ter dajejo ustrezne predloge.
13. «len
Poleg pravic in  dolžnosti  iz  8.^—12. člena statuta  sode-lujejo oibčani pri uresničevanju še naslednjih dejavnosti:
—  organizaciji  in  po&peševanju  vseh  vrst  dejavnosti   zia pomoč v gospodinjstvu z ustanavljanjem ustreznih servisov,
—  dejavnosti   občinske  skupščine,  mestne  skupščine  ter njihovih svetov in organov,  ko opravljajo svoje naloge na območju krajevne skupnosti. V ta namen posredujejo občani preko sveta krajevne skupnosti ali svojih delegatov, mnenja in  predloge  prej naštetim  organom in  organizacijam, zlasti še v zvezi z vprašanji, ki jih je občinska ali mestna skup-ščina  dolžna  predložiti  krajevni   skupnosti  v  razpravo,   kot tx> predvidevajo posamezjii statuti,
—  dedu   drugih   samoupravnih  orgamov   delovnih   organi-zacij,   družbenopolittčnih   organizacij   in   društev  za  splošno korist občanov na območju krajevne skupnosti,
—  opravljanju vseh   drugih   zadev,   ki   jih   je  krajevna skupnost  dolžna Oipravljati  po ustavi,  zakonih ter  statutih mestne in  občinake   skupščine,   če   navedene  skupščine   za izvedbo posamezne naloge s posebno pogodbo pooblaste in so ji zagotovljena potrebna sredstva.
III.   del
Materialna osnova in razvoj krajevne skupnosti. Razvoj in opravljanje nalog krajevne skupnosti.
14.  člen
Za uspešno opravljanje spredaj naštetih pravic in dolž-nosti, ki jih irna krajevna skupnost po statutu, sestavlja letne progi*ame dela za opravljanje tekočih nalog ter več-letne programe dela za perspektivni razvoj krajevne skup-nosti in bodočih nalog.
Letne in večletne programe dela sprejme svet krajevne skupnosti po predhodni obravnavi občanov na zboru občanov v okviru materialnih možnosti.
15.  člen
Pri izdelavi programa razvoja sodeluje krajevna skup-nost z družbenapolitičruini organizacijami, delovnimi orga-nizacijami in društvi, ki delujejo na območju krajevne skup-nosti in upošteva njih rrmenja kakor tudi mnenja, smernice in predvidevanja oibčine in mesta.
Programi razvoja krajevne skupnosti morajo biti uskla-jeni s programi občine in programom mesta.
16.  člen
Krajevna skupnost predloži sprejeti letni in večletni program dela občinski skupščini Moste Polje in skupščini mesta Ljubljane, da ga le-te upoštevajo pri izvrševanju svojih nalog, oziroma, da zagotovijo v svojih proračunih za kra-jevno skupnost posebna sredstva za naloge, ki jih iz nji-hove pristojnosti opravlja  krajevna  skupnost.
Sredstva krajevne skupnosti
17.  člen
Krajevna skupnost ima za uspešno izvrševanje svojih nalog sledeče vire sredstev:
—  sredstva, ki jih dajeta občina in mesto za izvrševanje
tistih svojih nalog, ki sta jih prenesli na krajevno skupnost s posebno pogodbo,
—  sredstva,  ki  jih  zagotavljata  občina  Ljubljana  Moste Polje in mesto Ljubljana iz proračuna in skladov za uresni-čevanje programa dejavnosti krajevne skupnosti,
—  del prispevka za uporabo mestnega zemljišča,
—  dohodke, ki  jih  krajevna skupnost  doseže   s svojimi dejavnostmi,
—  sredstva, ki  jih  za izvršitev  določene naloge zberejo občani,
•— druge prispevke občanov, delovnih in drugih orga-nizacij z območja krajevne skupnosti,
—  posojila,
—  druge dohodke.
18.  člen
Krajevna skupnost s svojimi sredstvi samostojno raz-polaga ter jih z letniml finančnimi načrti razporedi glede na potrebe in v skladu z Jetnim programom dela.
Sredstva, ki jih krajevna skupnost zbere s samoprispev-kom in del sredstev od prispeviia za uporabo mestnega zem-ljišča so na<mensika in jih za druge namene ni mogoče uporabljati.
19.  člen
Krajevni samoprispevek se uvede na pobudo sveta kra-jevne skupnosti, o njem pa odločijo občani na zborih vo-livcev ali na referendumu.
Svet krajevne skupnosti mora najmanj enkrat letno po-ročati zboru volivcev o sredstvih, ki so bila zbrana s kra-jevnim samoprispevkom kakor tudi o njihovi porabi.
