Ameriška Domovi ima
m/» c m e/* iii^-mo isig
Mo. 184
AMCRfCAH IN SfHRrr fORCIGN IN LANGUAGG ONLY
Hatinul and InternattaiAl Circulatian
CLEVELAND, OHIO, THURSDAY MORNING, SEPTEMBER 24, 1959
tLOVGNUN
MORNING NGWSPAJN9
't
ŠTEV. Lvm.—VOL. LVHL
Ropar se sam ustrelil
^ čeraj zjutraj j(e skušal neki ropar v zvezi z mladim dekletom oropati podružnico Cleveland Trust, pa bil od krit in se med bojem s policijo sam ustrelil.
CLEVELAND, O. — Včeraj 2jutraj malo pred sedmo se je Pred hišo 57 let starega Herber-Foxa na 2211 Schell Ave. Ustavil neki tujec v družbi neke Plavolaske, zaprosil za pomoč d'eš, da ima težave z avtom, pa nato potegnil revolver in zahte-Val od Foxa, da ga pelje v Cleve-Lnd Trust Co. na 9220 Lorain ■^■ve., kjer je manager. Njegova Pomočnica je med tem zvezala °xovo soprogo in hčerki, 18 let staro Marilyn in 10 let staro Bon-1'e- V sosednjo sobo je postaja kovčeg, v katerem naj bi bomba povezana z uro za sprožitev, če bi se razbojnika ne rn°gla vrniti.
F°x je vozil roparja do denar-. e§a zavoda in vstopil, slugi pa Jo po naročilu roparja ukazal l1aj vse uslužbence pošlje v nje-g°vo pisarno, kakor hitro bodo Prišli.
Foxovi hčerki se je končno do-?lla posrečilo rešiti vezi, nakar so Poklicali teto, ta pa policijo. Po-oija je prišla v hišo, nato pa tu 1 k banki, kjer je ropar začel na ^o streljati.
Ckoli zavoda se je zbralo skup
j.0 okoli 60 policajev z vodjem
rankom Storyem na čelu. Ko Se
"rJLt™	AFL-CI0 SE ZAVAROVALA
PRED BODOČIMI RAZKOLI
ropar ni maral udati, je poli-začela metati v bančne pro-loie bombe, pri čemer se je ^‘s užbenstvu posrečilo uiti na r®sto skozi razbita okna. Ko oc , ^Paria> ki ga je pozval Story k ^ 6daji, ni bilo nobenega odgo-b°ra’ Je policija ob 9:33 dop. 1 a v urade in našla roparja 1 vega na tleh. Napravil je rnornor. Njegova pomočnica Je Pobegnila.
b's^1 j
sta°V dognala’ da Je ropar 30 let ri’ Ponovno kaznovani Wil . -^-nsley, katerega zadnji Pohni naslov je iz Indianapolis. sumi’ da Je nnel ^opar
L.°Cnika- ki P3 Je bil 'd v žensko.
Osrečilo
Sledi
Je na podlagi pristnih od-
pa je bil preoble-Doslej se ji še ni za njim . najti nobene
dobni junaki dneva: kršitelji prometnih predpisov
So JOLAND, O. — Seveda imep naS v Ameriki, čemu bi pa blot 1 v. deželi nad 50 milijonov pro^ vozd. Glavni kršitelj 0ertn?k Predpisov je zaenkrat s; je ahlIl iz Lynbrooka, L. L, ki let ,^akral tekom zadnjih dveh iil ngotovljenih prekrškov kalr,«UJe zanje prometna policija jjj lIa $6,550 kazni.
detter?.teče za niim Mr. Bur-®k0v . ima na vesti 123 prekr-
kravi h §a bodo stali ^2’600- M°ž dg ^ ’ a nima toliko denarja in
t’orpe fajŠe odsedel 520 dni za-jep k .azni. Nanjo je že nava-slicpp^d 40 dni je že odsedel za tih Postopke v prejšnjih le-
Se. 'notna oblačno in hladnej-
aJ višja
57.
