rN a j več i i slovenski dnevnik v Združenih državah
__ VeUa za vse leto - - -	$6.00
S Za pol leta.....$3.00
Za New York celo leto -	$7.00
S Za inozemstvo celo leto *	$7.00
GLAS NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki.
The largest Slovenian Daily tO* J? the United States.
Issued every day except Sundays . j and legal Holidays. 75,000 Readers.	|
TELEFON: C0RTLANDT 2876 Entered as Second Class Matter, September 21. 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879. « TELEFON: C0RTLANDT 287G NO. 170. — ŠTEV. 170._NEW YORK, WEDNESDAY. JULY 22. 1925. — SREDA, 22. JULIJA 1925._VOLUME XXXIII. — LETNIK XXXITI
KONEC PROCESA V DAYT0NU
v
Porota je spoznala profesorja Scopesa krivim, nakar ga je sodnik obsodil na sto dolarjev kazni. Pred koncem obravnave so prišli na vrsto svetopisemski čudeži. — Darrow je zaslišal Wm. Bryana glede preroka Jonasa. — Ogromno število poslušalcev.
DAYTON, Tenn., 21. julija. — Danes ob pol-dvanajstih dopoldne je bila nenadoma zaključena obravnava proti profesorju Scopesu, ki je bil obtožen, da je kršil državno postavo s tem, da je predaval učencem o evoluciji. Porotniki so se posvetovali komaj pet minut ter ga spoznali krivim. Sodnik ga je nato obsodil na sto dolarjev globe.
Zagovorniki so vložili priziv, vsled česar se bo vršila nadaljna razprava pred višjo inštanco.
Razvoji tik pred porotnim pravorekom so bili naslednji:
DAYTON, Tenn., 2 1. julija. — Glavni zagovornik Scopesa, Clarence Darrow iz Chicaga, se je že včečraj opravičil pri sodniku Raulstonu radi omalovaževanja sodišča. Oba sta si segla v roko, vsled česar je bilo disciplinarno postopanje proti zagovorniku ustavljeno.
Razprava se je vršila včeraj na trati pred sod-nijskim poslopjem, ker se je sodnik Raulston bal, da ne morej9 tla sodne dvorane še nadalje prena- I sati teže. Navzoča je bila velika ljudska množica, kajti prišli so številni iz drugih mest in krajev ^rennessee-ja. .To je bil tudi vzrok, da je bil deležen večkratnega avplavza ne Bryan, temveč Darrow.
Darrow je namreč poklical Williama Bryana na pričevalni stol ter ga zaslišal glede številnih mest v Bibliji in sicer potem, ko so prečitali izvide različnih znanstvenikov. Tudi včeraj niso smeli biti navzoči porotniki, in sodnik jim je ukazal, da se morajo toliko oddaljiti, da ne bodo ničesar slišali.
Darrow je napadel mesto za mestom v Bibliji. Bryan je izjavil, da veruje dobsedno, da je živel prorok Jonas tri dni v trebuhu velike ribe. Veruje nadalje, da je Bog zaustavil solnce, da so mogli» Zidje nadaljevati z bitko in da je pred nekako 4200 leti, soglasno z Biblijo, zmešal Gospod jezik med narodi pri graditvi babilonskega stolpa.
Bryan je privolil v križno zaslišanje le pod po- | gojem, da bo smel nato na sličen način tudi on za-&lišati Darrowa, Malone-a in Haysa. Bryan je rekel naprimer:
—	Verujem, da je Biblija inšpirirana. Ne vem pa, če je tisti, ki je bil inšpiriran, da jo piše, tudi vse razumel, kar je pisal.
Darrow: — Ali morete domnevati, da je oni, ki je pisal Biblijo pod inšpiracijo, vrjel, da se suče solnce krog zemlje, ne pa nasprotno?
Bryan: — Verujem, da je Vsemogočni inšpi-riral Biblijo ter se je pri tem najbrž poslužil jezika, katerega je bilo mogoče razumeti, mesto jezika; katerega ni bilo mogoče razumeti, dokler ni bil rojen Darrow.
Izvide znanstvenikov se glase: Dr. Fay Cooper Cole, antropolog vseučilišča v Chicagu: — Ustroj človeškega telesa je v številnih ozirih sličen ustroju raznih živali. Najbližje pridejo človeku opice in med obema ni opaziti razlike v vrsti, temveč le v stopnji razvoja. Dr. Cutris, zoolog vseučilišča v Missouri
—	Zgodovinsko dejstvo evolucije je dokazano. Znanosti ni treba ničesar prikrivati. Vabi ves svet, naj si ogleda te dokaze. Dokazi glede izvora človeka postajajo vsako leto jasnejši. Primerjalna anatomija, embriologija, fiziologija, zemljepisna porazdelitev, fosiliji in njih primerjanja z obstoječimi človeškimi plemeni pripovedujejo isto kot velja glede ostalega sveta.
Dr. Horatio Newman, zoolog na vseučilišču v Chicagu, pravi*	^ .
—	Ce je človek posebno bitje, ustvarjeno ločeno od ostalega živalskega sveta, potem se moramo
POGLED NA SODNO DVORANO V DAYTONU, KJER SE JE VRŠIL PROCES PROTI SCOPESU
Briand se strinja -z nemško noto.
Francoski minister za zu- J nanje zadeve je baje zadovoljen z odgovorom Nemčije. — Rekel je, da se je s tem varnostni dogovor približal za korak svojemu uresničenju. — Presenetil je naravnost francoski zunanji urad.
_
PARIZ, Francija, 21. julija.— Varnostni dogovor sc jc približal m en korak k svojemu uresničenju. — je rcJcel včeraj zvečer francoski ni.mi<ter fca zunanje za-ieve, Ari.vtide Rriad, ko je pre-*-itnemško -poslanico, kariero mu ' je izročil ob petih poipoldme nemški poslanik von Hoeseh.
Diplomatična "poslanica zunanjega ministra Stresemianna. ki pomen ja odgovor na Hriaudov odgovor na Strt tsi'iiwuinnivo prvotno varnowtiK) noto, je izzvala <xl Bnanda komentar, "da ni p»» mojem osebnem mnenju ničesar v nemški po*da.niei ika,r lw preprečevalo zadovoljiv rezultat".
V poslanici ni ničesar. — pravi Briand, — kar bi delalo nemški v.vtop v I-rfigo narodov dvomljivim čili kar bi oslabilo obstoječe pogodbe, pri katerih vztrajajo Frait-Lozi.
Poslanica, ki bo objavljana šele danes, je presenetila framcosiki zunanji urad. ketr je kazada tako malo znakov boja. katerega mo ral izvojevati z nemškimi naeijo-listi glede njene vsebine.
Nemška reservacija glede člena XVI. dogovora k Lijri narodov je najtrša tooka. katero je treba premagati, ker i-je tiče pravice Fran-eije, tla pošlje čete pri ko Nemčije. da ponuuga Poljski, a zunanji urad je nmc-fltja, da otvairja že ton 7>oslanie!! sampasdbi vrata k pogajanjem.
Ker so angleški Listi razpravljali o konferenci, ki naj bi .se vrnila oktobra meseca ter razpravljala c varnostnih razmerah, so zaznamovali v francoskih političnih krogih z voseljem, -da se Stre-semauova poslanica niti ne dotakne te zadeve. Tudi ne skuša opraviti v stik izpraznitev Kolina in varnost.
Splošna ofenziva proti Abdel Krimu.
Francoska armada je bila ojačena na dvesto tisoč mož. — Rifsko pleme ima velike izgube. Uvedenje splošne ofenzive proti Abdel Krimu.
FRANTOES. Maroko. 21. jul. Vsi napori Abdel Krima so še vedno D^redrutočeni na zavzetje F cz a. Francoz so precej uspešni ter so prizadeli rif^klm vojakom velike izgubo. V enem samem dnevu je baje imeti nasprotnik dvesto mrtvih. ,
Vsled poraz|i sle je dosti Rifeev j vrnilo tiomov na svoje kmetije. Francozi so jim dali na. ra.zpola-go mnnicijo in orožje.
Francozi	pripravljajo na
-plošno ofenzivo pratii Abdel Krimu.
EL ARAISII. španski Maroko. 21. julija. — Francija pošilja ne-1 prestano nove čete na maroško! bojišče.	i
12. julija je bilo v Maroku 1 n01 tisoč francoskih vojakov, sedaj jih je pa že 200.000.
Amerikanci pri angle-1 škem kralju.
LONDON, Anglija, 21. julija. — Danes je ipoarostil angleški kralj v Buckingham palači 6000 obiskovalcev. Med njimi je bilo sto Amerikanci v.
Brina d sc bo v ikrafkem sestal 7. von Iloeschom, da skuša najti |H»t. kako bi se moglo premagati nemški odpor prodi členu XVI. dogovora glede Liige narodov, da Ivo Nemčija lahko <topfla v L.i<go pred septembrskim zborovanjem.
LONDON, Ar^lija. 21. julija. Nemška varnostna poslanica, izročala angleški in francoski vladi. prtdlaga. konferenco sil v poskusu. da se doseže dogov r za trajno rešitev vprašanja ray.oro-ženja in varnosti meja v zapadli i Evropi.
bo ta konferenca uspešna, •predlaga baje poslanica, da naj se bolj na/t an eno definira vojaško silo. dovoljeno Nemčiji na temelju versaill«ke mirovne pogodbe in da naj se olajša za Nemčijo pogoje iza rensko ofkupaeijo.
Japonska resno posvarila Kitajsko.
Dne 10. julija je bila iz- j ročena kitajski vladi to- j kijska poslanica "prijateljskega nasveta", naj kitajska zavaruje ino-zemce. — Povdarja se, da ip velesile prijateljski razpoložene napram Kitajski.
Poroča Oland Russell.
TOKIO, Japonska, 21. julija.— " Danes je postalo znano, da jc -poslala Japonska Kitajski dne 10. julija "poslanico prijateljskega nasveta", ki je imela baje dosti opravka s poniirjinujem agitacije na Kitaj kem za ruvizijo-pogotTb.
Japonski zunanji urad 'baje ni dajal na tehtnico besed, ko jc po->v;ird Kitarsko. naj zoj>et uve-jlpjavi reki v išanarhaju, zaivaruje laijee ter izvede določbe pogodb, i PoKlaniea je dospela skoro Lsto-[časi>o /. ugotovilom ameriškega državnega tajnika Kellogga. da J je Amerika mnenja, da mora Kitajska izvesti pogodbe.
—	JapaiL>ka eintn globoko simpatijo (!) s Kitajsko v njenem sedanjo m položaj«, a je prepričana. da je težko i izvesti predlog za revizijo neprimernih pogf^lb v
i Ncdiiuijem ča -in, ko se pojavljajo ; povisod p rot j-t ujski nemiri. — sr-gla^i v poslanici. — Ni pametno za Kitajsko noslužiitii se malenkostnih taktik, ko jih murnom je razcepiti sodelovanje sil.
—	Kpainrt. da l)ot«-ta pokazala vaša vlada in narod Htetga prijateljskega duha kot v času wash-ingtonske 'konference in tudi to, da sib» pri zad« »vajo počasi izvesti <voje obljube. Med tem ča-soni pa mora Kitati>4ka izvesti
j določbe svojih po<rod1). uveiljavi-;ti mir in red ter iza varovati tuj-! ce. da prepreči, tla se poveže s svojimi lastnimi rokami.
—	Japonska je imela ist - iz-• ku.šnje z neprimernimi poigtv.lba-i mi ter je reposlevala njih ra.zvt~
ljavljenjc. Vsled tega je mnenja. da lahko svetuje Kitajski.
Poslanico je izročil maršaVi Tiia mi Josizava. japonska poslanik v Pekingu.
SAXCHAJ. Kitajska. 31. jul. V neki bruzžični brzojavki iz Lu-oova, v provinci Sečuttn. se gla<i. da >(> kitajske čete streljale na dve ladji, k:i soa dospeli v .spremstvu angleške bojne ladje JTeal\ da spravita inozetfiice iz Cdtufii in drugih krajev Sečuafi province. ; Pojna ladja j«- odgovorila z dvema streloma. Na a.rigleSki strani ni bilo nikailcili izjgiub.
WASHINGTON, D. C., 21. jul Državni department je danes objavil. da je dne 16. julija .pred-M-dniik I'oolidgt* {>odpif<a.l ekseiku-tivno povdtie. ki daje zaikllairltn"!-č-kemu tajniku naročilo, naj dostavi svetu poverjenikov kitajskega sklada ža po«pe»čttje v^poje in . kulture v„sa plačila kijtajske bok-
res čuditi, da je ustroj njegovih notranjih organov tako zelo sličen ustroju višjih živali.
Ko je bila obravnava včeraj zvečer odgodena, je bil zastopnik obtožbe, generalni pravdnik Stewart, j a ko ogorčen ter rekel:
— Skušal sem ohraniti ta slučaj v notranjosti (pametnih meja procesa. Do danes pa se mi to še ni posrečilo. Drugi imajo lahko svoje nazore glede svojih dolžnosti, a jaz imam svoje. Edina dolžnost, ki jo imam tukaj, je vzdržati obtožbo radi kršenja postave. Ce je postalo sedaj iz procesa nekaj drugega, ni nobenega mesta več zame. Izvrševati moram drugod razne službene dolžnosti. S tem je namignil, 4a se bo mogoče umaknil.