20.  člen
Če občina Ljubljana Moste Polje ali mestna skupščina Ljubljana za izvi-ševanje posameznih nalogiz svojih pristojno-sti prenese na krajevno skupnost, se sklene posebna pogodba.
S pogodbo se poleg nalog, ki naj jih izvršuje krajevna skupnost za občino ali mesto, doiočijo tudi sredstva in njih višina, ki sta jih dolžni zagotoviti občina ali mesto za uspeš-no izvršitev prenesenih nalog.
21.  člen
Krajevna skupnost ima lahko svoje sklade. Sklad usta-novi svet krajevne skupnosti po potrebi in potem, ko so zagotovljena ustrezna sredstva.
22.  člen
Krajevna skupnoat lahko pri poslovnih bankah najema posojila. O najetju posojila razpravlja in odloča zbor obča-nov krajevne skupnosti, svet krajevne skupnosti pa sprejpie ustrezni sklep.
Pogodbo z ustrezno poslovno banko podpiše predsednik sveta krajevne skupnosti na podlagi sklepa sveta krajevne skupnosti o najetju posojila.
Najeto posojilo odplačuje krajevna skupnost iz svojih sredstev ali iz posebej za te namene zbranih sredstev.
23.  člen
Krajevna skrupnost sestavi vsako leto finančni načrt in zaključni račun.
Finančni načrt in zaklj-učni račun krajevne skupnosti obravnava in o njem sklepa zbor občanov, potrdi pa ga svet krajevne skupnosti.
24.  člen
Premoženje krajevne skupnosti je diiižbena lastnina v upravljanju krajevne skupnosti.
Premoženje krajevne skupnosti sestavljajo vse stvari in pravice, ki jih pridobi krajevna skupnost ob ustanovltvi ali z opravljanjem svojih dejavnosti, v skladu z zakonitimi predpisi ter statutom občine in mesta ter vse stvari in pravice, ki jih krajevna skupnost pridobi po ustanovitvi.
25.  člen
Finančno poslovanje krajevne skupnosti se vodi preko blagajniške knjige in preko tekočega računa pri SDK Ljub-Ijana št. 501.
Sredstva posameznih skladov se morajo voditi ločeno od staJnega finančnega poslovanja krajevne skupnosti i\a po-sebnih računih.
26.  člen
Vsakoletno finančno poslovanje pregleda posebna koml-sija, ki jo imenuje svet krajevne skupnosti.
IV.  del Organi krajevne skupnosti
27.  člen Organi krajevne skupnosti so:
—  zbor občanov
—  svet krajevne skupnosti
—  komisije in odbori
—  poravnalni svet
Zbor občanov
28.  člen
Občani na zborih občanov obravnavajo vprašanja, ki imajo splošen pomen za življenje in delo v naselju, krajevni skupnosti ter za življenje in delo v občini in v širših druž--beno-političnih skuipnostih ter dajejo predloge in reševanje taikih vprašanj.
Občani krajevne sikupnosti imajo pravico in dolžnost, da sodelujejo pri delu krajevne skupnosti tako, da nepo-sredno sodelujejo in odločajo na zboru občanov in z refe-rendumom, določene zadeve pa poverjajo v izvrševanje orga-nom krajevne skupnosti.
Prav tako imajo občani krajevne skupnosti, ki jih je le-ta izvolila kot predstavnlke javnosti v delovne organiza-
rije posebnega družbenega pomaia, skladno z njihovim sta-tutom, pravico in dolžnost sodelovati pri delu organov teh organizacij ter pri tem upoštevati stališča orgainov krajevne skupnosti.
29.  člen
Neposredne oblike samoupravljanja v krajevmi skupnosti sta zbor občanav in referendum.
30.  člen Občani na zborih občanov zlasti:
—  razpravljajo o  statutu  krajevne skupnosti ter  njego-vih spremembah in dopolnitvah,
—  razpravljajo   o   letnem   in   večletnem  finančnem  na-črtu, programu  dela in  zaključnem računu  krajevne skup-nosti in ga potrjujejo,
—  razpravljajo   o   ¦us.tanavljanju   gospodinjskih   servisov in   drugih  delovnih   organizacij,  ki   jih   krajevna   skupnost ustanavlja ali sodeluje pri ustanavljanju,
—  obravnavajo   poročila   samoupravnih   delovnih   orga-nizacij,  ki  opravljajo  dejavnost  posebnega družbenega po* mena,
—  razpravljajo in  obravnavajo   delo  temeljne izobraže-valne   skupnosti,   skupnosti   otroškega   varstva  in   kulturne skupnosti,
—  razpravljajo in dajejo mnenja o delu sveta krajevne skupnosti, njenih komisij ter odborov,
—  obravnavajo in razpravljajo tudi o vseh drugih vpra-šanjih, za katera se odloči svet krajevne skupnosti ali ob-čani sami.