temperatura 75,
Mrs. Brigeta Godina
Snoči je neki avto, ki je vozil brez luči, povozil Mrs. Brigeto Godina s 19702 Mohawk Ave. in ji prizadel tako težke poškodbe, da je kmalu nato v Euclid Glen-ville bolnišnici izdihnila. Priče trdijo, da je voznik vozil nai kraju, kjer je dovoljeno 25 milj — 40 milj. Oblasti sodijo, da je bi pijan. Nesreča se je zgodila na križišču E. 200 St. in Muskoka Ave. Pokojnica je vdova pok. Antona Godina. Pogreb ima oskrbi Želetov pogreb, zavod na E. 152 St.
Mrs. Alojzija Škufca
Včeraj popoldne je umrla svojem domu na 5175 Miller Ave., Maple Heights, 79 let stara vdova Alojzija Škufca, roj Čudo van, doma iz Škocjanske Jure pri Novem mestu na Dol od koder je prišla pred 52 leti. Mo3 Frank ji je umrl pred 10 leti, zapustila pa je tod nečakinjo Mrs. Mary Luznar, v Jugoslaviji pa,, dve nečakinji in enega nečaka. Bila .je članica Društva sv. Ane št. 150 KSKJ. Pogreb bo iz Fortunovega pogreb, zavoda na 5316 Fleet Ave. v soboto ob 8:30 zj. v cerkev sv. Lovrenca ob devetih, nato na Kalvarijo. Na mrtvaškem odru bo danes od treh pop. dalje.
Mrs. Mary Požar V torek zjutraj je umrla v Fžuron Rd. bolnišnici 79 let stara Mrs. Mary Požar, poprej Te-kavec, s 583 Bishop Rd., Highland Heights, doma v Podslav-nici pri Cerknici. Tu je zapustila sinova Johna in Josepha, hčere Mrs. Mary Brundula,!Mrs. Carol Menart in Mrs. Julia Kure (Newbury, O.),	11 vnukov
in pravnukov. Pokojna je bila članica Društva sv. Ane št. 4 SDZ in W.C. No. 98. Pogreb bo iz Mary A. Svetek pogreb, zavoda v cerkev sv. Paskala na Wilson Rd., potem pa na Kalvarijo.
Joseph Prah
Po kratki bolezni je preminul na svojem stanovanju na 6308 Carl Ave. Joseph Prah, star 71 let. Zapušča nečaka Johna Prah ml. in Franka v Orlando, Fla., 5 pravnukov in več drugih sorodnikov. Rojen je bil v Brezovici pri Sv. Križu pri Krškem. Zaposlen je bil več kot 32 let v Sunny Acres bolnici. V pokoju je bil 2 leti. Bil je član Društva Glas Clevelandskih Delavcev št.
SDZ. Pogreb bo v soboto zjutraj ob 10:15 iz Jos. Žele in Sinovi pogreb, zavoda na 6502 St. Clair Ave. v cerkev sv. Vida ob enajstih, nato na pokopališče Kalvarija. Na mrtvaškem odru bo danes od 7. do 10. zv. in jutri od 2. do 10. ure.
Z oktobrom poteče sedanja kolektivna pogodba. Predlogi za novo se daleč narazen.
WASHINGTON, D. C. — Delavci in uslužbenci na železnicah so organizirani v dveh skupinah
čel s pacifikacijo Alžirije
ALŽIR, Alžir. — Generali se znajo hitro obračatiykadar mislijo, da je taka taktika potrebna. To je zopet dokazal poveljnik francoskih čet v Alžiriji general Challe. Komaj je De Gaulle povedal, kako veliko vlogo igra v
Iz Clevelanda in okolice
unij, prometni uslužbenici ima- njegovem načrtu o Alžiriji pojo svoje, ostali pa zopet svoje, mirjenje dežele, je njegov gene-Zakon o železniškem prometu ral Challe šel takoj na delo. Kot
Na konvenciji v San Franciscu so vodniki skupne delavske organizacije sprejeli obvezno posredovanje v sporih med posameznimi unijami, da bi preprečili nove razkole v delavskih vrstah.