STAVKA PREM0GARJEV
PREPREČENA?
V sedanjem sporu antracitnih premogarjev in de-ledajalcev napovedujejo sklenitev miru. — Sklenjen bo osemnajst meseceV veljavni kontrakt ob sedanjih plačah in uvedli bodo preiskavo glede antracitne industrije. — Pogajanja pa se bodo vršila naprej. — Binkerd proti ugotovilom podpredsednika Murray a.
Poroča John Leary.
ATLANTIC CITY, N. J., 21. julija. — Poslecli-
ca antracitnega spora bo osemnajst mesecev veljavni kontrakt z obstoječo mezdno lestvico. Ustavljeno bo javno zastopstvo, ki naj bi preiskalo gotove faze industrije ter poročalo o tem ne ozneje kot dne 1. januarja leta 1 927. Tozadevne novice so se razširile na predvečer obnovljenja pogajanj. I Dogovor ne bo sklenjen tekom tekočega teclna in najbrž tudi ne tekom prihodnjega. Predno pa bo dosežen se bo pojavil razdor v pogajanjih. Posredovati bodo skušali zvezni uradniki ali pa zastopniki države Pennsylvanije.
Zahteve listov, naj se pospeši pogajanja, ne bodo imele najmanjšega učinka na pogajatelje in isto velja tudi glede ugotovil nekaterih prijateljev administracije, ki govore o vladni intervenciji. Člani antracitne konference so dosedaj posvetili nekako devetnajst ur posvetovanjem. Številnejše in daljše seje se bodo vršile, a to je tudi vse.
Dosti stvari ovirajo neposreden dogovor. Dosedaj ni bil še noben antracitni mezdni dogovor sklenjen hitro. V rekordih je zapisano, da so bili dogovori, doseženih potom privatnih sklepov z voditelji, zadržani tedne in tedne v namenu, da se "možem doma" dopove, da so njih voditelji storili zanje vse, kar je bilo v njih moči.
Prehitro sklenjeni dogovor bi bil v nevarnosti, da ga majnarji zavrnejo. V sedanjem položaju pa ni nobenega vzroka za domnevo, da že obstaja kak sporazum. Odnošaji med obema nasprotnima si strankama so manj kordijalni kot so bili v prejšnjih letih. Neka napetost, katere ni bilo v prešnjih dneh, je očividna izkušenemu opazovalcu. Delodajalci so bolj samozavestni, premogarji pa manj.
Niti ena, niti druga stran ni napravila včeraj nobenega koraka. C as podpredsednika Filipa Mur-raya je bil posvečen razpravi westvirginijskih raz-'mer in razmišljanju o brzojavki Roberta Binkerda, ;Zastopajočega iztočne železnice.
i j ser^ke odškodnine, »preyeta do 1.
-	oktobra 1917. Prvo povračilo tHt
-	odplačil j«; bilo avtorizirano po-,	torn skupne r-^oluvije maja niCNe-•	ea leta IfK>S. k oue j« vrinilo Ki-
-	tajski skoro dvauajvt milijonov i	dolarjev v vzgojne svrhe.
Kitajski narod ne bo nikdar pozabil '* ie<ra izvanrednejra <i j;i-fS;ja pravičnosti in dobre volje o<! strani Amerike". — se jrlasi v nekem njrotovilu. katero je izdalo kitajsko poslaništvo.
DENARNA IZPLAČILA
y JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU, Dwm ao nato otaa ilidik I JUOOIL1T1JA :
1000 Din. — $18.70 2000 Din. — $37.20 5000 Din. _ $92.50
tri nakMilfh, M z nafta jo manj ko« k«« m IM tisarjev niinm 10 Matov u poAtnino In drnfe stroške.
BninHIJ« oa zadnje peite la izplačuje "Paitnl iekoval ir»T
ITALIJA IN ZASEDJEHO OZEMLJI'.
200 lir .......... $ 8 60	500 lir..........$20.50
300 lir .......... $12.60 1000 lir..........$40 00
tri naročilih, Id nalal« u< te« M« Ur rmtmmamm »eeekej pm 1» mui za poštnino In drag« itrotta.
Bup^ilja aa zadnje	la ls»la«aj< Lfakljaiuka kreditna kanka
9 Trsta.
Zrn poftUJatre, ki preseicajo PRTTIJIOČ DINABJBV aH pa DVATIBOC
LKl doTolJnJemo po mogočnosti Se poneben popnst. Trstnirt DtacrJ« la Una sedaj al aUlaa, acaja se reškrat ta a^c •akavana; la ter« razlega mam al n«fate psiatl aatantne cent T*a*r%> flaiisan pa eenl tistega dne, ke ssa pride paslaal denar t roke.
POSlLJATVB PO BSZOJAVNEK PISMU IZVBŽUJEMC 4 NAJKRAJŠEM ČASU TIR RAČUNAMO SA STROŠKI
amm h penlatt najbolje pe PinsMs Peslal Meaey Order all p« New Terk Baak Draft.
FRANK BAKBTfB STATI BANK
ŠM OorlUitdt atrszt,	Ww York, M. T.
Telefon : Certipndt. 4687. ..
-
1 , GLAS NARODA fi
(SLOVENE DAILY)
Owned and Published by BLOVENIC PUBLISHING COMPANY, (A Corporation)
Frank Sakser, president	Louis Benedik, treasurer
Place of busineat of the corporation and addresses of above officers: •
82 Cortlandt St., Borough of Manhattan, New York City, N. Y.
"GLAS NARODA-*1 _____"Voice of the People" _ !
Issued Every Day Except Sundays and Holidays._
Za celo leta velja list ta Ameriko	Za New York ta celo leto _ $7.00
in Kanado ..................................Za pol leta---------------$3.50
Za pol leta ________________..... $3.00	Za niozemstva ta celo leto _ $7.00
Za četrt leta ......................... $1.50	Za pol leta....................— $3.50
__	Subscription Yearly $6.00. _
Advertisement on. Agreement._ .
"Olas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemši nedelj in praznikov.
Dopisi bres podpisa in osebnosti se ne priobčuje^:. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, dt se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje
najdemo naslovnika.
"GLAS N A K O D A", 82 Cortlandt Street New York, N. Y.
Telephone: Cortlandt 2876. ________
f-
VREDNOST PREMOGARJEVEGA ŽIVLJENJA
rti pojiaja njih med /aMopuiki antraeitnih premoga rje v in delo bijaeev. Ivi m- v: v At 1.1:11 li- City, ^xxsveeaijo le premalo ]K>zor-«•!: i.m <lrl;i \1 m pobojem in raizmeraun, v spričo katerih morajo pi < linear ji spravljati prem« £ j/ ^U>I>iti zeml'je na površino.
I)«i,![ govore m razpravjajo o mezdah, a pri ton popolnoma pozabljajo, da j» .-\< vilo človeških /rtev, katere zahteva vsako le-!n ameriška premogovna industrije*, neizmerno vtvje kot pa v ve- , ■ mi • \ rop-k ih «! /.(•!. ki proizvajajo premo??.
l'i< 1 kratkim >mo v nekem članku poročali in tudi dokazali i • l.i povzior.i preti-žilo večino katastrof v ameriških premogovni-j bdi ■ ksplozija ]>rcnio;»ovi ga prahu in da gre ipri tem za eksplo-j .'•.'•* ba;-re je mogoče popolnoma preprečiti z Lustaliranjeni po- ! > • n določenih varnovUiili odredb in priprav.	I
Povzročiti 1 je v>ake eksplozije premagovejra prahu bi morali« \>!-i| um kazenski za>!edo\ali in kaznovati.	|
N o br ur dvoma ur nioie i»;ii. da bomo prišli nekoč talko da-' 1 Ho bodo naniii • dela*, -ki razredi -poznali svojo moč ter so je i znali poslužiti.
Naravnost >amoposebi umevno je. da bo vlada, ki bo zastopala int< nw d<du\xkdi mas, — ne pa interesov mrtve lastnine in lastmi-im»v — do skrajnosti zavarovala življenje in zdravje proizvajajo-ri|, <lem< ulov prebivalstva.
laka. iv-4i:i-ii.i. dclav.-ka vlada, m' potem ne bo zadovoljila s? trm, i!.i >pr»jine \ zakonodajah jxxstavo z a varstvo delavcev, tem-' m i'- bo pazila v prvi vr.-ti na to, da ->e jih upošteva in izvaja na naj- ■ sli ožji način.
l'n '_roi.iv- inr 11 so spozna- tudi že wiije pot robo izvedbe ta-! di takozvauih soeijalnih postav, posebno pa unije, kojih člani, I n J vti:!»• Workers of America. so morali neizmerno trpotii vsled iirizvrdmja takih var-mudi postav. Vsled tega zapazimo tudi. da j« \ i!i/avali, \ katerih se vrši premo<rar.sko industrijo v glavnem pod miij<kimi |#o<r()ji j i • jhki unijsko kom rolo, število nesreč dosti juanjš. kol ji.i v državah, v kairrili se obraituje premogovnike na neunijski podagi.
|Vp-y Trt low. pi t-dsednik okraja števiLka 17 United Mine \Voi ker.-, of Aairrira. j- dokazal, v svojem pismu, katero je poslal pr» 1 kratk im govri iii-i-ju tJore iz West \ irgmijc, da je bilo v drža- j vi \Vi -t Viigiuia, — zloglasni neiinijski premogarskii državi, — •;iiit I. ver premoga rjm- pro tono proizvedenega prt inogii kot 41a v Ill'iioisu. Ohiju. Indiani ali 1 Vnnsvlvaniji.
dobi di se.tih let. od 1911! do	je biio v državi West Vir-
ginia, — v razmerju s pi odueiraiiiju premogom, — ubitih -dvakrat toliko pifinogarjrv kot pa v lHuioi.^u.
V teli ilr sr t i h Idili je bilo ubitih v neunij-kih preunoffovnukih \\ e„,t Virginije 1 .">-4G pr. -mojrarjev. v linijskih rovih iste države in v it k dobi pa le eno in »slirid' iset. (Je izasledujemo celo -stvar do dna, najdi 1110, da ni v neipnij-kih prr-mogovinkih jiikogar, ki 'bi se bri-•ral za varnost rovov; da ni nikogar, ki bi imel toliko jMwgiuna, da bi / ihti\al izvedbo postav. vsled česar je dobiček in le dobiček | podjetnikov izključno nunodajua postava v deželi.
v' linijskih [»1 mvgovnikih jva opazimo vsa/j neke vrste 'kontrolo. Tam najdemo odsek, ki imajo dolžnost inšjiekedj od časa do •'•asa. Tam tudi 111 vsemogočni tlolar absolutni vladar. Življenje in zdravje premogarjev .se upošteva, erprav še davno ne v takem ob-srgu kot bi se moralo.
Program lev ga krila organiziranih premogarjev si prizadeva opo/arjati linijske pre-mogarje na to stran njdi boja proti podjetniški mu r.i/.r .lu. jirot i i/,koriševaleem.
Skrajni i-a.s bi bil, da bi se tudi Lewis in njegovi tovariši v lepem Atlaiitie < ity domislili teh najbednejšili med bidniimi, ki mo-'«'.}' pogosto žrtvovali na oltarju kapitala ne le svojo delavno si-1". tem vre t inli svoje življenje in z<lravje ter preqjustiti milosti ali nemilosti v» ^kapitalističnih izkoriščevalcev svoje žene in otroke.
Vamtvo življenja in zdravja premogarjev je \"saj prav tako veliki važnosti kot j»a piir centov doklade k plači.
lioj proti izkonšranju se mora vršiti na celi fronti in ne le na posiimeziuli točkah".
Dopisi.
Na paraiku "Paris".
Pozdrav Slovencem in Slovenkam sirom Amerike, posebno v fhicagi, o<lkwler sem odpotoval dne 27. junija. Hvala prijateljem in prijateljicam, ki «o so udeležili mojega poslovilnega bajikcta, posebno se zahval j a jem Mary Ko-šir in Mrs. Seltnger, ki sta mi priredili baukc^t ^ vsem drugim
udeležencem, kot: Mrs. Jeraj, R. J. Rebec, M. M. Kržan, F. Junca, Tonca in Mike J. Kapelic, J. Volane; posebna hvala Mr. in Mrs. Mladič, mojemu zaupniku, kakor tudi J. jZw.die. »T. Vrdmar. Iskrena hrvala \^sem ostalim, kafterih imen se ne spominjam. Hvala tudi društvu Zvoai, 'ker je bilo navzočih mnogo njegovih članov.
Kar se tiče mojega potovanja, gre še doshi srečno. Dne 28. jomi-ja zjutraj sem jo priinahal v New , York, do tvrdke Fr. JSakser. Tam j sem našel tedaj samo oskrbnika, , ki Jiv-t ravnokar prinesti kanglo 'ikofeta'. Vprašal me je. sem li j lir vat ali Slovenec. Predstavil , sem se mu za Slovenca, nakar mi , je odvrnil, naj počakani, 'ker še , ni uradnikov, urednikov in uprav- 1 nikov, da je pa v tretjean nad- j f-trepju ze Peih ir Zgaga. Vprašal sem ga, če bi, bilo mogoče, da ga ; \ idlm, nakar mi o-dvrne: — 1. kako pa. saj je tudi an človek! — Podam se torej gor, pa ugledam ( pred sabo izb or nega mladega moža. Podam mu roko ter se predstavim kot A. S/polar iz Chicage. Takoj sva pričela pogovor o politiki in >poznal m an takoj, da je 011 re-* cel fant od fare, zato zdaii ne mi rem več verjet i našim gospodom iz Chicage, ki bi ga radi v žlici vode utopili. — Se to in 0110. pa: zbogonij Peter, -nas videnje' Xato izpregovorim £e par besed s sobratom Terboveem. urednikom Nove Dobe, končno na sem se poslo\ il ter šed iskat svojega pri-j at olj a -J. Žitnika, ki me je sprejel kot stan iga znanca in prijatelja, ikateremm se tudi zahvaljujem za postrežbo in razkazovanje mesta. S svojo soprogo me je spremil prav do kabine, in i stota-ko F. Haškovič.