31.  člen
Na zborih občanov seznanja občane z delom sveta kra-jevne skupnosti, komisij in odborov predsednik sveta ali druga od njega pooblaščena oseba.
Na zahtevo občanov morajo dajati na zborih oibčanov pojasnila tudi organi orgamizacij, ki na območju krajevne skupnosti opravjjajo javno službo, oziroma se ukvarjajo z dejavnostjo posebnega družbenega pomena.
32.  člen
Zbor občanov se lahko skliče za celotno oibmočje kra-jevne skupno&ti, skliče pa se lahko tudi za posamezno ob-močje ozdroma volilno esnoto z območja krajevne skupnosti.
33.  člen
Zbor občanov se sklicuje po potrebi, najmanj pa enkrat letno. Zbor občanov skliče predsednik sveta krajevne skup-nosti.
Pobudo za sklic zbora občanov pa lahko podajo:
—  najmanj polovica članov sveta krajevne skupnosti,
—  ena  desetina občanov  z območja krajevne skupnosti,
—  krajevna konferenca SZDL,  zveza  mladine ter druge družbeno poliftične organizacije in društva.
Pobudo za sklic zbora občanov lahko dajo tudi druge družbenapolitične organizacije, društva ter samoupravne skupnosti ter delovne organizacije, ki na območju krajevne skupnosti oprav]jajo dejaivnosti posebnega družbenega pomena.
Predsednik sveta krajevne skupnosti je dolžan sklicati zbor občanov v roku 10 dni po prejemu pobude prej na-vedenih skupnosti, sicer mora utemeljiti, zakaj zbora ni sklical.
Če predsednik sveta krajevne skupnosti v roku iz prejš-njega odstavka brez upravičenega razloga ne skliče zbora občanov, ga lahko skliče predlagatelj iz 2. in 3. odstavka tega člena statuta sam.
34.  člen
SMicatelj zbora občanov mora objaviti sklep o sklicu najmanj 5 dni pred zborom na oglasni deski občine Ljub-ljana Moste Polje ter neposredno vročiti vabila občanoin. Sklep o sklicu zbora občanov se lahko objavi tudi preko sredstev javnega obveščanja.
Sklep o sklicu zbora občanov in vabilo za sklic mora vsebovati:
—  predlog dnevnega reda,
—  čas in kraj  zbora,
—  kdo oziroma na čigavo pobudo se zbor sklicuje.
Čas in kraj zbora občanov se določita tako, da se ga more udeležiti kar največ občanov.
35.  člen
Zbor občanov je sklepčen, če je na njem navzočih naj-mainj ena desetina občanov z območja krajevne skupnosti.
Če na zboru ni navzočih toliko občanov, kot je določeno v prejšnjem odstavku, se lahko čez pol ure od ure, ki je bila določena za začetek zbora, opravi zbor s prisotnimi občani in se šteje, da so odločitve zbora veljavne.
Na zboru občanov lahko sodelujejo vsi občani z območja krajevne skupnosti, odločajo pa samo tisti, ki imajo volilno pravico.
Zbor občanov o vseh vprašanjih praviloma odloča javno in z večino glasov navzočih občamov.
36.  člen
Zbor občanov vodi delovno predsedstvo, kl ga določi oz. predlaga sklicatelj zbora.
Zapisnik zbora oibčanov overita dva overovatelja, ki jih izvoli zbor občanov.
Do izvolitve predsedstva vodi zbor občanov predsednik ali član sveta krajevne skupnostd, ki ga zato pooblasti svet krajevne skupnosti.
37.  člen
Kadar občani z območja krajevne skupnosti opravljajo zadeve, ki jih predvidevajo ustava SFRJ, ustava SRS, zakoni, statut občine in mesta in ta statut, se zberejo na zboru volivcev.
Zbor volivcev se skliče v primerih iz prejšnjega odstavka in se pri tem uporabijo ustrezma določila statuta občine Ljub-ljana Moste Polje in inesta Ljubljane.
Referendum
38.  člen
Z referendumom občajii neposredno odločajo o vprašanjih, ki imajo pomen za krajevno skupnost kot celoto, ali za po samezno območje krajevne skupnosti, občino ali mesto.
Skladno s prejšnjim odstavkom se referendum razpiše za območje celatne krajevne skupnosti ali za posamezno območje.
Referendum razpiše z odlokom akupščina občine Ljub-ljana Moste Polje.
39.  člen
Relerendum se razpiše za:
—  uvedbo krajevnega samoprispevka,
—  spremembo območja krajevne skupnosti,
—  druga vprašanja, o katerih tako odločijo predlagatelji.