SAN FRANCISCO, Calif. — V preteklosti je prišlo , med posameznimi delavskimi unijami do ostrih sporov, ki zahteva, da unije in poslodavci vrhovni poveljnik francoskih čet so škodovali delavskemu gibanju na splošno prizadetim uni-objavijo najmanj mesec dni pred ,v Alžiriji je naslovil nanje pose.1 jam pa ,prav posebno. Vodstvo AFL-CIO je na letošnji kon-potekom pogodbe svoje pogoje ben oglas, ki pravi v njem, da venciji sklenilo uvesti obvezno posredovanje nevtralcev v za podajšanje.	[boja z uporniki še ni konec in ga ( vrhovnem izvršnem odboru. Zaveda se, da prihajajo za de-
Sedanja pogodba poteče 1. no- bo še poostril.	j lovske organizacije težavnejši časi in da je zato sloga nujno
vembra.	| V ta namen bo zadržal do pri- potrebna.	|------------*---------------
Prometni delavci so radi tega hodnje spomladi celo divizijo pa- j Namen nove določbe je pre-
že pred tednom povedali, da želijo imeti mezde povišane za 25 centov na uro. Železnice so stavile protipredlog: mezde naj se znižajo za 15 centov. Sedaj so tudi ostale unije zahtevale isto povišanje, železnice pa predlagajo isto znižanje. V tem je glavni prepad med obema ponudbama. Razlike so tudi v takozva-nih obrobnih socijalnih dajatvah. Unije zahtevajo njihovo povečanja, žežleznice želijo njihovo zmanjšanje.
ualcev, ki jo bo posebno vporab-' prečiti spore in utrditi enotnost Ijal v pokrajini Kabylija. Kaby- delavskega gibanja, ki je bila do-
lija je namreč središče uporniškega gibanja. General trdi, da so uporniki izgubili v tej pokrajini samo zadnjih par mesecev nad 4,000 mož. Upa, da bo kmalu popolnoma zlomil njihov odpor.
General Challe je dalje napo-
sežežna z združitvijo AFL-CIO. Fodrobnosti sklepa, ki je bil soglasen, bodo izdelali in dokončno odobrili na konvenciji, ki je določena za prihodnje leto.
Konvencija je z veseljem pozdravila objavo sen. McClellana, da bo njegov pododbor zaključil vedal, da bo dal orožje malega svoja zasliševanja o zlorabah v kalibra tudi muslimanskim do- delavskih organizacijah, pa po-mačinom; da bodo lahko organi- kazala istočasne na enostranost zirali lastne varnostne straže, ki pododborovega dela. Ta je pre-
Kiiajsko vojaštvo se zbira ob meji Indije
Po vesteh z indijske meje so zbrali Kitajci na meji Siki-ma kak.’lh 15,000 vojakov in se pripravljam, da jih tam stalno nastanijo.
NEW DELHI, Ind. — Tukajšnji časopisi prinašajo vesti s ti-betske meje, da so Kitajci zbrali v zadnjih dneh na meji Siki-
Železnice utemeljuje svoj pre-. naj bi bile popolnoma neodvisne | isFaval razmere v delavskih or- ma, državice na vznožju Hima-
i nenavaden nrprllncr n rnižn- ' _ i *______________ tt_:______ ! oanivoni-ioK	i„ — j ______-i___ T 1 ■ ■	, ,.
mezd :
železnicah že sedaj
cej nenavaden predlog o zniža-j cc- francoske uprave. Vsi nam- ^nizacijah, prav nič pa se ni liju mezd s tem, da so mezde pri pričakujejo, da bodo uporni- J zanimal za korupcijo v vodstvih
Mnninh vp cpHoi »icAtn »»'P ki začele preganjati domače pre-1	A.....	u:,~	*"J!
bivalstvo z nepričakovanimi nočnimi vpadi v mala mesta in vasi na deželi.
visoko nad povprečjem za industrijske delavce. Za železničarje znaša povprečna urna mezda $2.37, za industrijske delavce pa samo $2.16. železnice trdijo dalje, da so prejemki železničarjev rastli veliko hitreje kot so se dvigale cene za prehrano, obleko, obutev itd.
Trenutno ni dosti upanja, da bi se obe skupini sporazumeli z železnicami v nekaj tednih, ki nas ločijo od 1. novembra.
Zvišane obresti za bonde
WASHINGTON, D. C. —
Predsednik Eisenhower je povišal obresti na hranilne bonde vrste E in H na 3 in tri četrt odstotka od dosedanjih tri in četrt odstotka.
To je doslej v vsej zgodovini .	.. v. .	.
teh bondov na j večje povišanje AmeriKa šteje danes ze obresti.	nad 178 milijonov ljudi
WASHINGTON, D. C. — Preteklo nedeljo se je prebivalstvo raše dežele pomnožilo kar v enem dnevu za 578,000 ljudi. Normalno je to prirastek dveh mesecev. Zadnja nedelja je pa vih v kitajski zgodovini. Novi av- bila tako srečna radi tega, ker je to ima prostora za šest oseb, 210' ta dan naša statistična služba conjskih sil močan motor in se vključila v svoje račune tudi imenuje “Rdeča zastava.”	najmlajšo — havajsko državo.
Prvih 30 bo v javnosti za pro- Na podobno priliko bodo mo-slavo 10-letnice kitajske revolu- rali naši številkarji verjetno ča-cije.	kati dolga desetletja.
Citajci začeli izdelovati potniške avtomobile
TOKIO, Jap. — Vlada je objavila, da je začela poskusno izdelavo potniških avtomobilov, pr-
Za unije tovariš Hruščev bolj divji kot pok. Stalin
SAN FRANCISCO, Cahi — Hruščev se ni odrezal slabo samo pri tistih unijskih voditeljih, ki so se ž njim razgovarjaii, ampak tudi na AFL-CIO sami. Konvencija je izglasovala resolucijo, ki v njej označuje Hruščeva za bolj divjega kot Stalina.
Kar ni povedano v resoluciji in o čemur so bili vsi delegatje NEW DELHI, Ind. — Kot je prepričani, je naziranje na kon-znano, sta si Kašmir razdelili venciji, da Hruščev ni noben vo-med seboj Indija in Pakistan, ditelj, ampak navaden diktator dokler čas ne prinese kaj boljše-, ruskega delovnega ljudstva. Da ga za nesrečno deželo. V indij- podkrepi pomen resolucije, je rkem delu Kašmirja so vpeljali predsednik AFL-CIO povabil na indijsko upravo, ki se menda ni konvencijo znano madžarsko so-
V indijskem Kašmirju vlada mir pred viharjem
podjetij, čeprav je bilo to med njegovimi nalogami.
Unija pristaniških delavcev ponovno sprejeta
laje pod varuštvom Indije, okoli 15,000 vojakov. Izgleda, da se tudi misli to vojaštvo tam kar stalno rastaniti. Kitajske čete so zasedle tudi dolino Chumbi, ozek pas tibetanskega sveta med drža-
AFL-CIO je odobrila soglasno vicama Butan in Sikim. Gorsko 1 h f t rit • ponovno sprejeti v svoje vrste sedlo Natula v tej dolini, ki leži i	„ m
Mednarodno zvezo pristaniških kakih 35 milj od prestolnice Si-delavcev (ILA), ki je bila izklju-, kima Gangtok, predstavlja vz-čena L 1953 zaradi tega, ker so hodno mejo te dežele s Tibetom.

Asesment—	i
Vsa društva, ki zborujejo v SND na E. 80 St., bodo jutri, 25. sept., pobirala asesment v običajnem času.	i
Seja—
PodnFInica št. 3 SMZ ima v nedeljo ob 1:30 pop. sejo v Slov. domu na Holmes Ave.
V bolnišnici—
George Kaliop z Rt. 1, Eddy Rd., Willoughby Hills, O., je v Huron Rd. bolnišnici, soba št. 730. Obiski so dovoljeni.
Mrs. Karoline Može, 657 F. 159 St., je bila v Polyclinic bolnišnici operirana. Prijateljice ji želijo skorajšnjega okrevanja. Povratek iz Slovenije—
John Kadunc z 1229 E. 71 St. se je včeraj vrnil z obiska v Sloveniji, kjer se je mudil štiri mesece. Dobrodošel zopet v krogu družine, sorodnikov in prijateljev!
Zadušnica-—
Jutri ob 6:30 bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv7, maša za pok. Johna Toni ob 7. obletnici njegove smrti.
se v njeno vodstvo vrinili nepošteni ljudje.
Trgovina z novorojenčki pri nas še zmeraj narašča
NEW YORK, N. Y. — Sodnik Miss Levittan, j lastnica advokatske pisarne v New Yorku, sta objavila v nekem newyorškem strokovnem časopisu ostro kritiko o brezpra-jvnem položaju mnogih naših no-za j vorojenčkov, posebno nezakon-
Poročilo trdi, da Sikimom in Tibetom točno
Predsednik AFL-CIO G. Mea- znamovana in da je onstran pre-1' ny je dejal, da je ILA očistila laza, komaj kakih 30 čevljev od,S lh' svoje vrste in da zato ni nobene-, njega videti kitajske vojake.1
i ga vzroka, da jo ne bi znova vze- Sikim so “severna vrata” v Indi-! .	, .	.	. ,	,	.	, ,
1, v svojo sredo. AFL je skušala ‘jo, zato se je ta tudi obvezala za 1 T„T„ “ d,a, pnde °d TV svoj čas ustanoviti lastno novo | njegovo varstvo pred zunanjimi - J na	za adoptirane
Trdita, da se letno rodi v A-meriki do 200,000 nezakonskih
unijo, ko ji ni uspelo očistiti ILA, ' sovražniki, vendar tudi v tem ni dosegla veliko.
Meany je dejal, da se bo tudi Unija voznikov James Hoffe lahko vrnila v AFL-CIO
Indijska zunanja politika nespremenjena
Predsednik indijske vlade Ne-
kakor hi-!bru Parlamentu ponovno
otroke.
Matere odstopajo svoje otroke posebnim posredovalcem, ki potem iščejo primerne interesente med družinami, ki so brez otrok. Cene za novorojenčke se giblje-
tro bo očistila svoje vodstvo, kot §0t0vd, da je stališče Indije gle- J ° med $1,500 in $10,000.
obnesla. Uradništvo je nespo-
ciialistinjo Mrs. Kathly, ki je na
sobno in koruptno in se ne briga zborovanju še enkrat z živo be-dosti za potrebe prebivalstva. To sedo povedala, kaj delajo komu-že dolgo časa izrabljajo komu-	na Madžarskem. Bila je
nisti, ki so zelo dobro, toda tajno ramreč pet let v komunističnih organizirani po vsej deželi. Ako je^ah in osebno doživela 1. 1956 bi v Kašmirju prišlo do svobod- madžarsko vstajo. m'h volitev, se lahko pripeti, da ' Ko so Hruščeva ob neki priliki bi zmagali komunisti v družbi z vprašali, kaj misli o vsem tem,
nijhovimi sopotniki.
Vse to je povedal Nehruju njegov osebni prijatelj, ki si je ogledal zadnji čas razmere v Kašmirju. Položaj pa postane lahko še nevarnejši od keralske. ga. Kašmir meji namreč na Tibet in Kitajsko in Peiping lahko vse drugače podpre levičarski režim v Kašmirju, kot ga je mogel v Kerali, ki leži daleč stran od Tibeta in Kitajske.
se je ognil.
direktnemu odgovoru iz-
Paragvajski diktator Stroessner pršel zopet v zadrego
ASSUNCION, Par.—Diktatura generala Stroessner j a v Paragvaju slovi sicer po Ameriki kot ena izmed najbolj konsolidiranih, toda general prihaja vendarle od časa do časa v velike
je. to storila ILA Vodstvo organiziranega delavstva je sprejelo tudi posebno resolucijo, v kateri izjavlja, da ne bo podpiralo nobene politične stranke, ampak bo hodilo neodvisno pot. Podprlo bo vsakega kandidata po njegovih osebnih vrednostih.
de mejnih sporov z rdečo Kitaj- j Zakaj Je taka trgovina mogoča sko “trdo kot skala,” da pa žara- v tako velikem obsegu? Glavno di tega ne misli spremeniti Indi- krivdo nosijo pomanjkljivi dr-ja svoje zunanje politike. Tudi žavni zakoni o adoptiranju in v bodoče se bo trudila ohraniti dejstvo, da niso med seboj v skla-dobro sosedstvo z vsemi država- du-
Avtorja
mi in ostala neodvisna od obeh svetovnih taborov. Poznavalci indijskega javnega mnenja dvomijo, če bo to na dolgo roko res mogoče.
predlagata temeljito preureditev državnih zakonov, ki naj bi prdevsem branili človeške pravice novorojenčkov.
Evropa dobi nov denar
Kanada večja
Združene države imajo sicer nekako desetkrat več prebivalstva kot Kanada, toda ta je od njih po površini precej večja.
politične zadrege. Sedaj mu de- govorna rimska vlada, ker ne iz la preglavice njegova lastna 'polnjuje obvez, ki jih je prevzela
z mirovno pogodbo.
Minister je izjavil, da bo spravil
ška manjšina v provinci Bozen jv mednarodni trgovini, dosti kulturnih svoboščin, da je j ^ Predlogu bodo razpravljali pa na političnem, socijalnem in‘fa seF Skupnega trga 15. okto-gospodarskem področju zelo pri-krajšena. Za tako stanje je od-
vladna stranka.
Delegatje stranke so se sestali, da volijo novo vodstvo in določijo kandidate za parlamentarne v olitve, ki bodo v marcu. Na sestanku se je pojavila že dolgo napovedana opozicija s svojimi listami. Voditelj opozicije je re-kal kar naravnost, da diktatura ne more več trajati niti dve leti, e ko se ne spremeni sistem vladanja. General je izvajanja opozicije molče poslušal. Kaj bo ukrenil, zaenkrat še ni zaupal javnosti.
tirolsko vprašanje na dnevi red skupščine kot posebno točko, ako laški zunanji minister ne bo dal zadovoljivega odgovora na njegove opazke.
Da se avstrijski zunanji minister ne bo dal potolažiti s par besedami, je jasno. Lahi so namreč čisto nepotrebno preveč blamirali njegovega prednika na nekem evropskem zborovanju v
bra letos.
Avstrija hoče spraviti tirolsko vprašanje pred ZN.
ZDRUŽENI NARODI, N. Y. —
Novi avstrijski zunanji minister BRUXELLES, Belg. — čla-dr. Kreisky se je v svojem govo- n'ce Skupnega evropskega trga
ru pred plenumom Z. N. obrav- rameravajo na predlog belgij- y« IBJAlfE? ImF naval tudi kočljivo vprašanje o skega zun' ministra uvesti skup- «lAJIlUVtJSt Vfch | | južnotirolskih Nemcih.	ra denar “euronit.” Novi denar
Rekel je, da uživa sicer nem-!na-> bi dvignil ugled te skupnosti HYANNIS> Mass. _ Sinoči so
pripeljali v Cape Cod bolnišnico Walierja F. Mimforda, 59 let starega predsednika United States Steel Corp. s prerezanim trebuhom. Oblasti čakajo, da ga bodo zaslišale, ker ne vedo, ali se je ranil sam po nesreči ali je bil napaden. Njegovo stanje jo nevarno.
WASHINGTON, D C. — Predsednik Eisenhower je podpisal zakon o gradnji domov, pa dvignil obresti FHA na pet odstotkov in tri četrt. WASHINGTON. D. C. — O-brambno tajništvo je včeraj objavilo, da je izročilo vso odgovornost za vesolje letalskim silam. Armada in mornarica bosta v tem pogledu igrali le pomožni vlogi.
Letalske sile ustavile gradnjo novega jet letala
WASHINGTON, D.C. — Letalske sile so pred časom naročile izdelavo novega jet lovskega letala z brzino preko 2,000 milj na uro. Sedaj so delo na tem letalu, F-108, ustavile.
V vojaških krogih trdijo, da je to znak, da je vodstvo letalskih sil prišlo do prepričanja,' da gre doba uporabnosti lovskih
Strassburgu, česar na Dunaju ne , letal pri obrambi dežele h kra-
morejo Rimu odpustiti.	J ju.
Ameriška Domovina
•117 St. Clair Art. — HEndcraoa 1-0628 — Cleveland 3, Ohle
National and International Circulation
Published dally except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week In July Publisher: Victor J. Knaus; Manager and Editor: Mary Debevec "	NAROCNINAt
£& Zedinjene države:
$12.00 na leto; $7.00 za pol leta; $4.00 za 3 mesece ga Kanado in dežele izven Zed. držav:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Petkova izdaja $3.00 na leto
*	SUBSCRIPTION RATESi
United States:
$12.00 per year; $7.00 for 6 months; $4.00 for S month* Canada and Foreign Countries:
$14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 8 months Friday edition $3.00 for one year
Entered as second class matter January 6th, 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879.
p«	No 184 Thurs., Sept. 24, 1959
Po končanem prvem zasedanje 86. Kongresa
Politično vreme je bilo ob začetku prvega zasedanja sedanjega 86. Kongresa v januarju popolnoma drugačno kot je danes.
Zasedanje se je začelo pod vtisom velike demokratske zmage pri lanskih kongresnih volitvah. Politični številkar-ji so hitro izračunali, da republikanci ne bodo mogli dobiti v senatu večine tudi v tem slučaju, ako bi 1. 1960 zmagali pri volitvah za senatorje na celi črti. V predstavniškem domu so se demokratski kongresniki zelo močno približali dvotretjinski večini. Zmaga je bila skoraj prevelika, tako je mislil takrat sam predsednik predstavniškega doma Sam Rayburn.
Demokratski politiki so takrat mislili, da imajo vso oblast že v rokah. Predsednik Eisenhower bo tako vladal samo še dve leti, imel bo od dneva do dneva manj politične veljave. Velike demokratske večine bodo pa omogočile, da demokratska stranka z dobrim uspehom uzakoni ves svoj volivni program. Bili so prepričani, da bodo imeli odločilno besedo v vseh važnih političnih vprašanjih: pri proračunu, socijalni politiki, stanovanjskem vprašanju, zunanji politiki, poljedelstvu in civilnih pravicah.
Pa so se demokratski fantje pošteno urezali. Skoraj ničesar ni potekalo tako, kot so računali. Vse jim je šlo narobe. Najprvo je predsednik Eisenhower pokazal, da ima že zmeraj večino javnega mnenja za seboj. Demokratska voditelja Rayburn in senator Johnson sta takoj čutila, kako vleče političen veter, in postavila za geslo “konstruktivno” opozicijo republikanski administraciji. To je demokratsko kongresno večino prisililo, da je stalno delala kompromise z Belo hišo.
Kmalu smo prišli tako daleč, da pri mnogih zakonih in političnih manevrih nismo vedeli, ali izvirajo iz demokratskih ali republikanskih vrst. Demokratom se dalje niso obnesla njihova prerokovanja na gospodarskem polju. Računali so s tem, da se bo kriza zavlekla, in temu primerno uredili svojo politiko glede proračuna, obenem pa napravili načrt, kako bodo pobijali krizo. Kriza se je veliko hitreje polegla, kot so mislili, kar jim je Eisenhower že dosti zgodaj prorokoval. