OSNUTEK DOKUMENTA LJUBUANA 2000 PRED DELEGATI
Vsebinske
pripombe
upoštevane
Na prvi marčevski seji občinske skupščl-ne bodo delegati treh zborov razpravljali o osnutku dolgoročnega plana občin in me-sta Ljubljana za obdobje 1986-2000. Kot ve-mo je bil pri javni razpravi ob prvotnem osnutku - kasneje je bil prekvalificiran v delovno gradivo, ta dokument deležen vr-ste tehtnih vsebinskih pripomb, saj pravza-prav enakomernejiega razvoja vseh petih
Ijubljansklh občln nl zagotavljal. V te| inačl-ci je bilo tudl vrsto odprtlh vprašan), kl so zadevala tako prostorski kot tudl gospodar-ski razvoj.
In kakšen je sedaj osnutek? Strokovni predlagatelji so: Zavod za družbeno planira-nje Ljubljana, Zavod za izgradnjo Ljubljane TOZD urbanizem LUZ in Urbanistični inštitut SRS, predlagatelji osnutka pred delegatski-mi skupščinami pa so občinski in mestni izvršni svet. Zadnjega januarja je o tem osnutku razpravljal tudi naš občinski izvršni svet. Razprava, že preje so o tem dokumentu razpravljali komiteji, je bila dolga, razvejana in dosledna.
V prvi vrsti velja poudariti, da so bile števil-ne vsebinske in povsem konkretne pripom-be, ki jih je naša občinska skupščina posre-dovala v prvem krogu javne razprave, doma-la v celoti upoštevane. Prav je, da jih zapiše-
mo. Tako je za območje naše občine sedaj predviden porast družbenega proizvoda za 4,6 medtem ko je za Ljubljano kot celoto opredeljen s stopnjo 2,6. Postavlja se sicer vprašanje realnosti samih stopenj, pa vendar se jugozahodnemu delu Ljubljane daje raz-vojne prednosti. Le-te bo moč uresničevati tudi preko večjega števila delovnih mest. v osnutek je tako zapisanih 5000 delovnih mest več (v Ljubljani se jih načrtuje dobrih 20.000 - od tega na območju naše občine 13.000). Razvozljano je vprašanje nadaljnje usode Brezovice in farme Gmajnic. Območje KS Brezovice vse do leta 2000 ne prihaja v poštev za zidavo, Gmajnice pa se trajno ohranjajo za kmetijsko proizvodnjo, s tem, da so podane možnosti za njihovo razširitev proti jugu. Odpira pa se nova industrijska cona. Dolgi most v neposredni bližini ter ob podaljšku cone Plutala. Ohranja se tudi ob-stoječa industrijska cona na Lavrici v smislu podaljšanja do cone RP-2, večje možnosti stanovanjske zidave pa so dane območju llovice - med Dolenjsko cesto in južno ob-voznico. Podaljšek Kardeljeve ceste naj bi vodil vse do Iga (ločeno od Ižanke), opredeli-ti pa bo potrebno še cestno povezavo na to cesto iz smeri Podpeči. Predvsem v razvoju komunalne infrastrukture je dan velik po-udarek razvijanju lokalnih centrov vključu-joč tudi gospodarstvo - kot so Horjul, Pod-peč, Polhov Gradec, Velike Lašče... Upošte-vane pa so bile tudi pripombe, ki so bile izpostavljene ob problematiki vodooskrbe. Tem vprašanjem namenjamo več poudarka že tudi izhodišča za oblikovanje srednjero-čnega programa Ljubljane za obdobje 1986-90. Se to. Nadorečena ostaja v dokumentu usoda železniške tovarne in obvozne proge Rožnik.
Ob vsem naštetem pa so člani izvršnega sveta menili, da je vseeno še vedno nedo-pustno, da vrsto nerešenih razvojnih vpra-šanj »vlečemo« do samega predloga. Te pri-pombe so zadevale predvsem strokovne predloge za varstvo naravne in kulturne de-diščine, krajinske zasnove Ljubljanskega barja, Polhograjskih dolomitov in Iškega vintgarja, način urejanja posameznih ob-močij s prostorskimi akti, študijo zadrževal-nikov na Gradaščici, širitev deponije in loka-cijo deponije posebnih odpadkov...
Sicer pa je bilo gradivo, res da je bilo delovno, o katerem so razpravljali na izvrš-nem svetu, zelo slabo pripravljeno, o čemer pričajo številne neusklajene grafične predlo-ge (za isto območje je bilo na eni karti opre-delitev za kmetijsko površino, na drugi pa intenzivno stanovanjsko gradnjo, na tretji za industrijski objekt in še bi lahko našteli nekaj cvetk). Slabo pripravljen tekstualni del s šte-vilnimi »strokovnimi«, redakcijskimi in slov-ničnimi napakami, kar strokovnemu predla-gatelju vsekakor ne gre opravičevati. S tem, da se v več poglavjih tega dokumenta te nepravilnosti in napake (vsled njih bi prišlo ob javni razpravi lahko marsikje do nepo-trebnih negodovanj) do tiska delegatskega
gradiva popravijo, je izvršni svet soglašal, da o osnutku razpravljajo delegati na marčevski seji.