40.  člem
Predlog o razpiSu referenduma sprejme svet krajevne skupnosti na zahtevo večine zborov volivcev z območja kra-ievne skupnosti ali ene petine volivcev s posameznega ob-močja oziroma krajevne skupnosti kot celote.
Svet krajevne skupnosti
41.,člen
Svet krajevne skrupnosti je predstavniški in izvršilni organ krajevne skupnosti tei" samostojno odloča o zadevah, ki so mu dane v pristojnost s statutom in s sklepi zbora občanov-
Svet krajevne skupnosti šteje 15 članov, ki jih izvolijo občani na zboru volivcev.
42. člen
Za člana sveta je lahko izvoljen vsak občan, ki ima splošno voliino pravico in prebiva na območju krajevne skupnosti ali dela v delovni organizaciji, ki je na območju krajevne skupnosti.
43.  61en
Volitve članov sveta krajevne skupnosti se opravijo na zborlh volivcev, kandidate pa predlagajo kvajevna konferenca SZDL, di-uge družbenopoiitične orgsnizacije in društva ter delovne organizacije.
Mandat članov sveta krajevne skupnosti traja štiri leta. Nihče ne more biti več kot dvakrat zaporedoma izvoljen v svet krajevne skupnosti.
44.  člen
Clan sveta krajevne skupmosti je pred potekom mandata lahko odpoklican na predlog sveta krajevne skupnosti, nje-govih komisij ali odborov.
—  če ne opravlja ali malomarno opravlja svoje dolžnosti člana sveta,
—  če se odseli z območja krajevne skupnosti,
—  če več kot dvakrat zaporedoma neupravičeno Tie so-deluje na sejah krajevne skupnosti oziroma komisij in odborov.
Postopek za odpoklic člana sveta krajevne skupnosti začne svet krajevne skupnosti, o odpoklicu pa sklepa zbor volivcev.
45.  člen
Svet krajevne skupnosti dela na sejah, ki so javne.
Svet je sklepčen, če je na sejah navzočih več kot polo-vica njegovih članov. Svet sprejme sklepe z večino glasov navzočih članov sveta.
Svet krajevne skupnosti lahko na svoje seje vabd ab-čane, če smatra, da bo njihovo sodelovanje prispevalo k boljši rešitvi posameznih vprašanj. Navzoči občani, ki niso člani sveta, o predlogih ne morejo glasovati.
Svet krajevne skupnosti na svoje seje vaibi tudi pred-stavnike družbenopolitičnih organizacij krajevne skupnosti, lahko pa tudi občine in mesta, odbornike občinske skupščine ter republiške in zvezne poslance z območja krajevne skupnošti.
46.  člen
Statut krajevne skupnostl in njegove spremembe in do-polnitve, letni in večletni program dela, finančni načrt in zaključra račun se potrdi z večino glasov vseh članov sveta krajevne skupnosti.
47.  člen
Svet krajevne skupnosti ima svojega predsednika.
Predsednika sveta izvoli svet na prvi seji ob konstitu-iranju. Predsednik sveta krajevne skupnosti se voli za štiri leta in se po preteku mandatne dobe lahko ponovno izvoli, vendar le še za eno msndatno dobo.
Predsednik sveta krajevne skupnosti ne more bi.ti z njo v delovnem razmeriu.
48.  člen
Svet krajevne skupnosti izvršuje sklepe zbora občanov, poleg tega opravlja zlasti  te-le zadeve:
—  pripravlja in sprejema predloge sprememb m dopol-nitev statuta krajevne  skupnosti  in  ga  predlaga  na  zboru občanov v obravnavo in mnenje,
—  pripravlja program  razvoja  krajevne skupnosti in  ga predlaga v razpravo zboru občanov,
—  pripravlja  letne  programe   dela in   druge ukrepe,   ki so pomembni za gospodarsko in di-užbeno življenje občanov,
—  sestavlja letni finančni načrt in zaključni račun kra-jevne skupnosti  in  ga predlaga  v obravnavo  in  poitrditev zborom občanov,
—  sklepa  o ustanovitvi servisnih  služb za  gospodinjstvo in  ustanavljanje delovnih  organizacij,
—  nudi posebno pomoč osebam, ki jim je družbena po-moč  patrabna,  pri  tem  upošteva  zlasti  stare  in  onemogle osebe in udeležence NOB,
—  sklepa  o najetju  posojlla   za  svoje  investicije kakor tudi za druge potrebe lcrajevne skupnosti,
—  organizira   prostovoljno   delo   občanov  in   zbira   pro-stovoljne prispevke,
—  posreduje občinski skupščini in skupščini mesta Ljub-Ijane rrtnenja in predloge, ki so jih občani izrazili na zboru volivcev ali na zboru občanov,
—  nudi   pomoč   pri   delu   družbenopolitičnih   organizacij iin   društev   kakor  tudi   delovnim  organizacijam,   ki   oprav-ljajo dejavnost posebnega družbenega pomena,
—  sodeluje   z   občinsko   skupščtno   in   skupščino   mesta Ljubljane pri zadevah, ki jih določajo statuti občine Ljub-ljana Moste Polje in mesta Ljubljane,
—  upravlja   z   družbeno   lastnino,   ld   je   dana   krajevni skupnosti v upravljanje,
—  sklepa    o   predlogu   za    uvedbo    krajevnega    samo-prispevka,
—  sklepa o predlogu za razpis referenduma,
—  skrbi  za izvedbo sklepa  o  uvedbi  krajevnega   samo-prispevka,
—  sklicuje zbor volivcev v primerih, ki jih določa statut ofočine Ljubljana Moste Polje,
-— sprejema posJovnik sveta krajevne skupnosti in pra-vilnik o delu poravnalnega sveta,
—  voli in razrešuje svojega predsednika in tajnika, člane komisij  in člane odborov krajevne  skupnosti,
—  sprejema  pravilnik  o   delitvi   osebnih   dohodkov   de-lavcev krajevne  skupnosti,
—  daje  pripombe   k   predlogu   občinskega  in   mestnega regulacijskega načrta glede komunalnih naprav in vseh no-vogradenj,
—  opravlja druge zadeve, za katere je pooblaščen s sta-tutom in sklepi zbora občanov.
Predsednik sveta krajevne skupnosti
49.  člen
Predsednik sveta krajevne skupnosti predstavlja krajev-no skupnost, jo pravno veljavno zastopa ter v njenem imenu podpisuje vse sporazumne pogodbe in vse listine.
Predsednik sveta krajevme skupnosti sme listine, ki za-vezujejo krajevno skupnost kot pravno osebo, podpisati šele pcrtem, ko je o zadevi odločil svet krajevne sknjpnosti.
50.  člen
Predsednik sveta krajevne skupnosti sklicuje in vodi seje sveta krajevne skupnosti, pripravlja predloge dnevnega reda, skrbi za izvrševanje sklepov sej sveta, usklajuje delo komi-sije in odborov in opravlja druge zadeve in naloge po sklepu sveta skladno s statutom skupmosti.
51.  člen
V odsotnosti p-redsednika sveta krajevne skupnosti za-stopa in podpisuje za krajevno skupnost tajnik krajevne skupnosti z euakimi pooblastili, kot jih ima predsednik.
Predsednik sveta krajevne skupnosti sme za posamezne primere pooblastiti tudi drugega člana sveta krajevne skup-nosti ali drugo strokovno usposobljeno osebo, da zastopa krajevno skupnost.
52.  čJen
Predsedstvo sveta krajevne skupnosti je posvetovalni organ predsednika sveta krajevne skupnosti.
Sestavljajo ga predsednik sveta krajevne skupnosti, tajnik in predsedrdki  stalnih komisij in odborov.
Področje dela predsedstva se določi s poslovnlkom sveta krajevne skupnosti.
Tajnik krajevne skupnosti
53.  člen
Tajnik krajevne skupnosti opravlja naloge, ki mu jih določa statut, izvršuje sklepe sveta krajevne skupnosti, vodi admmistrativno-tehnične posle ter vodi nadzor nad finanč-nim poslovanjem krajevne skupnosti..
Tajnika krajevne skupnosti izvoli svet krajevne skup-nosti na predlog krajevne konference SZDL.
Mandat tajnika krajevne skupnosti traja štiri leta in je po poteku štirih let lahko ponovno izvoljen.
54.  člen
Tajnik  krajevne  skupnosti opravlja zlasti:
—  nudi pomoč pradsedniku pri  pripravljanju  sej   sveta, kamisij in odborov,
—  skrbi  za   redno  in  pravilno   ter   pravočasno   admini-strativno delo krajevne skupnosti,
—  vodi   nadzor   nad   finančnim   poslovanjem   krajevne skupnosti,
—  sestavlja in predlaga svetu krajevne skupnosti  poro-čila o svojem delu,
—  je  odredbodajalec  pri  izvrševanju finančnega  načrta krajevne skupnosti, poleg predsednika sveta,
—  opravlja   tudi   druge   zadeve,   ki   spadajo  v   njegovo pristojnost ali ga za izvršitev zadolži svet krajevne skupnostd, njen predsednik ali posamezna komisija ali odbor krajevne skupnosti.
Komisije in odbori krajcvne skupnosti
55.  člen
Za neposredno izvajanje Tialog krajevne skupnosti iz 3. do 12. člena statuta ter za čimbolj uspešno kolektivno delo pri proučevanju pomembnejših vprašanj in pripravljanju predlogov ima svet krajevne skupnosti stalne in začasne ko-misiie in odbore.
56.  člen Stalne komisije krajevne skupnosti so:
—  komisija za socialno in zdravstveno varstvo,
—  komisija za varstvo otrok in pomoč družini,
—  komisija za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve,
—  komisija za statut in druge splošne akte,
—  komisija  za potrošniška vprašanja.
Stalni odbor krajevne skupnosti je: •—¦ odbor za splošni ljudski odpor.
Poleg navedenih komisij in odborov ima krajevna skup-nost še štab za civilno zaščito.
Krajevna skupnost lahko poleg stalnih komisij, odbora in štaba po potrebi ustanovi še druge stalne in začasne ko-misije in odbore in jim hkrati z ustanovitvijo določi obseg njihovega dela ter število članov.
57. člen
Stalne komisije sveta krajevne skupnosti sestavljajo predsednik, ki mora biti elan sveta krajevne skupnosti, iin šest članov.
Predsednika posamezne komisije izvoli svet krajevne skupnosti izmed svojih članov, člane komisij pa izmed občanov.
Mandat predsednika in članov komisij traja štiri leta; vsi so lahko po preteku mandatne dobe ponovno izvoljeni, vendar ne več kot še za eno maixlatno dobo.
58. člen
Odbor za splošni ljudski odpor krajevne skupnosti se-stavljajo:
—  poveljnik teritorialne enote,
—  vodja štaba za civilno zaščito,
—  predsednik sveta krajevne skupnostl,
—  predsednik krajevne konference SZDL,
—  predsednik KO  ZB  NOV,
—  predsednik ZVVI,
—  sekretar organizacije ZK,
—  predsednik ZVRS.
Tajnik odbora je delavec krajevne skupnosti, ki se v krajevni skupnosti ukvarja z vprašanji splošnega ljudskega odpora in civilne zaščite.
Predsednika odbora izvolijo člani tega odbora izmed svojih članov,
59.  člen
Odbor za sploSni ljudski odpor opravlja zlasti:
—  organizacijsko   in   operativno   vodi   in   usklajuje   vse priprave in ukrepe  na  območju krajevne  skupnosti  s  pod-ročja  splošnega ljudskega  odpora  in družbene  samozaščite,
—  vodi borbo proti sovražni propagandi ter organizirano nastopa za prepre<!evanje malodušnosti, panike, propagandjiih in političnih alttivnosti sovražnih elementov.
60.  člen
Štab za civllno zaščito šteje enajst članov in jih izvoli svet krajevne sku.pnosti.
Vodjo štaba in člane štaba izvoli svet krajevne skupnosti izmed občanov.
61.  člen
Obseg dela in pristojnosti posameznih komisij, odborov in štaba določi svet krajevne skupnosti ob ustanovitvi s po-slovnikom ali drugim splošnim aktom.
V.   del Foravnalni svet
62.  člen
Krajevna skupnost ima poravnalni svet ki je samostojen in neodvisen družbeni organ za posredovanje v izvensodnem poravnanju sporov med O'bčani, med občani in organizacijami ter sporov med organizacijami na njenem območju.
63.  člen
Poravnalni svet sestavlja predsednik in dva člana ter njihovi namestniki.
Predsednika poravnalnega sveta in člane izvolijo občani na zboru volivcev izmed občanov, kt imajo splošno razgle-danost in uživajo zaupanje volivcev, ter imajo splošno volilno pravico.
Mandat predsednika in članov poravnalnega sveta traja štiri leta in so lahko ponovno izvoljeni, vendar največ še za eno mandatno dobo.
64.  člen
Zbor volivcev lahko predčasno razreši predsednika in člane poravnalnega sveta ter njihove namestnike pred po-tekom mandatne dobe v istih primerih, v katerih je lahko razrešen član sveta krajevne skupnosti.
65.  člen
Svet krajevne skupnosti zagotavlja materialne pogoje za delo poravnalnega sveta.
66.  člen
Poravnalni svet mora najmanj enkrat letno poročati o svojem delu zborom volivcev in občanom ter pristojnemu občimskemu sodišču.
67.  člen
Vsebina in način dela poravnalnega sveta se določi s po-slovnikom poravnalnega sveta, ki ga sprejme svet krajevne skupnosti.
