Cesarjeva zahvala. Brž, ko ao bili žaloatai daevi pri kraji, še tiste ure, ko so položili truplo pok. cesar jeviča Rudolfa v rakev, tnislil je svitli ceaar aa svoja ljudstva. Kakor da bi za aekaj čaaa pozabil nase, aa lastae bolečiae, hotel je dobrotljivi cesar vliti olja tolažbe v srca avojih Ijudstev ter je grofu Taaffe izročil lepo pismo. v katerem se zahvaljuje avojim aarodom za zaameaja ljubezai, ki so mu jib dajali v veliki aeareči, katera je viaoko rodbiao cesarja, ob eaem pa tudi celo cesaratvo zadela. V aasledajih vratab podamo torej tudi mi aašim bralcem prelepo pismo svitlega cesarja in to a tem večjim veseljem, ker aaae slov. l.judstvo ui zaostalo za druaimi v tem ia gredo torej besede Nj. veličaaatva tudi do ajega. Pianio avitlega ceaarja pa je to-le: Mojim aarodom! Najhuji udarec, ki je mogel zadeti očetovsko Moje srce, uenadomestljiva izguba Mojega dragega, jediaega siaa, aapolaila je z aajglobokejšo žalostjo Mene, Mojo rodbiao ia verae Moje aarode. V Svojem arci gaajea, klaajam glavo Svojo v poaižaosti pri aezapopadljivem sklepu Božje previdaosti ia prosim z aarodi Svojimi Vaegamogočnega, aajdajp Meai moč, da ae obaemorem v veataem izpolujevaaji Svojih vladarskih dolžnosti, temvee, da imam isto pravilo pred očmi, kat^rega aeapremeajeao aadaljevaaje, kakor dosedaj, je v priboduje zagotovIjeao. ter pogumno iu zaupao vztrajamo v neprestaaih prizadevaajib za občao blagiajo ia ohraajeaje blagoati miiii. Tolažilo Me je, da aeia vedel, da Me v dtieb aajtrpkejae duševae boleati obdaja vedao neomahljivo sočutje Moj h aarodov, ter sem do bil od vseb atraai, iz vseh krogov, od blizu ia daleč, z meata ia z dežele uajrazaejših ia aajgaaljivejših izjav tega sočutja. V Svojem srci čutim ia rad prizaam, kako se vez medaebojne ljubezai ia zvestobe, katera veže Meae ia rodbiao Mojo v urab težke izkušaje le krepča ia utrjuje, ia tako Mi je potreba, da se v Svojem imenu, v imeau cesarice ia kraljice, Svoje srčao ljubljeue aoproge, ia potem v imeau jako potrte Svoje siaaae iz vaega srca zahvalim za vse te izjave Ijubezai polae aoudeležbe aaše žaloati. S to globoko čutjeao zahvalo proaim s Svojimi veraimi aarodi Božjo milostljivo pomoč za aadaljflo, skupuo delovanje z združeaimi močmi za blagiajo domoviue. Na I»uaaji, v februvariji 1889. ' Franc Jožef, 1. r. Lepe ao te besede ia so tem veu vredae, ker so vidno zaarueaje za to, da je velika aesreča vsekala sicer globoko raao v arce avitlega cesarja, toda potrla ga ai. Kakor prej, tako bode Nj. veličaaatvu tudi poslej prva akrb za blagiajo razaib ljudatev, ki živ6 v širaem ceaaratvu aašem. Ni aam pač treba, aaj še povdarjamo tu posebej, da se bodo tudi Ijudatva ia posebuo naše slov. ljudatvo poslej še veraiše držalo svitlega ceaarja, starodavae Hababurške rodbiae.