Se bi lahko mniogo poročal iz New Vorka. ali parnik se preveč ziblje i:i pa tudi prohibit i in ni na njem nobene, zato mi 111 dositi do pisaaija. Slovencev ni mnogo na parniku. zato smo složni in p-nija-I tel j i. Preeej ga catkanio. Češ: le 'dajmo ga: saj ni policmanov I ameriške prohibicije! — -T. Dršek j iz Dr Puc pravi: — Zdaj ga daj-, m o, saj -mo ga morali cela šttiri j leta na skrivaj. — Zdravi smo wi. t..! manjka nam ničesar, zabavo Wovolj; duhovnike imamo tri in , maso vsak dan. Toda kljub temu. ■da smo pobožni, je vseeno viharno V nedeljo dme 5. julija so se zbrali vsi trije razredi na krovu. Mislil sem. da bo koncert, pa sem se zmotil. Namesto koncerta je nila velika maša.
Ki ir se je začelo morje spet pun-itati. moram končati. Pozdravljam (še enkrat v.se prijatelje in prijateljice v Chieagu. posebno pa pozdravljam svoje ljube otroke.
Andrew Spol ar.'
Joliet, m..
Naš veli>ki pesnik P^ešerem je u J<oč zapel približno takole: — Kdor pevcev peti kaj ne ve, on vreme lival' al' toži. —
-laz sicer nisem pevec, zato si tudi ne la-itim pravice, da bi vreme hvalil ali tožil, mislim pa, da smem govoriti resnico vsaj deloma. in zato vam povem, da jr bil ta dopis si "tavljen med bliskom in gromoml. kakor je nekoč Mojzes sestavljal deset za po v t ii na Sinajski gori.	*■'
Nadalje moram omeniti, da so naše delavske razmere zelo podobni današnjemu vremenu: —j kdor je še tako srečen, da sploh najde milo-t v očeh bosa ali snper-intendenta. mora biti srečen in zadovoljen, a ko --amo nekoliko grmi in se bliska; zelo rado se namreč zgodi, da tudi trešči ter do-tičniga požene z dela. kajti na njegovo mesto jih gotovo čaka najmajij deset drugih.
Mi pa smo seveda stare korenine ti r se za talke malenkosti ne menim) veliko. Med tednom 1 !•-piino, nt tli il jo pa smatramo za naš tran. ko nas \->i "bosi" lahko pišejo v uho. Tako smo »e tu li namenili. tla bomo imeli imenitno zabavo dne 2G. julija, ko bo naš pev.ski zbor — od>ek Podjporne-<ra društva. Planinski raj. priredil piknik na griču nad našo prijazno vasjo Rocktlale.
Kogar zanima neprisiljena zabava, naj ne pt*za.';i udeležiti se imenovan iga pikjuka. Prostor je lahtko najti: z avtomobilom po vrhu griča, pr;-dno cesta 7.avije v dtrlino proti roe.ktlaJ-ki eer.kvi. in I-otem na desaio do prostora zabavišča . s karo pa do konca, kamor vozi. in potem približno eno miljo peš v hrib. Kdor ima '<• količkaj dober nos. bo prav lahko naši 1 prostor, kajti dobr-t bo toliko. da bodo gotovo dišale v« i j e-110 ntiljo daleč.
Za'Jorej ne pozabite na gi slo: — Dne 2f>. julija vs-i na piknik pevskega kluba Planinski raj v Rockdale'
Stari naročnik. 1'. S Ako bi kilo imel kurje ali kake drugačne oči. ki bi 11111 delale sitnosli pri hoji. bo zanj pripravljen pri kari avtomobil, ki ga bo z-apeljal na prostor piknika. To-' rej kar brez skrbi!
Iz Jugoslavije.
Gradnja higijenske visoke šole.
Priprave za gradnjo proji-kti-rane higijenske visoke štvle v Zagrebu so v toliko napre lovale. da se že 1. avgusta položi temeljni kamen. Poslopje, ki 'l>o ist-do v bližini epidciiniol-oški ga zavoda, se zgradi na stroške RoeikciVlle-rjeve ustanove. Da dobi -lugoslavija ta zavod, je v prvi vrsti zasluga dr. Andreja Sl:nnpar.ja. pomočnika ministra za -narodno zdravje.
Čudež v Dubrovniku.
Sarajevski listi poročajo iz Du-j brovnika: 17. junij je bil neobi < čajno vroč, pravi ipoletni dan. Poj kosilu so bile vse ulice prazne, j šele ob 3. je postalo nekoliko ži-valmeje. Delavci -o odšli na posel, i t-rgovLne so si? priČ|.Qe odpirati.! po cestah so	zbirale skupine j
učencev, ki so živahno razprav-, Ijali o šolskih zjidevah.
Okoli 4. je četvero otrok od-' šlo v cerkev Male Bra če. Otroci ko pobožno pristopili k oltarju Matere Božji v Nenadoma je pobožno tišimo prekinil preplašen krik enega izmed otrok: ''-loj. glejte, Gospa premika oči. Prestrašeni otroci co pogledali na kip Bogo rod iee In opazili, da Mati Božja zares ipremika oči, jih zapira ini zopet odpira. Otroci so pobegnili iz eenkve. bliskovito naglico ;je po mestiu razširil glas o čudežu v cerkvi Male Bra-če. Ulice so nagloma oživele. Narod je prihitel iz hiš. delavci so zapustili delo Ln v.se je odhitelo v cerk?v, *da \*idi nenavaden pri--zor.
Masa naroda se je zbrala okoli oltarja in nestrpno updraia s\-o-je poglede v kip Boigorodice. V cerkvi je za valovalo. Culi so sc
fcliei; — "Giletfte* Gospa odpira • . "
I >t) 11 je pi -et.ilo ee-rkerv več ti-j .-oč ljudi, ki so sjn obračali do cenikov o mjih misiji njif. Kdd:i 1
izmed svečenikov je izjavil, da ie:
1
čudež verjetno glasnik težke no-1 sreče. Razumljivo je. da je ta od-j govor povzročil paJniiko v vrs-tahj pr-ibožn publike.	i
Pozno v noči je ]>t)!icija ljudi j izginila iz cerkve. V i zip ra ranjen i i cerkvi so stali sa-mo duhovniki, i policijski šef Fraaro Petrr.tič. šefi občinske policije Milan Branedo-lič in več agentov. Opazovali so1 kip iz nepo-redfne bližina i:i ugo-j lovili, d i se oči Matere Božje re^j
1
premikajo. Zimaj se narod ni hotel raziti iai nekateri s^ ostali do jutra, ko se je cerkev zopet odpv-j ta. ^Inogi so prine.sli daljnoglede. 1 Narml je kričal. čim je opazil J najmanjšo kretnjo oči Ma.t- re liož-l je. Sugerirana masa trli. da sr i
1
i barva na obrazu Bogorodie-; veduo sprejmi n ja. O dogodku go-\v»ri ve- Dubrovnik. Bog ve. čemu je bil ta "čudr£" zopet dober:
Kovan drobiž za Jugoslavijo.
Kovan drobiž za Jugoslavijo, ki ga kujejo v frain-o-kih in belgijskih tovarnah, pride še letos v promet. Do konca avgusta prisp v Beograd drobiž po C dvuavja, a do konca oktobra tuli o^lale vrste. tako da pride kovani denar že letošnjo jesen v obtok.
Smrtna obsodba v Šibeniku.
V Sibeniku je porotno sodišče obsodilo brata Ivana in Mij<; I">u-
jiča zaradi zločina zavratmega umora, izvršenega na Anti Zigi-ču iz Kristanja. katerega sta iz zasede ustrelila in ga oropala, na smrt.
Videl in spoznal ju je i»t3,ki pa-stdr, ki je nastopil-kot priča.
sssamm-
li.
Peter Zgaga ||
PISMO IZ RIMA.
ki ga je baje pisal clevelandski Toni Revci Cigarci v Cleveland, Ohio.
I'arisima mija Cigarca:
N sjues zameriti, da te tako pozdravljam toda vedeli moraš, ila sem komaj de^-.t dni v Rimu. pa se je čisto špraha prijela. Oštja, to smo ga Ijo. kaj ne? Ke nova, ke nova.' V> ■ zdrvvo. kaj. j^ri časopi-u me jako pogrešajo kaj ne ' 'Padi m«ni je dolgčas — loiigcjtempo — k r ne vidim več -vojega imena nali-kanega. Bomo [>.1 po-zneje popravni. I'na vdi-cijone si že vnaprej zafrimam. tla • bo v nji samo o meni. da bo v n i j natainrno ; pi-a:io. kako smo romali v Kim in kako smo privona-ii nazaj.
Koverta — po-rti ga djavalo je vedno krog nit-nie in me vt I110 naganja za -oi le. M ine je že do-*ti ko-;an> — grand 1 monela, r*stja — iii če bt'iiio par Im/iin P'ri* i obiskali, bi- 1<» intu-ali po>la-čudmlelniki kako rkstra epidemijo na l ('Irv. -and. da bomo zopet no. kome se diži — da bomo , oper orajt.
Tako ti po v* ••m. (.'i gara mija, da cigare niso nič kaj rkstra tukaj na Laškem. M :knre.ni -o pa do-l-ri, ošt ja, in vino jo talko, da ■> Še bolj neumno zijal. i<ot zi.jaš, če bi ga pi!.
Koverta me gt ni nazaj. češ. d.: bo v Clevelaudu in v <'hicagi vse skui)aj privjiadlo. da bo šlo vse in malora — če se takoj ne odpravimo.
: -Ja/. mu pa pravim: "Va in ma lera ti s svojo šporko kiiio vred. zakaj si me pa -pra\'! na mer je . Zakaj si me spravil iki va])or. kjer ' s«m naredil toliko gi ile -kird.ari j", oštja, tla	morali Vsi moji
sopr-t'niki nosove tiščati.
(.■:i mi ne zamn i dosti. Njego-Va koža je trda kot je trda koža mu škanlina.
Naši romarji se dobro počuti-jo, pijejo, -pe in jedri.
Naše r'Miiarirt so » j»,i preta-n-tale. ko so mislile. da bodo kaj rij rivile tukaj. Vse l>o dosti ko-•štalo. kl jub Irmii s,, mi pa zdi. d:i dve ali tri ne bodo de prazne nazaj.
Moja v Kini le nekaterim p > Innaga. La ndia ve kij a .i" pa la roba di^graejo/.a tako dukaj kot v ;( levelandu.
1 Kaj 11 . da Lra dobro lomim po laško, on i o earo .M i diat !'» < t parilo ? No, jaz ga sploh lomim, naj bo lukaj ali tam, bodisi v b-'M>di. bt: lisi v iejamju. o^t ja !
.Meni se v liiniM čez vse najin. ' Mopa le nuj hotelski kilnar .Mala-, te>ta Kot liinpopolo. ki je m pre stano za nu noj in ni" "leprestano vpra.sujr: Volete kvešto. volete
kvtšto.' Jaz mu jo v.selej odbrun-....
dani: ' Si. ši
Trliko s-'im že popil n pojedel da se res bojim, da mi bo zmanjkalo denarja. No. v tem -slučaju, bomo pt pri dednoti kaj skoman-dirali za p;.kritje stroškov, saj vendar tr]v:.m za mili slovenji?; narotl in za božjo čast. oštja d: biguli.
1 Na\s zatlnje j-1 š-» največjo novico. katero moraš. <'iga,*:lla ama i.ile, naris:ii:i z velikimi črkami v n;i-c glasilo.
Že d-'set dni hodimo pred Va-[1 kan čakat papeža, tla nas sprejme v avdijesici. In danes st- nam je končno izpolnila vroča ž -lja. Le malo. 111 do je manjkalo, komaj las je talilo, pa bi tra bdi videli. dio!
Naše potovanje torej ni bib brez uspeha, malo je manjkalo, pa bi videli papeža.
Na vratih našejra hotela smo imeli zapisano v slovenskem jeziku Glavni Stan (ikaških OO. 1'rančiškanov".
Rečeni ti pa. da niso laške strela videle ničesar drqgega na vratih kot samo tisti m rečni "OO" ter '0 h« dile k nam odrajtavat svojo prebavljeno makarou^ko kul turo.
Na k. tisto pa ne. oštja. .la bi nas imeli za take. kot smo;
Tn-nti -baci d i tnio amico
Tonino Spore o, picigamorto.
Raznoterosti
Mednarodni kongres za radiologijo
je bil otvorjen dne 1. julija v l.elltb-lili. I'dcle/ilo s-- g i jL- okuli GO izvedencev iz raz.nih krajev sveta: dve tretini tvorijo ztirav-niki. (istalo fiziki.
Koligr-.s je otvoril vojvoda V'--:-.-naugitt.
Stolctnica železnice.
V ]>roslavo .stoletnice obstoja želt.zniee j>ridej«» v kratkem ž---iezničarji iz tiržav, ki s,. mu_ ii-- setla 1 pov;>tb-m m tliuirojn> ž - ' b.'zndske koii.'Vrenee Lend »nu v Darling ton, kjer je na km dol-j V i ji. ogi m« 1 S:, k kholni.-u in I harln1.1Umo.1i b:a lst!."» <! -..:••' St''jijniisi <11 spra.\-i v < ra prvi že! izniški vlak. ki je im-d .sirt»t; | in ! osebnih in tovornih voz -v.
Gledi.lišče zgorelo.
Stoeklu.Ima ji Lzeruhnil požar v g le i a.! šču S venska, za j ! v---drl" poslo]>ja in s,- rav.siril tak-> naglo, da ni i-do več misli; i-a rešitev. Govori se. da ji bil te«-. • potil" ■ n.
E'.rliii šteje 4 milijone prebivalcev.
I
j Pred 1 ar tli -vi izvrš.-no ]i j.
[ sko -! t-- je 'k.:da ima 1 *> • 1.n I	_
3.902.<.i() p di-valecv. K tem;: b-.
! , .... .....
1 r-'oa j>- :11 ■ 1 • one. K: :i;s
ta ča- nav/oi-i na -,. li domov i!
v^Heriiuu. in tako se lahko r-■•
da šleje 1 relin d. n - pr v.'
■ i v;i ^ milijone
Najobčutljivejša tchtrica n-- i vet.:.
Mttudeb. jev. sin slavm .m i s ki-ga učenjaka, sedaj 1- »«• m: v prtrogradski glavni zbornici zn J U i:! nice in mere. s, :)-, l . . cizno tehtnico la.-tne kot ra.a-i-j je. ki ima i.it i najlj 1 : lit: i-ea r- !eg.f jjyeia. Določi'i ima r-žo 'rlt's celo na e'iio mdi.iar li 10 urama. č	on- -u •<
vanje ra/.nil; vprašanj i/ stroke teoriji privlačnosti. Ta t-'htniea se ima uporabiti tudi pri pre- kn-š vanju '•'!'. '-'• ".. •• • ; ••;
Eksplozija v filmski ivavnicL
V itvoruici filmov San t'o v I »rit zu ]>!-i 15erl Inr. -r j • p- i {»•-* il 1 velika cksplo/ija. ki s> j. razvila v velik požar.
K.m aj je dn>p !a p-'/cna bra:.-i :: 113 I iee m-n s-- je !>: :p t da druga, še hujša ek-.:»'->zi.:a. ki je takoj )>ovzro,'lta p . u- v vse; t voniici. Pt /a. ;. 1 ' ramba • t ko j sla na (bdo. vendar : : me.r'a mnogo rešit L Skladišča in vse pisarne potijtdja so v- 'd m om: zgorele. Škoda je v likai;ska.
Ni št; znano, k« llko ljudi j'- jv eksploziji n požarn i-one-*''' -do.
Zadnje vt - i govoare o dr rt b
mrt vili. Osni ill h . b> i«1 d,. t 'i« lahko ranjenih.
Rudniška nesreča.
T dni -e i«, v rudniku ""('on-eordin" v llindenbur_ru v 'bi;-. Sli-/;.i: vdrl rov 11a d-dj »\-o k; kiii Hin metrov. Dva bia.ra a bila
ubi'a. ed« 11 ]>a j b i lindo r:Mij. n.
r*Iedi«J.rodni katoliški kongres
je bil otvorj -i na 1) naj. Na koit-
»res so prišli delegata Avstrije, Nimčije t ehoslovaške. Madž:»r-dcr. Poljske. -Jugoslavije in Švice.
Strahovita esksplozija v Rusiji.
\ Pl.kzku s.. ;C pripetila str.i-hovita eksploziji. Ena največjih ruskih tvornie strel dva je zlel- '1 v zrak. Kksplo liralo je na i l2-">i» ton tiinamita. Kksplo/ija j 1 il 1 t;iko i>—T-im. la s- j,- \s • mest-i st r- d 1 kakor < '.» močti-.-m p .-'reso. Sr- a rita Škoda »je zelo velika. Po-d »s; j manjkalo, zato se tudi ; ■ n- \ ->. k "llko je žrtev.
Xczr. knpcc gradu Frnnsinsa.
Gra 1 Praaigins pri Nyowu v Švici. k j. r je sv-,j • is r- /i Ural .rine deri-me N.ipob i j 1 \ k.:'< • 11 fe kasneje stanoval za feij »v^rijski
( es;; Kat'd. j, p "	t: j ;: i ]l l
b - r-n bi s "m l prod; ' i na javni dra n. . a!itt-\ r ke cars k • banke. V za-1 nje m : 1111' -!cu ie - di'-'v :' 1 bani" a. naj s • <lra ba odgodi. k-r s,-kupce za --a l. ki pa no- e bin imrnowm.
Nova mednarodna konferenca.
Kui-ski lis*.i j>ort»'*a';•». da se lm \ : i. 1 eea scplemhra v Penis, '•a nietln.irodiii k--n!'- r. i. ••• o po.
■	i i čin 111 "d ».1: • v Kvn -••:. Za i • • .:n •••.r-o > . .i •• n-.: " idi Anie
Komunistični puč v arrnvi Cilc.
t	d. 1 : s " p -
da j- ve.;.i>;v.. zadušil-, s krvjo komunist :-ni pnč čihkih .bdav-•■ \	. • ..«•' v je mrtvili
Komunist s., i!;i ,1	111-
"rarr.a P'dja n pro^ia iti sovje
■	• . P m> i i-* r ! rlo v« iašt v«, <»'» kro/ilo ravna tel j sko p"-lopj u l-ridl il.l V.)I litri je k predaji vse • .1 o; - 'ii mnn.rije. konj in pr~ v. -ni1, src,is- -v. Vodja komuni stič 1 e _. 1 ir -mi i a je 1 11 ubit. Via
--i; , • pr«»«rlasi!a i>rck: soil. 11-1.1 i vila k.»milni ' .<• u- lis: -■ n pr« po v dala vsako komunist 'no pr« : , o v i d »
rclovanie z zadružitev Avstrije : Nemčijo.
\ vs» ri i-ko- •icmš'-la zvi r.\ j tu-'i t.- ? i v P» rl'nu i zre ln.» do
'■•■<» 1 •!' 1 k;; '. -' "., 1 •*•• -1 si v e no s ■ j o. 11 k"at n-' je prentsed-nik p irlam-ntr I.oebe nirotovil. la j moral ..: ;	a v - • :.'-k: J»- -le nik dr
P • -! i ■ p' t i' 1 s v■•. !•• m. : •>. k"r j»
deloval za zbližani- nie 1 obem; dr/a ■ ima. Navzoči li H: dl r pon l;.'n;d. da je ■•: - -i :v- 'ni k •»» celar dr. f> apel š.» m-davn > i'ja vil. da je mdmanj f>0 . -is!. ;lv . s, •■■] j%k"-_ra prtd.iivals« va za zlru ■žit.-v z Nrm ujo.
se bcii rolj^kdi manevrov
Moskovsko č; S(	M- 1».I vi •
senza-d jomilit ;m i poročili <> veli-!-di manevrih ; •l.'ske vo s!;,. k se bodo vrši!: iiun".';i avgnsta o! !m-i<i m-'ji. Ma.nevrov s,- b< d" ot'i '•'.,■•! .-o ud b žili tuli za-topniki ičrhosb-vaški', franco*k . a.]r_rle:ke rn»run-ke in ba-r^ke armade.
ZASTAVE
svilene ameriške. slovenske |sj hrvaške regalije. preko-r a m nice. tro soj nice. znake uniforme itd.
2o°/0 r' ti' C I.'i>f fJrttfJOtJ.
VICTOR NAVTNŠEK,
351 CP.5EVE ST. CONEMAUGH. PA
II. SKUPNI IZLET
V JUGOSLAVIJO
s paru ikoni
"Presidente Wilson"
dne 18. avgusta 1925.
V Trstu ho potnike <~<il;al noš nr<i<lnik. I i bo skrbi l za prtlago in potnike spremil <lo Ljubi jam : vsi potniki III. razn<la bodo nastanjeni r kabinah po /. in C. skupaj. CV na do Trsta jr .'$100. : vojnim davkom: tja in miza j	in vojni davek.
Za vsa tozadevna pojasnila pišite na:
FRANK-SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street	New York, N. Y.
Franc Milčinski:
MUHOBORCI.
(Nadaljevanje.)
- t
Šesto poglavje.	s
DVA STROKOVNJAKA. \
c
Nemara med najčastitljivejše t svetinje .slovenskega naroda spada -Mara, vse|w>vsod razširjena, globo- i k'» ukoreninjena navada: kadar se i snuje kaka stvar, — vv mogoče j ljudi se vpraša in posluša. lo stro- > kovnjaka nobenejra !	i
Tako tudi v Muhoboru. Toliko u-gibauja, krika in pralni za sodnijo! Uu bi pa tudi le enemu izmed . onih, ki so vodili vso zadevo, prišlo , na misel in bi se šel posvetovat k < Civlii ali k Sinerajeu, ki sta na samotnem koneu trga, imenova- ] nem Brinje, imela drug poleg . <ir igega svoii domovanji in sta na -dalee okrog slovela kot najzagri- j zenejsa pravdarja vsega sodnega , i okraja — tega pa ne!	]
In vendar Civha — kak mož je \ bil Civha! Xa »odniji je bil kakor . doma«*! l'e ga teden «lni ni bilo na j pregled, že so ga pogrešali in ka- | dar se je zopet pokazal, gotovo ga | j«* sodnik prijazno vprašal: — O, | Civha, ali str še živi? Sem že mislil, da vas je vzel hudič!
Strokovnjak je bil v kazenskih , in v pravdnih stvareh.
Zaprt pravzaprav ni bil dosti. Ovaden, da. ovaden j«- bil neštetokrat, toda znal se je, strokovnjak, , '/motati iz zanjk postav«' kakor ] nikdo drugi. Le kakih dvanajstkrat je imel n«'sr«'čo iti je obsedel : | trikrat zaradi zajcev, dvakrat ali trikrat zaradi borovcev, trikrat zaradi jezika, enkrat zaradi lovskega čuvaja in zaradi žandarja j vkup«- prazne neumnosti,, i ni vredno, da 1 >i o njih govoril! ! blnkrat pa zara«li prisege. Tri me-!, sece j«> dobil zaradi prisege in vsak !, niesei en [»ost — ta kazen je bila • bolj nerodna! To hi dobil jo je ! po nedolžnem ! IJesniee res ni govoril pred prižganima svečama, tega ne taji — kar je res, je res!
Ali pri- -_ra 1<- ni bila kriva, ni bil pravi 1 >og. Pravi liog ima na križu trlavo nagnj< n«> na desno stran, ta pa jo je imel na levo. Ta torej sploh ni hil živi Bog. mpak Ivi i razbojnik, pred tem pa priseg;/ : sploh nie ne velja — naj je resnična, naj je kri vena, neveljavna j«-! Tako je bil zagovarjal Civha pri sodbi. Pa kaj. ko sodniki nimajo več prave stare vere — ob- j sodili so g;i in Civha je prestal kazen.
To je bilo preti deset leti. tačas, ko se je s sosedom Smcrajeem pravdal zaradi meje v zgornji host i. Tiste pravde je. bilo škoda! Že t je bil zmagal in sosed Smerajee je kar piskal. toliki so ga zadeli , stroški. Pa je oni nesrečni desni, razbojnik zasukal stvar ravno narobe !
Toda ena pravda izgubljena, ka.j 1o Civhi! Koliko jih ji' pa izgubil nasprotnik Smerajee. še eu-krat toliko gotovo kakor Civha! Prezgodaj s«> je širokoustil Smerajee okoli ]>o krčmah: — Civha .je spoznan za krivoprisežnika, nobena prisi-ira se mu ne bo več dala, vse pravde bodo zdaj moje! — Civho, strokovnjaka, ni bilo tako lahko ugnati! Izgubil j«' prisego, to j«* res, ali preskrbel si je nadomestek, ki v pravdi še več šteje kakor prisega, preskrbel m je sta-no\itno pričo, pastirčka Jerneja. Komaj 11 let j«' bil star, nedolžen kakor angel, nie v sorodu s Civho, ta je odslej v vseh pravdah stal Civhi ob strani — vse je videl, vse je eni. na Vse se spominjal, na vse prisegel — pravi biser med pričami! Civha ga je vzel kar za svojega in mu obljubil doto, tako je ljubil bistroumnega^ fantiča. — Smili se mi, — je rekel. — ker je sirota. — Tak možak je bil Civha.
Njegov sosed in sovražnik Smerajee je bil deset let mlajši od njega, toda v tožbah nič manj podkovan, le nekoliko previdnejši. Pravdarstvo mu je tičalo že v krvi. Njegov oče in stari oče sta bila' oba strastna pravdarja, noben sosed ni vztrajal poleg nju, vsak je hitel prodati domačijo in ubežati iz neprijetne soseščine. Civha je bil prvi, ki je vztrajal — česar so se dro^ulmli, ujema je bilo v slast.
Smerajee vi so bili taki, da so se tožarili tudi med sabo. Mladi, oče ( sedanjega gospodarja, je n. pr. branil starermu pot skozi vežo, češ: Kamrico ste si izgovorili, po-ta v njo pa ne! Hodite skozi okno! ^
—	(Jlas o tej pravdi se je daleč naokoli ohranil do današnjega dne
in govorica trdovratno trdi, da
.	S
je stari izgubil pravdo in res skozi okno moral laziti v svoje stano-
n
vanje.
Ohranil se j«- "zamerk". kako je potem ta za pravico tako vneti sin s;im izročal domačijo svojemu nasledniku. Ta zanierk je zanimi-va priča razmer in duha pri Sme-rajevih. Izgovoril si je izročeva-lee poleg drugega: — štibelje do smrti in pot čez vežo v štibelje
..	w ,	,11
vini m noter, pa tudi po stengah ^ imam pravico hoditi gor in dol in če bi hotel iti za peč, da bom lah- ^ ko šel. Dve jablani sta moji, kateri sj hočem izbrati, in lahko po
, T	j . 11
vrtu hodim 111 tresem pa se tudi „ lahko vležem pod jablano. Pa dve ' kokoši, pa dam lahko valiti obema pa kokoši imajo pravico in piščeta po vrtu hoditi in čez vežo. Tn če je
r
treba jest iti. da me pokličejo. . .
< od Smerajčevih se je dalo kaj naučiti! Mladi Smerajee, kako je ^ bil rahločuten za pravico, namreč /.ii svojo! Ali ni po vsej sili hotel ^ tožiti Civho zaradi rebel, ki se ho ^ dijo past na njegovo ajdo? In ze- * lo se jo čudil, da za čebele ne ve- * Ijajo tiste postave, kakor za krave, 11 ki uhajajo v tuje.
Predale je imel polne sodnih ^ spisov, starih, zamazanih, v pregi- * bih preperekLh. in novih; ta zbir-ka je bila rocl%nski arhiv in ponos 1 j vse hiše. < >b dolgih zimskih večerih * j je Smerajee privlekel kak šop teh ^ |spisov na dan, družina je sedela •okoli mize ali pri peči. in čital ji ,c 'je počasi in preudarno, sukal in ° j tehtal je prečudne pravdoznanske 7-besede. razlagal jih je in pravil o s prepirih, za kal vre je šlo. in tiru- s Zina, in zlasti naraščaj, dva paglavca, so pazljivo poslušali zgo- v dovino rodu in rodbinski duh se t je vzbujal v vseh poslušalcih in t kadar so razmere tako nanesle, da i i jo kazalo sosedu pomazati hišo ali i | porezat i eepljenee, Sinerajeevima -paglavcema ni bilo treba šele uka- i zovati — storila sta svojo stvar iz i lastnega nagiba in sta dobro vede- n la: Naju ne morejo zapreti, še ni- i imava zadosti let.	>
Taka možaka sta bila torej Civ- i ha in Smerajee in taka dva redka > strokovnjaka je Muhobor šel pre- ] zirat, ko se je poganjal za sodnijo! t Tisti čas se je pletla med Civho < I in Smerajcem slučajno ena sama i j pravda — drugače jih je bilo ra- 1 'do več hkratu — ta pravda je šla 2 , zanAli motene posesti. Civha je ] bil peljal gnoj na njivo in je praz- : ni voz tako obrnil, da je zadnje kolo steklo čez vzare Smerajčeve
—	hitro ga je šel Smerajee tožit in danes sta imela dan.
Klicana sta bila na tretjo uro popoldne, odpravila sta se pa po lepi navadi muhoborskih kmetovalcev že zjutraj zdoma: kdo bo delal, ko ima v glavi pravdo, in kdo bo klepal doma sok, zelje in krompir, ko se nudi tak lep izgovor za kosilo v Lučah.
Prvi je šel z doma Civha. Pogledal je proti Smerajčevi hiši. kjer je pri oknu kukal mali Tonček; zamrmral je nekaj in pljunil in jo enakomernega, trdega koraka vsekal po cesti.
Tonček je zaklical v sobo: — A-ta, že gre! — Ata Smerajee je bil že napravljen za pot še hitro je ženi zabičal: — Na očeta pazi, da ne bodo šli jajc krast iz gnezd!
—	in jo je ubrisal za Civho. Tako sta hodila že odnekdaj na
' sodnijo: Smerajee ni zaupal Civhi, da ne bi že pred zapisano uro ■ stopil na sodnijo in bogve s kako
•	zvijačo zasukal pravdo na svojo stran. Civha pa ni zaupal Smeraj-
•	eu. Ta vzajemna nezaupnost je bi-
•	la tudi vzrok, zakaj sta v Lučah r vsakikrat oba krenila v isto gostil-
-	;io. Tako je bilo tudi danes.
Pri "Zlatem volku" sta bila že i stara znanea in ljuba gosta. Zlas-' ti. katlar sta napajala vsak svo-^ je priče, sta puščala lepe denarce
•	| v gostilni. N^uno sovraštvo ^e bilo
gostilničarju dobro znano, upošteval ga je, pa nikdar ne omenil.
—	Oče Civha, Bog daj, Bog daj, je hitel pozdravljati, — slaba pot, kaj ne? Imate opravke, 110110110, p to je lepo, le noter, le noter! Ka-ko pa kaj zdravje, dadada ? — in n že se je oziral po neizogibnem na- s sprotniku.	j
Civha je odzdravil, nezatuplji- t vost pa ga je zadržala v veži, do- i kler ni začutil za sabo Smerajea. |S( Potem je šele vstopil v sobo in se v stisnil v kot.
"Zlati volk" pa je pozdravljal j Smerajea: — Bog daj, Bog daj, oče Smerajee, slaba pot, kaj ne, j( imate opravke — nononono — j zdravi "ste, kajpak, dadada. Le no- . ter!	j
Potisnil ga je prijazno v gostil- ^ niško sobo in Smerajee je sedel v ^ drugi kot.
—	Malo golaža najprvo, kaj ne. oče Civha? — je nadaljeval "Zla- 1 ti volk" svojo službo. — Kakor po navadi, nononono, med tem bo pa 1 kaj kosila. Rezi. Rezi! Pa pol li- 1 terčka vina. kaj ne! Oče Smerajee, " kmalu bo kosilo gotovo, ne bo pol 5 ure, pa bo juha mehka, dadada. 1 medtem pa malo golaža, da ne bo ( želodcu dolg čas, kaj ne — že vem N kako imate radi — pa pol litercka N vina. ir
Rezika je stregla. "Zlati volk" f pa se je vised efl na klop ob steni 1 sredi obeh gostov.
—	Kaj sem hotel reči. dadada 1 danes je ves Muhobor tukaj, žu- 1 pan in vsi. še brivca imajo s sabo. ^ da, in Ilcdcrvaryja. Prejle so jo I k "Pošti" zavili, nemara bo tam kosilo — to pot jih ni nič blizu k p nam, ne vem. zakaj ne. Ali smo se ' jim kaj zamerili ali kaj! — Bog-ve, jaz jim ne zavidam sodni je v ji Muhobor, če jo dobe, pa ne ver- > janiem, da jo dosežejo po tem potu. kakor mislijo. — Pa nemara -ste vi tudi prišli z njimi. Smera- ' jec ? i
—	Ne bi vedel, po kaj, — je od- ' govoril Smerajee, — imam svoje ? opravke. — Pričela ga je pa stvar 1 zanimati. — Kako ste rekli ? Za- ■ ' stran sodnije v Muhoboru? Za-stran kakšne sodnije?
—	Vi, Civha, ali vi tudi nič ne 1 veste o tem? — se je obrnil "Zla- 1 ti volk" do drugega gosta, ki je • takisto začuden poslušal nejasno novico. — Da se poganjajo župan in njegovi prijatelji za sodnijo v ' Muhobor, to vam je vendar zna- ' no, ne? In ker sodnije že zato ne 1 morejo dobiti tja. ker ne bi imela
v Muhoboru dovolj opravila — kaj ne. saj veste, kakšni so ljudje, vsak se ne požene za svojo pravico. kakor bi se moral, no, so se pa župan in drugi gospodje zmcniH pa se zdaj tožarijo med seboj, kar tako, kakor v norcih, samo z»;to. i da bi bilo več tožba, dadada. pa mislijo, da nihče ne ve in nil.če ne vitli te njihove komedije, pa se jim že krave smejejo, dadada. To se pravi, jaz se jim ne smejem, saj . ima vsak človek svojo pamet in
•	vsak človek svoj prav. — Reza.
•	prinesi mi no, prinesi malo mesa i v juhi, pa poglej, kaj je s kosilom
tukajle za gospoda, j Civha je zaničljivo pljunil pod j mizo in rekel: — Takile se bodo pravdal i!
( Smerajcu se je videlo umestno, j da tudi razodene svoje mnenje, i — Takole v norcih se ne sme pravdati! Kaj pa, če pride nr prisego ?
Civho je zbodla ta zadnja beseda in grdo je pogledal.
44Zlati volk", velik diplomat, j je hitro poro pot al z jedilnim o-t rodjem, hrupno se okrepčal s poza rkoau vina In potem naprj pra-
viL
I	'
(Dalje prihodnjič. >
a	= "
i	Za dobro vdrgtictijc se ne more &ič
primerjati z dobrim, starim
Pain-Expefler-jem •
a	Pri prvem znamenju prehlada se
poslužite tega Lzbornega domačega pripomočka ter preprečite komplikacije. O	.
35 «n 70 centov po lekarnah. Pazite q	aa tvomiiko znamko Sidro.
P. AD. RICHTER ft CO. °	Berry ft South 5th Sta.
j-	t	Brooklyn. N. V.
Mednarodni dolgovi v Angliji.
2. julija je izročil angleški vele- j poslanik drugo Churehhillovo no- a to glede odplačevanja francoskih | medvojnih dolgov Angliji. Istoča- '.i sno so se izročile podobne note j r Italiji. Jugoslaviji. Rumuuiji. Por i I tugaliji in Grčiji.
I Naslednja tabela kaže vsote, ki 11 so jih do 31. marca 1. 1924. dolgo- r vale posamezne zavezniške države 7 na evropskem kontinentu Veliki s Brit aniji. Številke so izražene v :s angleških funtih šterlingih :	u
Francija .................... (523.279.000 l
Italija ........................ .">33.300.000 i
Jugoslavija (Srbija) ....28.481.000 j \
Rumunija .................... 24.778.000 L
Portugalska ................ 21.544.000 11;
Grčija ............................ 23.355.000 k
Zgodovina teh angleških terja-J = te v je sledeča:	*
V začetku v Londonu niso bili nasprotni popolni anulaciji vseh medvojnih medzavezniških dolgov. Anglija je pravilno vpoštevala, da so bile vse te vsote izdane za skup- | no zmago zaveznikov. Eni so bili dali več v denarju, drugi več v kr- } vi vojakov. Toda Zedinjene Drža- , ve niso marale ni«**esar slišati o tem , naziranju. temveč so vztrajale ka- , tegorično na poravnanju medzave- . zniških dolgov. Da ohrani svoje , stališče svetovne finančne velesi- I : le. se je končno Velika Britanija prilagodila ameriškemu naziranju. j Pred dve leti je sklenil Baldwin j pogodbo z washingtonsko vlado, glasom katere bo Ang^ja od plače-'vala Ameriki svoje medvojne dol-|gove v \ išini .'>"> milijonov funtov. |S tem sporazumom je bil podan Ipreeedens. I\Iedzav<zniški dolgovi j so postali živa stvarnost.
Anglija se je po svoji pogodbi z Ameriko postavi^ na stališče, da bo brezpogojno izterjala svoja medvojna posojila Evropi. Balfour jeva nota <>d 1. avgusta 1. se je postavila na stališče, da morajo zavezniki plačati Angliji, kar le-ta od računa Zedinjenim Državam.
7. februarja letošnjega leta je poslal sedanji angleški finančni minister Winston Churchhill svojemu francoskemu kolegi sporočilo, v katerem Anglija izjavlja, »la pristaja na anulacijo vseh dolgov, ki presegajo višino angleškega dolga Ameriki. Zavezniki naj vračajo Angliji ono vsoto, ki jo Velika Britanija odplačuje Ameriki. Churchill je predlagal odplačevanje v dveh partijah:
Svetilnik, ki kaže pot zrakoplovcem.
■■a^Ki' »»^^KjiiMHB ŽU
I
mm^ ^
•^nocrwood a.l'ndchwooo, m.jr.
" Postnim letalcem, ki prevažajo ponoči pošto med Chicago in New Yorkom, kažejo pot posebni .svetilniki, kakoršuega vidite na sliki.
1.	zavezniki naj plačujejo stalno	W anulit«'to iz svojih sredstev.	*!
2.	zavezniki naj odstopijo Angli-!ji del svojih prejemkov, ki jih kot
j reparacije sprejemajo v znnslu
[Dawesovega načrta otl Nemčije.	a,
Po tem računu bi odpadlo od 14 milijard zlatih mark, ki bi jih mo-	ct rale dolžnice odplačevati Angliji.	av 7 milijard 700 milijonov na Da we-	n, sova plačila, ostalo bi plačale iz la	sj stnih sredstev. Iz teh slednjih bi	,, morala Francija odračunati pri-	i« bližno 3 milijarde zlatih mark.	^ Najnovejši! angleška nota ni iz-	s< i premenila tega načelnega stališča/	p 'Anglija ne zahteva poravnanja takoj, pač pa pričakuje od zavezniš-	n kili vlad. da določijo datum za po-
'gajanja na temelju gornjega nazi- j, i" ' -ran j a.
- S|
li
D0M0T0ŽJE ZAMORCA 1
«	n
- ii
J	S	~
i Iz Pariza poročajo: — Konahi..s1
mlad črnec iz rodu 1'abes. je pred j • nekako tremi lii ^eci zapustil deželo >vojih očetov ter se nautili* v Pariz, da >i prtišče tukaj go-'|>o- 11 vlarja. Si.ii puščave pa se je mo- .1 gel le s težavo privadiiti velemestu ^ in nc.kega d.ne s-.» je zaprl v svojo 11 sobo. Do ta'krat se ni niti prema- s knil od strani gospodarja. V so- ( bi. nahajajoči sv v prvem nad- s .stropju. si» je zabarikailiral ter ni x pu i I nikogar k sebi. Vsaki dan 1 se m ti prinesli jed. Prostovoljni 1 .l«!nik je očividno z veli i ki m te-kron zavžil ponutleno mu kra.no. s Nekoga <lne popoldne pa je prišel ( njegov gospodar, da ga z lejvimi ' b. sediimi napoti, da zapusti svojo ^ ječo. ;i v za hvali o je dobil s tek le-uio na glavo. Obveščena je bila 1 policij:! in trije policisti so skuša- ' li udretii skozi vrata. V notranjo- ( i pa je divjal črnec t«*r raixbil 1 telo pohištvo. Ko so lioiteli umak- y nil i poliečsti prciko dvorišča, jih • je prie'd Konahi obmetavati s ste- ' ki inieami. Po nadaljnem policij- 1 ^kem ojačenjit je bilo sklenjeno spustiti v sobo plin. H,i povtzsroča nieo na glavo. Obveščena je bila ( i-ddanili sed«vm str«-lov s trm lili- ' noin. To je bil za ubogega črnca Vi>ek irroze. Mislil je. da ga za- 1 ?d iluj«» vrair ter pla.nd -kozi okno. a .se ni močno poškodoval.
r
Vihar v hrvatskem Zagorju.
i
Nad hrvatskim Zagorjem so so nakopičili temni oblaki' O kolo! trt^i popoldne je v Bedekovčinij delavec Filip Kurek od.prl vrata svoje hišice, da pogh'da ali se \t'-me že obrača na bolje. V istom , trenutku je udarila v hišico strela, ki je Filipa na mestu ubila, njegovo ženo. ki je stala blizu i njega, pa omamila in težko ranila. Sosedom s • je posrečilo, da so ženo /. umetnim dihanjem opravili zopet k zavesti in je upa+i. da ostane pri življenju, ako ne nastanejo notranje komplikacije.
Kad bi izvckltil kje se nahaja .JOE TEVZ. >tar 47 let: v Ameriki se nahaja že 20 lot. jZadnji njegov naslov je bil: Box 92. Seofield, Utah. Ako ve kdo za njega, naj mi javi. ker mu imam veliko za poročali iz starega kraja, kjer sem bil sedaj na obisku. ! .Moj naslov: Rudolf Turk. 902 Indiana Ave., Sheboygan, Wis. i o Ali pa njegovi ženi: Ani Tevž, a Spodnje Kraše, P. Šmartno pri > Gorenjem Gradu, Slovenija, Ju-i- geflavia.
(3x 22,23,24)
Pozor rojaki!
V zalogi imamo
SVETO PISMO
(stare in nove zaveze)
Knjiga je krasno trdo vezana ter slane $3.00.
Slovenic Publishing Company 82 Cortlandt Street	New York, N. Y.
Zagonetno, toda resnično.
Konec loterije v Louisiani.
V neikeiu poročilu iz New Orle- «_. ansa se glaisi, Ea se jo zadnjikrat j( zavrtalo kol", katero se jo rabilo celih pet indvajset let v notorič- p ari louisianski loteriji. Zadnja ge- [•, neraeija je videla konec louisiian- ]\ ske loterije, kajti vlada Z dam že- 1, i1 ih Držav je ustavila biznes leta j Dočim je bila v veljavi, je \ bila največje slično podjetje kar i so jili splok kedaj vprizorili >h'- < pirski zakoncih)jalei.	\
Fa loterija je prinesi!a milijo- 1 ne dolarjev onim, ki -o jo zapoee- I li ter par tisoč dolarjev državi i Louivana. 1'stvarLla je preko no- f e.i par majluiili prmncwenj par ti- j sočiin srečni li majhnih ljudi. Ve- i Iiko k<«h>. kate.ro so vrteli južni a- ( r:>tokr itje. j»a je zdroibilo vsaki t jdc.soc v prah na ti-oč dobrih mož in žen>k ter širilo uničenje jio ne- . .štetih domovih vseh Združenih ( : Drža v	(
! zadnji čotrtiaii ])reteklrga stolet ja jt bila loterija v Loui-ia- ' 'ni deželna naprava, za katero se je vsakilo zanimal. Vsakdo je i-Bihi je upanje ]>rofesional-nejra ur rale a in k va rt a pire a ter sen žei«>k ki >e je mučila dan zn dnem s oranjem. Majhni uradniki so stavili nizke vsote, njih bo-i visoke. Seznami visokih številk l ili razobešoui v sahrnHi. hotelih in brivnieali. VelMti mesečni dobiček je zn;i<<il +60.000 i;i en tiket j-s^fal jiet dolarjev. Tike.te je razdelilo na štiri dele tako. da je lalrko igrale.," zadel ^15.000 za $1.2."» vredni kupon.
Oni, ki -o kaj zideli. podpirali loT -'*ijo in promot a-ji so ve-dtdi. da je to dober posel za bodočnost loterije. Pomen jalo je j na mre* več igralcev x;i prihodnje žrebanje. Tudi vrč žrtev. Proda-, ja tiketov je bil.i obdana z n kako gilorijolo. Gladilo se je da je 1<'-tejrija velika in dobra za naše hra-1 te na jugu. Bila je državna na-, pava, Obratovana za Boni«<iano. l <la se ji poma<ra na noge po ojnu-. st osen j ih vojne.
t Loterija ni bila nič takega. . čeprav doni ne v a to še danes na tisoče ljudi. Bila je iznajdba dveh protkanev. ki sta prišla na jug. da izkoriščata bedo demoralizira-| nega in popolnoma razorganizira i nega dela Zdr. Držav, takoj po zaključku d-ržavljaiivke vojne. Pri-p merna rclklaana je spravila loterij-^jsko kolo v tek in pohblpnost elo-jjVeške naravo je dobavila reko deal narja, ki je ohranila to kolo v te-j ku. Varčne gospodinje so pričele n izročati se kolesni sreče in vedno 'naraščajoča reka je vsesala vase L | njih prihranke. Delavci so prišli u i v vn'>'ito zvečer domov z lotenijs-kimi kuponi mesto s plačami, z a cleseticami mesto dolarji. Loterija v Louisiani je predata vi jaila vrti-j nee. ki je vsei<aval va~e ono malo denarja ki ga je bilo v d-.<želi ter
ya iapreminjal v milijone dolarjev za protkane pro motor je.
Jug je bil poln romantike m prilik, ko .se ji' vojna končala in preko Mason in Dixon črte je prihajalo s severa na tisoče pustolovcev v uaimtnu, da izkoriščajo ljudi. k: so še vedno trpeli vsled vojne. "Sinv Thing" ljudje so našli povsem novo polje za svoje stare trike, odvetniki dvomljive vrste >o našli bogata pol jo dvomljive praktik ■ v deželi, kjer je bilo izvajanje postav slabo in kjer niso bili dobri ljudje preveč natančni. "S" New Orlean- prihajali laki ljudje in med temi sta bila udi dva moža iz New Yorka. ' harlie Howard in Johnny Morris.
Seznanila sta se z njcplivninvi o-sebami v me^tu in Morris je pričel mislitii n<i loterijo. CUtal je. da didajo Italija. Nemčija. Rusija. Mehika in južnoameriške repu-'dike lep denar s sličtuimi podjetji. Njegova ideja je 'bila. da uve-" ljavi Louisiana t.nko napravo. \>led katere bi dobila Louisiana nekaj na leto. Howard in Morris ! ]»;. pr- težni l<d.
' Treba lo je več mesecev, da se 1 je spravilo načrt v tek. Sworila ' --ta milijou.sko kom pa ni jo ter dala 1 graftenjem v zakonodaji delnice.
■	ki mi bil • po zinejo vredne cela premoženja. Howard in Morris pa
■	sta sev-xla obdržala večino delnic /ase. Dvajset let pozneje je llo-
1 ward prodal svoje delnice po -tl-">0 ter s,, umaknil > številnimi " milijoni.
Lot ri.ja pa je ]50stala nevarnost za ceilo deželo in powv;i;lo -e je kongres naj napravi konee loteriji. Lota 190->. ko je ugasnil čarter. " se je pr »nehalo vrteti kolo sTeee.
Smrtni skok iz bolnice.
Y dnbrovinški bolnici se je že dalj časa zdravil (UVletni seljalc Mat o Oirrevta. BoV izen se je "obracala vedno na slabše, vsled česar je sklenil, da gre prrositovoljmo v a s?mrt. Ko -o sobolniki zvečer zn-" spali, je Ogre-ta natilioma odprl r- okno ter iz drugega na 1 strop j a slroč.il na ulico, kVtr je s polom-a ljenimi udi obležal mrtev.
j. Novo Veselje za Izčrpane. — Izmučeni, Nervozne Ljudi.
Nuga-Tone Jc učinkovitn in hitra. Nupn-Tono povrne življenje in moč iz-ntnnim x.iwcin in miSienm. Napravi r<le-o kri. močne in umirif>no živee in na ču-j. t1 -vit nai in |>ov«-r-a njih moč vz«lrž!jivosti.
!>ajf Mažilcn fpancc, dober t«-k. fino pre-e l»;iv<>. r<-i!on stol. lnrioso navdušenja in n amliicij". < V so dobro ne pnčutlto. jf> vaša dolžnost, da jo p«i-«l<usitc. Vas ni^ e n<- stane. :ik"> vani no stori ilol>ro. Jf> 1. prijetna z:« vrivati in počutili se l>os»o H »v.ljši tak<>j.	vam je šo ni predpisal
,. va5 zdravnik, potrm pojdite takoj v 1»'-karro in kupite Xujra-Tone. Ne sprejmi-'/. te nadomestil. Vživajte ja par <ini in <e fe no počutite boliši in <"e ne zpled^t« IH vrni ho pn\-rril vaš rlenar. Izdelovatelj! irujpi-Tone zahtevajo o<l vseh lekarnar-ev. da jamčijo za isto in ivvrnejn delo lar. t"c niste zadovoljni. Priporočena, jam-
(na in na prrnlaj v vseh lekarnah. fr	—AdVt.
V vseh slučajih—
najsibo za pošiljanje denarja v dinarjih, dolarjih ali lirah;
najsibo za izplačanje denarja, katerega hočete iz domovine sem dobiti;
**. ....
najsibo za vloge na 'Special Interest Account' kjer je Vaš denar varno naložen in prinaša 4% obresti;
najsibo za potovanje v stari kraj in povra-tek v Ameriko, je najbolje za Vas, ako se obrnete na poznani in zanesljivi zavod, kateri Vas bo vsikdar točno in zanesljivo po-služil:
FRANK SAKSER STATE BANK
62 Cortlandt Street, New York, N. Y.
NAJSTAREJŠA JUGOSLOVANSKA POTNIŠKA POSLOVNICA V AMERIKI
ŠOLANA
ROMAN.
Za "Glas Naroda" priredil O. P.
Bežim pred svojim slabim srcem, ki bo že jmtri obžalovalo, kar je storita daneo. Vhled tega ta izadsnji pozdrav! Naj vas varujejo vsi svctiiiiki , ki dte bila moj dobri anjrelj, moja svetnica.
Salvaitore Stratta.
Maurus je izpustil pismo. Njegove oči so folLbtele in z lahnim vzklikam je razprostrl roki.
— Margareta, vidiš, tako spravlja ljubi Bog s poti vse, kar uaju hoče ločiti!
77	(Nadaljevanje.)
—	i-iog obvaruj, da bi i-od al moža, kateremu se imam zahvaliti ra svojo največjo življenjsko srečo, za tvoje življenje, — je rekel jlaurus in njegovo lepo, moško lice je kazalo, da govori Lz srra. — Imam le trdno, sveto pr iprič.inje, da moram najti rešitev iii d;i jo bom našel. Pu^ti, da govorim s Stratto in skušam doseči miroljubno uravnavo.	i
Zopet je zašumelo v grmovju ob zidu.
—	Neki ptič jc zletel, — je pomiril baron preplašeno Margareto.
Margareta je skrila svoje lice na njegovih prsih.
—	In kaj nuj mi koristi prostost, odrešenje iz tega suženjstva, Maur i.s? — je šepetala. — Nikdar ne morem poslati tvoja zeha, do-* kler počiva na meni >Uasiii >uiu.
—	Kakšen sum počiva na tebi ' — je vprašal, poln mehkosrčno-sti. — Noben človek r«iz\en Joried in m«.-nc ne sluti ničesar o dogodkih v bolniški sobi. Teta je umrla na srčni kapi in tvojega imena se ni nikdar spravilo v Mik z njeno smrtjo. Ah. da si našla v svoji prvi, bolestni razburjenosti najprvo pot k meni, mesto v jezero . . .
Vzravnala >e je ter mu zrla naravnost v oči.
—	Čeprav >e mogoče ne stavija med naju noben posvetni sodnik, Maurus, se stavija vendar moja vest, ki me muči noč in dan ter me obtožuje. Grofica Joried trdi, da je videla, kako sem dala bolnici napačni jrošek. Ali je to resnica .' Potem sem storila to strašno stvar v zaspanosti, v naravnost nezavestnem stanju. Jaz ne vem. Podlegla bom mukam strašne misli: — Ali si se res nezavestno pregrešila proti svoji ljubi dobrotniei— Ob, ti dvomi so bolj trpki kot smrt. bolj kot vsaka posvetna kazen in kot me jc nekoč ta strah g>nal v temno valovje jezera, tako me žene tudi sedaj proč od tvojega srca, — ven v daljni svet.
Maurus jo je še te»neje objel.
—	Krivda, katere sama ne poznaš, — ni nilska krivda, — ji je šepetal. — Premagala boš vse to in pozabila.
—	Nikdar, — je zastokala, — nikdar. Preveč je že božjega usmiljenja, da sem smela doživeti t-o uro in da lahko vzamem s seboj zavest: — On me ljubi! — On veruje v mene. Ne smatra te zmožno greha. — To je blažena vsebina mojega ubogega življenja. Bog sam naju jc ločil .dragi. Postavil je med naju Salvatore Strat-f to, ter me zvezal ž njim z najmočnejšimi vezmi, z vezmi hvaležnosti. Kazen, katero mi je naložil Gospod, pa obstaja v tem, da se mo-ram pehati skozi življoaije v tem poslu potujoče glumačice, katerega sovražim v dnu srca. Potrpežljivo hočem prenašati to kaeen, v zavesti, tla sem konečno le senca, mrlič, ki nima nobenega mesta na tem svetu.
Maurus pa jc samozavestno zmajal z glavo.
—	Bog ne kaznuje nedolžnih. V nje$ra zaupam. On naju je spravil skupaj m ti ni ohranil življenja, da ga uniči na tako krut način. — Se nikdar nisem govoril z Joried glede one najtežje ure življenja, vendar pa smatram po številnih opazovanjih za možno, da te je na pr« nagljen način obdolžila in tla izvira njen strah pred vampirjem izključno le- iz njene zavesti krivde. Našla se bo prilika, da se zopet enkrat šotam š ž njo in potem jo lahko vpra-aš pri njenem la>'jivm izvelieanju. če je bila njena obtožba pravična.
Kot zank upanja je vsplanitelo v oe-.ih Margarete. Sedela sta pred kupcem, na katerem je stal kamen z napisom: — Margareta l tenska, — in solnem žarki s< osvetljali ta napis, kot da ga lii^ce nebo samo ožariti v luči s v cite nedolžnosti.
C'as je potekal kot v snu. Sence so podajale krajše.
Konečno ->ta ^e poslovila. Maurus pa je prijel roko ljubljene, jo trdno stisnil ter zroč ji v oči rekel zmagoslavno: — Na svidenje!
Osemindvajseto poglavje.
(Dalj« prihodnjič.>
Branislav Nušič:
Diletantska predstava.
I Deputacija.
Kile, kuc. kuc!
Vstopita dve gospodični in en gospod. Ena — visoka plavolas-ka. na glavi širok ainacon>ki klobuk z belim nojevim peresom: druga — mala, živih očij in nervozna. Gospod — mlad, nespreten in v zadregi.
—	Imam čast._da sprejemam deputacijo ?
—	Uganili ste, takoj sle uganili — zavrisne mala, napravi dva, tri žive okrete po sohi, vrže pero z mize in prevrne okvir s sliko.
Nespretni gospod se skromno skloni ter vse te stvari pobere in postavi vfsalko na svoj prostor.
Medtem povzame visoka plav-ka:
ima.številko 38, jaz pa 33.- Zares. Skoro bi ne opazili, da šepa. tudi na odru se ne bo opazilo, toda vzeti smo jo morali, ker bi nam siecr g. Pera ne igral.
—	Pa dobro — sem končno začel, da prekinem opravljanje — toda kakšen komad naj napišem, ako se eden izmed igralcev reži. drugi šepa. tretji jeclja, a četrti ne zna' niti ust odpreti?
—	Najbolje bo, če napišete kaj žalostnega, ker jaz čutim, da sem rojena, da igram sentiment a lsko— reče živo znala, in se tako nervozno okrene, da prevrne mizico s tajnikom, nekoliko knjig in zmajev kipec . . .
—	Ne, ne, raje kaj šaljivega— ji doda gospod — nekoliko nas je, ki
Ko se je Maurus vrnil v hotel, ga je pričakovala brzojavka stare grofice, ki se je glasila:
—	Joried je danes ponoči težko zbolela na mrzlici. Prosim pošljite zdravnika.
Ko je hotel dati baron ves pnMrašen, natakarju tozadevna povelja, ter stopil v vežo, se je pričel čuditi nenavad'ni naglici, s katero je pomagala Nineta nakladati na voz par koveegov in zabojev.
—	Ali Italijani že odi|>o*ujcijo? — je vprašal.
Natakar -e j. priklonil ter rekel:
—	Si g nor Stratta je že zapustil hotel ter se po-slnži! brzovlaka in ravnotako obe dami in signor Giuseppe. Madama Nineta pa bo odpotovala zo osofbnim vlakom ob eni.
—	In signora Šolana .'
Natakar j.- skomignil z ramama.
—	Zjutraj je bila odsotna ter >e je ravnokar vrnila. Signor Stratta jc pustil zanjo pi-nno.
—	Ah. kakšno pres inečenje, — je rekel Maurus ter odšel hitro po artopujicali navzgor. Sobarica mu je že prihitela nasproti.
—	Gospod baro-ni, signora Šolana vas pro^i, da jo obiščite za trenutek, — je rekla. v>a srečna, da sme prinesti tako s|>oročilo.
Po par korakih je stal Maurus na pragu Mariraretine sobe.
Stala je v sobi, s klobukom na glavi in na njenem obrazu st? je zrcalila velikanka razburjenost, ki jo je navdajala.
Molče mu je ponudila pismo.
Maurus je vzel list ter pričel citati.
—	Ravno prihajam s pokopališča, kjer sem bil priča vašega sestanka z baronom. Več sekund je bil moj iwolver namer j en nanj. Ilotel .sem ubiti njega, vas in sebe, kajti v onem trenutku sem prva-krat vrjel v ljubezen do ženske. — Tedaj pa ste imenovali moje ime, Margareta, ter me nis-te hoteli zapustiti. Videl sem solze, katere ste potoeili za i zgubi j no srečo. Nočem biti manj plemenit niti kot vi in vaš ljubljeni. Postal sem praznove.ren ter vem. da ne prinese krivda nikakega blagoslova. Izdali ste našo skrivnost, Margareta, skri . -no.st, o kateri ste morala misliti, da je odvisno od nje moje življenj*', l^ahko bi se osvetil ter vas mučil z zatrdilom, da se bom usmrtil. Ne. nočem biti manj plemenit kot vi. '/.o več nicr-ecfv sem vas varal, Marjra
ret a. Regrino je mrtev. I sode polno jvisnio Violete je prišlo v mojo posefst. Nieesar h mi ni treba več bati. k večjem, da ne bom delal brez Šolane nikakih kupčij. Za to pa bom že našel smlstva. Pro-iini vas. kot zadnji dokaz vaše hvaležnosti do mene, svojega reditelja. da izginete za nekaj 6ae>a v samoto in da aw« črimete živi duši, da ste bila k« da j Šolana. Neka druga bo igrala naprej vašo iilogo. Ali prav tako ganljivo kot vi? Upajmo. Mi gi-emo v Rusijo ter se za vrdno poslavljamo o« i vas. Bodite srečna ter molite zame k madotii. Ne mortm vas zoj>et videti	posiviti od vas.
—	Stvar je taka gospod. Mi <bi radi na dan Sv. Save igrali kot diletanti kak gledališki komad, pa ne moremo ničesar pravega najti . . .
—	Hočete, da vam pomaigam iskali, kaj ne.' >enn jo prekinil nestrpno.
—	Ne! seže v besedo mala — nego, da nam napišete.	mala.
—	Da vam napišem?! se zdrznem in oblije me mrzel pot od temena pa do palca na nogi.
—	Namen, radi katerega dajemo to predstavo je tako plemenit in vzvišen, da računamo zanesljivo — ako mi sami ži-tvujemo čas in trud, da ne boste vi g-hihi za našo prošnja in boste tudi vi doprinesli svoj delež za vzvišeni smoter, ki smo si ga stavbi i.
Ta fraza mladega gospoda se mi je zdela nenavadno poznana in začel sem raztresen begati z očmi po stropu, razmišljajoč: od kod mi je neki znana ta fraza. Medtem ko sem tako raztresen raizmišljal. sem začutil naenkrat tri roke v svojih rokah in tri glasove, ki so se spojili v en glas:
—	Zahvaljujemo se, prisrčno se vam zahvaljujemo! Pričakovali smo to od vas.
Niti sedaj se ne spominjam, da sem kaj obljubil, toda oni so se mi toplo zahvaljevali za dano besedo, tako toplo in odločno, da sem za če celo sam verovati, da sem pristal.
Tedaj so prišle podrobnosti.
Šestnajst nas je. osem gospodov in osem gospod i čen, treba pa je, da ima vsak svojo vlogo.
—	Vsak — se zopet zgrozim.
—	Seveda, — nadaljuje mala — pa čeprav le dve ali tri besede: na priniHtt* Ljubico Jankovičevo smo vzeli samo zato, ker ima veliko sorodstvo, ki bo radi nje kupilo osem vstopnic prvega reda — drugače ne zna ona niti ziniti.
—	In potem g. Boja Pajevič. on jeclja sicer, toda njegov oče je predsednik čitalnice ter nam odstopa dvorano, in slugo in stole— doda visoka plavOlaska.
—	No in David, g. David Mi-trovič seže v besedo mladi gospod. ter ljubosumno pogled a va malo — tudi on ise vedno reži. da le kaj spregovori, kakor oni Gomoljev, profesor geografije.
—	Toda za božjo voljo — ga tolaži mala — mož ima lupe zobe. pa jih rad kaže, to pa se ne praVi še. da so reži.
Jaz pa pravim, da se reži — brani še gorečnejše svoje stališče gospod — in to ne samo, kadar kaj govori, temveč tudi na fotografiji, j
bi lahko igrali šaljive stvari.
—	In potem seže v besedo plav-ka — ne napišite kakor v drugih komadih, da se samo dva zaljubita.
—	In potem — jo prehiti mala
—	bi bila na koncu komada lahko
—	kakšna pesem.
—	In potem .
In potem
govori gospod, govori dalje
o čemer se lahko vsakdo prepriča — v izložbi. — Toda kaj hočete, tudi njega smo morali vzeti, ker se bodo vstopnice prodajale v njegovi trgovini.
— Naposled še Ankiea Djor-djevičeva — prida plavka in stoji tik mene — to vam pa samo zaupno povem: ona. veste, šepa na eno nogo. Na levem čevlju ima za deset centimetrov daljšo peto. To sem slišala od samega čevljarja, ker tudi nam dela isti čevljar, ona
—	In potem . . . govori plavo laska.
Vsi govore eden za drugim, go vore hitro, govore istočasno, govo re, mnogo, mnogo, mnogo. Jaz jih raztresen gledam, njihove figure se mi začno mešati pred očmi, kakor da se prelivajo ena v drugo, tako da ne vidim nič drugega več, kot samo velika usta. ki vedno eno in isto govore, ali bolje gramofonsko trobilo, ki mi para ušesa.
Naenkrat obmolknejo, mi zbašejo po vrsti roke v pest, ker toplo pozdravijo. Samo na pragu sobe selil slišal glas one male:
—	Torej, kakor ste rekli, čez petnajst dni! Te besede so mi dokazale jasno, da nisem samo pristal, temveč odredil celo rok, do katerega napišem komad.
II. Kolo ljubezni.
In ker je že tako. kar mi je pre-ostajalo drugega, kakor tla se u-dam v usodo in primem za pero / Najprej sem sedel in napisal vse želje, ki so mi po odhodu deputa-eije brnele v ušesih. Ko sem vse zbral, mi je postalo jasno, da so ti diletanti — osem gospodov in osem gospodičen — pravzaprav, osem zaljubljenih parov. Na tej osnovi sem napravil tal-le načrt za igro:
Janko Selakovič, advokat, ljubi Milico, mlado in lepo hčerko trgovca Sretenoviča, ta Milica pa ljubi podporočnika Božo Jakovljeviča, ljubi ga z vsem žarom svoje mlade duše.
*
Boža Jakovljevič, podporočnik, pa ljubi učiteljico Stano. ubogo siroto, ki lepo igra eitre. Lepa je in nenavadno mila.
*
Učiteljica Stana, čeprav lepo i-gra citre, ne mara podporočnika Jakovljeviča, temveč ljubi z vsem žarom svoje duše poštarja Dimi-trijeviča.
Ta poštar Dimitrijevič pa se ne briga za ljubezen učiteljice Stane, temveč vdano in iskreno ljubi telegraf istko Jelo.
*
Telegrafistka Jela pa. brez ozira na svojo službo in službene od-nošaje, ne ljubi poštarja Dimitri-jeviča, ampak brezumno ljubi lekarnarja Rista.
Lekarnar Risto pa ljubi Maro,
hčerko penzionista Tome.
*
Mara, hčerka penzionista Tome,
ljubi zopet profesorja Milorada.
*
Ta profesor Milorad, pa ljubi prvo, to je Milico, mlado in lepo hčerko trgovca Sretenoviča.
Na ta ngčin j ft. zaokroženo celo kolo, in radi teg£< sem imenoval
komad "Kolo ljubezni" ter sem ga takole izdelal:
V	prvih štirih dejanjih si eden drugemu izjavlja ljubezen. Prav zato, ker je tu osem ljubezni, bi se ne mogle vse razodetj v štirih dejanjih, ker bi padle na vsako dejanje dve ljubezni — to pa je zopet nerodno zato, ker hoče vsak izjaviti svojo ljubezn na samem. Zat^ ima vsakdo izmed prvih štirih dejanj po dve izpremembi. Razume se, da predstavlja vsaka izpremem ba nekaj drugega : vrt, park. sobo, ulico, ples, razdrt plot in tako vsa primerna mesta, kjer se razodevajo ljubezni.
V	petem dejanju pa pridejo vsi skupaj in tu pride do spopada. V tem dejanju se vidi jasno, kako je cela stvar strašno zamršena. in kako se ne da na noben način razumeti.
Prvi hip sem mislil, da bi eden drugega pobili z vzklikom: "Če nisi moja, pa tudi drug te ne dobi!"; toda to bi bilo zelo nerodno, ker je čitalnica — kjer bi ti diletanti igrali — veliko premajhna in bi ne vedeli kam z osmimi mrtveci in bi poedinim visele noge v prostor za občinstvo. In zopet če jih pustim vse žive, bo še bolj nerodno, ker se stvar ne bo dala razčistiti. Končno sem celo stvar rešil na najenostavnejši <ačin, kakor se to cesto dogaja v mnogih dramah. Na koncu petega dejanja se snidc vseh šestnajst oseb, in brez vsakršnega povoda odpojejo, držeč se za roke, neko pesem in zastor se naglo spusti.
Glejte, tako izdelan komad, pod zvenečim naslovom "Kolo ljubezni" sem dal po petnajst dneh dvema gospicama in enemu gospodu, ko so se zopet oglasili.
Bili so nenavadno zadovoljni, tako s snovjo, kakor s poedinostmi v komadu, ter so ga takoj prepisali, razdelili in začeli s skušnjami.
Hretanje parnikov - Shipping Ne*g
(Koncc prihodvjič.)
ZANIMIVA OBRAVNAVA
V uvodni razpravi zoper ženo bivšega madžarskega nadporoč-nika Ledurerja zaradi soudeležbe iia roparskem umoru prcikajeval-ea Koudelke v Budimpešti, je nastopil zanimiv preoikret.
Gustav Lederer, ki je bil pred par tedni ohsojein na smrt zaraldi umora Koudedke. je začel kazati znake verske blaznosti. Ves dan eita sv. pismo, in ako mu ga hočejo vzeti iz rok. začne besneti in 1 uliti in rjove toliko časa, da mu Krnejo kmjigo. Zdravniki ga opazujejo. doslej fpa še niso mo^rli u-gotoviiti, qli gre res za, blaznost, ali pa obsojenec le simulira, da bi ga 'oprostili.
Ledererjeva odločno taji krivdo na umoru Konidelke in vztraj-a pri svoji prvi izpoved/i. da <so u-morila prekajevalca neznani častniki. ki nemara spadajo k Prona-vevi skupiini. Kot priča je bil zaslišan tudi preiskovalni sodnik, ki je vodil preiskavo zoper Lede-rerjevo. Tz njegovih izpovedb se vidi. da je žena morda še bolj pro padel človek kot mož.	(
Velikansko senzacijo je zbudila izpovedba vojaka Arpada De-mjaka„ kd j« bil zaslišan kot priča. Demjuk je namreč zaj^rt zaradi vohunstva v celici v vojaški jetniiinicij ki se nahaja tik Lede-rerjeve. Ta kaznjenec, ki je prišel na razpravo uklenjein, je povedal, da je govoril z Ledererjem skofci luknjo, ki navadno služi za odvajanje dima iz pečice v dimnik.
Lederer je izjavil Demjaku, da je prišel dine 6. junija t. 1. v stanovanje in je našel Koudelko že mrtvega. Prekajevalca je ustrelila njegova žena. Povedala mu je. da jo je Koudelka zaislodoval z ljubezenskimi pon.udbamu in da ga je zato ubila. Kot mož in častnik je Lederer vzel krivdo nase. da reši svojo ženo.
Ta izpoved kaanjena je vse obči nstvo »zelo vzrwtmirila, ker se zelo ujema z značajem obtoženke. ki je jx> izjavi ipreisteo val nega sodni ka zmožna vtsaksega zločina.
Sodišče tišči sedaj v Ledererjc-vo. naj pove imena omrh častnikov. ki so. kakor ipravi, umorili Konddko, da jih more zaslišnti. Ona pa trrfm"rr»tiifi r" 'Vzt ra ja pri l€ih, da ne pozna imen, ampak da
28.	Julija:
Resolute. Hamburg; Bremen, Bremen.
29.	Julija:
Aqultanla. Cherbourg; La Savole,
Havre.
30.	julija:
Zeeland, Cherbourg; Ohio, Hamburg.
I.	avgusta:
Pros. Roosevelt. Bremen; Andania, Cherbourg in Hamburg.
4.	avgusta:
Pres. Harding. Bremen.
5.	avgusta:
Berentjaria, Cherbourg; De Gra-se, Havre.
6.	avgusta:
Deutsi-hluiird, Hamburg; Lapland,
Cherbourg.
8. avgusta:
Ceorge Washington, Bremen; Orbita, Hamburg.	_
II.	avgusta:
Rellanre, Hamburg; Columbus, Cherbourg in Bremen.
12.	avgusta;
Mauretania, Cherbourg; Republic, Bremen.
13.	avgusta:
Pittsburgh, Cherbourg. 15. avgusta:
Paris. Havre; Leviathan, Cherbourg; Homeric, Cherbourg; Rotterdam. Rotterdam; Orca, Hamburg.
18.	avgusta:
Presidente Wilson, Trst.
19.	avgusta:
Aquitanin. Cherbourg	Sufrr^n,
Havre: America, Bremen;	Arabic, Cherbourg in Hamburg.
20.	»vgusta:
Belgenland, Cherbourg; Hamburg.
Cleveland,
22. avgusta:
Majestic. Cherbourg; Orduna. Ham- \ burg; Stuttgscrt, Cherbourg in Bre- i men.
25. avgusta:
Resolute, Hamburg; Sierra Venta-na, Bremen.
26.	avgusta:
Berenparia, Cherbourg; IJocham-beau, Havre; I'rcs. Roosevelt. Bremen.
27.	avgusta:
Zeeland, Cherbourg; Ohio. Hamburg.
29. avgusta:
Olympic, Cherbourg.
2.	septembra:
Mauretania, Cherbourg; DeGiasse Havre; l*res. Hard.ng. Bremen.
3.	septembra:
Columbus. Cherbourg in Bremen; Lapland, Cherbourg; Albert Ballin, Bremen.
5. septembra:
Paris, llavro: Leviathan, Cherbourg: Orbita, Hamburg.
8.	septembra:
Martha Washington, Trst; Reliance, Hamburg.
9.	septembra:
Aijuitunia, Cherbourg, Georgs Washington, Bremen.
10.	septembra:
Pittsburgh, Cherbourg.
12. septembra:
Majestic, Cherbourg; Orca Hamburg.
15.	septembra: Republic, Bremen.
16.	septembra:
Be:engat*"a, Cherbourg.
17.	septembra:
Belgcnland. Cherbour Deutsch* Iaml, Hamburg.
19. septembra:
Olympic. Cherbourg; Rotterdam, Rotterdam; Suffron. Havre; Orduna, Hamburg; America, Bremen.
22.	septembra:
Resolute, Hamburg.
23.	septembra:
Mauretania, Cherbourg: Zeeland, Cherbourg: Ohio, Hamburg.
26. septembra:
I'aris, Havre; Pres. Roosevelt Bremen.
30. septembra:
Aquit.uiia. Cherbourg: Pres. Harding. Bremen.
Y JUGOSLAVIJO
TUKAJ SO DOBRE ITOVICE
Nove ZNIŽANE cene za tja In nazaj v tretjem razredu oo Zagreba od
$193. do $210.
V Beograd in nazaj —
$198.50 do $210.50 Veliki parniki za vas,—
vključno Majestic "največji paraik na avtu", Olympic, Homeric, Belgen-land. Lapland, Pittsburgh, Zeeland. Arabic itd.
Vi lahko obiščete domovino
ter so vrnets v Združene države z nmeriSiiim vladnim dovoljenjem. Vpra-fcijte pooblaščene r. gen te ali
WHITE STAR LINE RED STAR LINE
1 BROADWAY	NEW YORK
Kako se potuje v stari
in nazaj v
hi jih morda spoznala, ako hi .jih videla.
Kakor so vidi i v. vsega poteka procesa, no ho še tako kmalu razsodbe.
POZOR ROJAKI!
Prodam 'potsestvo v Metliki, Ju-1 •roslavi.ja. /. <toibro adočo kolodvor-1 >.ko restavracijo ter vsenn inventarjem. ki spada v gostilno. Hiša I jc zidana 1924, hlev m svinjaki i pa 1923 leta. Posestvo seistoji iz j sadnega vrta ter približno j>et 1 oralov zemlje zelo rodovitne, j Ugodna prilika za rojaka, ki se! namnrava soliti nazaj v -4aro domovino i'ii ima voljo se pečati z gori navedeno obrtijo. Prodam po nizki ceni, zato so »ziram samo na resno mislece kup«-? in na zahtevo predložim originalne slike in ka-tastersko mapo. Za vsa nadaljnr. pojasnila se je obrniti ustmeno ali pismeno na lastnika : Joseph Konte, 1106 E. 64. St., Cleveland, Ohio.
(2x 22. 29)
I i
Kdor je namenjen potov «tl v < ■ta rt kraj, je potFebno, da Je na tančno poučen o potnih listih, prt ljagl ln drugih stvareh.
Pojasnila, ki vam jih umomi dati rsled naSe dolgoletne laku&njv Vam bodo gotovo v korist; tudi priporočamo vedno le prvovrstne par-nlke, ki Imajo kAblne tudi t 111 rasredu.
Glasom nove naselnlške postave
ki je stopila v veljavo s 1. Julijem 1924, camarejo tudi nedr?vnvljanl •dobiti dovoljenje ostati v domovin eno leto ln ako potrebno tudi del J . tozadevna dovoljenja Izdaja gone ralni naaelnlSki komisar v Wanh ingtcn, D. C. Prošnjo *a tako do voljenje se lahko napravi tudi » New Torku pred odpotovanjem. te? se pofflje prosilcu v stari kraj sla som nanovejSe odredbe.
KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA
Kdor Celi dobiti sorodnik« al svojca lz starega kraja, naj na*
prej plfie sa pojasnila. Ia Jugoela vije bo prlpužčenlh v prlbodnjll treh letih, od 1. Julija 1924 napr« vsako leto po 671 priseljencev.
Ameriški državljani pa samore} dobiti sem žene in otroke do 18. la ta bres, da bi bili Uteti v kvoto. T rojene osebe se tudi ne Wejejo . kvoto. Starlši in otroci od 18. d« 21. leta ameriških državljanov p' imajo prednost v kvoti, Piliti M pojasnila.
Prodajamo v osne liste sa tU pf# tudi preko Trsta samorejo J»-goslovanl sedaj potovati.
Frank Sakser State Bank
82 Cortlaudt St., New York
NAPRODAJ
krojaška obrt s čistilnico. Hoffman likalini -stroj, tumhler. 2 tanka za 2ra;'.oli:n tpo 500 ^aloinov. 1 Ford true.k. sipioii vse moderno urejeno z hišo vred za $ln.COO.OO. Na mesee se naredi od .štiri do pet .^to čistega. Naslov se dohi^pri:
Glas Naroda, 82 Cortlandt St., New York, N. Y. (3x 22.23,24)
Pozor čitatelji.
Opozorite trgovca Is 6-brtnike, pri katerih kup«« jete ali naročate in ste ■ njih postrežbo aadovoljn!« da oglašujejo t listu "Glaa Naroda". S tem boste ▼stregli Tsem.
Uprava "Glas Naroda*
r
NAPRODAJ HARMONIKA
4-vrjitna, 3-krat nemško ojrlašena. I ivha^ava. rabljena le 8 mesečen" /a nizko eeno. — John Pire, Box 46, Gleasonton. Pa.
IBSr
PREHLAD MEHURJA
MOSlCIt Z^ČMto m Proti ulatiii
NjbjijrU« *t aaiboljio s«k«i*o PREPRE^BA » MCaK*
S*m-Y-Kit Dept.- B SZ BMkmiB St.. New Tork PNHt» n derointeo.
Prav vsakdo—
kdor kaj iičej kdor kaj
ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh —•
MALI OGLAB1 v "Glas Naroda M
ADVERTISE in GLAS NARODA