VI.   del
Sodelovanje krajevne skupnosti z občinsko in mestno
skupščino, delovnimi, družbenopolitičnimi organizacijami
in društvi
1. Sodelovanjo z občinsko in mestno skupščino 68. člen
Krajevna skupnost sodeluje z občinsko skupščino, mestno skupščino in njihovimi orgaai v zadevah, ki so pomembne za krajevno skupnost, občino in mesto ter daje mnenja, predloge in stališča o predlogih posameznih aktov in o drugih vpraišanjih iz pri&tojnosti občinske in mestne skupščine.
69. člen
Krajevna skupnost sodeluje z občino in njenimi orgarri tudi na zasedanjih delegatov krajevnih skupnosti.
Delegati krajevne skupnosti v smislu 171. člena statuta občine obvezno sodelujejo v razpravah o osnutkih in pred-logih s področij, ki jih določa statut občine Ljubljana Moste-Polje.
Svet krajevne skupnosti izvoli štiri delegate izmed članov sveta in občanov.
Zasedanje delegatov krajevnih skupnosti se udeležujejo vsi štirje izvoljeni delegati, glasuje pa le pooblaščeni delegat, ki je izvoljen za posamezno področje dela.
70.  člen
Mandatna doba stalnih del&gatov krajevne skupnosti tra-ja štiri leta in so lahko po preteku mandatne dobe ponovno izvoljeni, vendar ne več kot še za eno mandatno dobo.
71.  člen
Delegati krajevne skupnosti posredujejo na zasedanju delegatov krajevnih skupnosti le tista mnenja, predloge in stališča, ki jih kot take sprejme svet krajevne skupnosti.
Delegati so za svoje delo v občinski skupščini odgovorni svetu krajevne skupnosti.
72.  člen
Svet krajevne skupnosti lahko z-azreši delegata pred po-tekom mandatne dobe, če na zasedanju delegatov krajevnih skupnosti v svoji obravnavi ni povedal mnenja, stališča in predlogov krajevne skupnosti ali jih je posredoval smiselno drugače ali povsem nasprotno, kot pa so bila sprejeta na svetu  krajevne skupnosti.
2. Sodelovanje z odborniki in poslanci
73.  člen
Svet krajevne skupnosti lahko za pomembnejša vprašanja, ki zadevajo občane v krajevni skupnosti, organizira razgovore in posvetovanja z odborniki občinske in mestne skupščine ter poslanci republiške in zvezne skupščine.
Odborniki in poslanci iz prejšnjega odstavka so se dolžni vabUu na posvetovanje odzvati in odgovarjati na postavljena vprašanja.
Svet krajevne skupnosti je dolžan odbornikom in poslan-cem pravočasno in sicer najmanj pet dni pred posvetovanjem dostaviti vabilo z vsebino vprašanj, na katero bodo posre-dovali odgovore.
Odborniki in poslanci so dolžni stališča, predloge in mnenja, ki se izoblikujejo na teh posvetovanjih, posredovati občinski in mestni skupščini kakor tudi republiški in zvezni skupščini, kadar gre za taka vprašanja, pri čemer pa imajo pravico zastopati tudi svoja stališča in mnenja.
74.  člen
Za neposredne stike med občani, volivci in odborniki ter poslanci organizira svet krajevne skupnosti odborniško pisarno.
Sedež odborniške pisarne je v Ljubljani, Proletarska ulica 1, v prostorih krajevne skupnosti.
3. Sodclovanje z družbenopolitičnimi organizacijatni in društvi
75. člen
Svet krajevne skupnosti sodeluje pri svojem delu z druž-benopolitičnimi organizacijami in društvi na svojem območju tako, da se nanje obrača s posameznimi vprašanji, zahteva njihova stališča in mnenja o posameznih vprašanjih in vabi njihove predstavnike na seje sveta krajevne skupnosti ali svojih kamisij.
Družbenapolitične organizacije in di"uštva na območju krajevne skupnosti nudijo vso potrebno podporo in pomoč svetu krajevne skupnosti o vseh vprašanjih, za katere se le-ta na njih obrača za mnenje, predlog ali stališče.
Kot posebna oblika sodelovanja sveta krajevne skupnosti z družbenopolitičnimi organizacijami in društvi predstavljajo skupne seje sveta krajevne skupnosti in odborov posameznift družbenopolitičnih organizacij in društev.
4. Sodelovanje z delovnimi organizacijami in samoupravnimi skupnostmi
76.  člen
Svet krajevne skupnosti sodeluje z delovnimi organiza-cijami in samoupravnimi skupnostmi za uresničitev skupnih potreb in interesov zaposlenih delavcev-občanov.
Krajevna skupnost oziroma njen svet lahko predlaga de-lovnim organizacijam, da sofinancii-ajo skupne programe zlasti na področju komunalnega gospodarstva, izgradnje ob-jektov za vzgojo in varstvo otrok ter oddih in rekreacijo.
V ta namen lahko svet krajevne skupaiosti sklepa z de-lovnimi organizacijami in samoupravnimi skupnostmi druž-bene dogovore.
77.  člen
Svet krajevne skupnosti ima pravico in dolžnost, da v skladu s statutom stanovanjskega podjetja sodeluje pri vo-litvah predstavnikov v skupščino stanovalcev, nadzoru sa-moupravljanja stanovalcev in uresničevanju načrtovane po-litike stanovanjskega gospodarstva.
5. Sodelovanje z drugimi krajevnimi skupnostmi
78. člen
Za izmenjavo mnenj in stališč do skupnih protolemov in akcij se svet krajevne skupnosti lahko povezuje s sveti drugih krajevnih skupnosti ter s tako skupno oblikovanimi stališči, predlogi in mnenji nastapa skupno z di-ugimi krajevnimi skupno&tmi pred občinsko in mestno skupščino, da bi se na ta način zagotovili najugodnejši pogoji za zadovoljevanje skupnih kraje\Tiih potreb.
Svet krajevne skupnosti lahko razvija sodelovanje s kra-jevnimi skupnostmi drugih občin v republiki in krajevnima skupnostmi v drugih republikah zaradi izmenjave in izku-šenj ali skupne izvedbe posebnih akcij.
VII.   del
Družbeni center
79.  člen
Svet krajevne skupnostd lahko sodeluje pri ustanavljanju družbenega centra krajevne skupnosti z družbenopolitičnimi organizacijami in društvi.
Naloge pri financiranju družbenega centra, kakor tudi organiziranje dejavnosti v njem, določi svet krajevne skup-nosti v sporazumu z soustanovitelji — družbenopolitičnimi organizacijami in društvi, ob sprejemu sklepa o ustanovitvi družbenega centra.
Javnost dela krajevne skupnosti
80.  člen
Delo sveta krajevne skupnosti in njenih organov je javno. Da se zagotovi javnost dela, so dolžni vsi organi krajevne skupnosti:
—  obveščati občane o vseh problemih krajevne skupnosti in o stanju na posameznih področjih dela,
—  seznanjati oibčane z vsemi  važnejšimi  odločitvami in z objavo sldepov, po potrebi tudi v Uradnem listu SRS.
—  objaviti  pravočasno  vse pomembne predloge skJepov, da bi lahko občani dali na te predloge svoje pripombe.
Svet krajevne skupnosti zagotovi javnost dela po prejš-njem odstavku z objavo posameznih odločitev, predlogov in mnenj v občinskem glasilu SZDL »Naša skupnost«.
IX.   del Prehodne in končne določbe
VIII.   del
Sprememba statuta
81. člen
Predlog za spremembo statuta krajevne skupnosti lahko podajo občani na zboru občanov, družbenopolitične organi-zacije tn društva na območju krajevne skupnosti ter svet krajevne skupnosti.
Statpt krajevne skupnosti, kakor tudi njegove spremembe in dopolnitve, daje svet krajevne skupnosti v javno razpravo, ki traja 15 dni.
Če svet krajevne skupnosti ne sprejme posameznega predloga za spremembo statuta krajevne skupnosti, enakega predloga ni mogoče znova dati pred potekom šestih mesecev od dneva, ko je bil predlog zavrnjen, dolžan pa je svojo odklonitev obrazložiti.
Ce svet krajevne skupnosti predlog za spremembo statuta sprejme, odredi način, postopek in rok, do katerega naj se izdela besedilo spremembe.
O spremembi statuta odloča svet krajevne skupnosti s posebnim sklepom.
82.  člen
Svet krajevne skupnosti je dolžan sprejeti vse po statut^ predvidene poslovnike, pravilnike in druge splošne akte v enem letu od dneva, ko prične veljati statut krajevne skupnosti.
83.  člen
Dokler ne bodo sprejeti poslovniki, pravilniki in drugi splošni akti iz prejšnjega člena, se za poslovanje sveta kra~ jevne skupnosti, njegovih komisij, odborov in štaba ter po^ ravnalnega sveta, uporabljajo dosedanji statut krajevne skupnosti in  zakon o poravnalnih svetih.
84.  člen
Ta statut potrdi Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje in začne veljati osmi dan po objavj v »Naši skupnosti«, glasilu SZDL Ljubljana Moste-Polje.
St: 53/71.
Ljubljana,  10. maja 1971.
Predsednik
sveta krajevne skupnosti Leopold Kos, 1. r.
Statut je potrdila Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 20/5-1971  s sklepom,  št. 025-2/71-1/AS z  dne 21.  maja 1971.
8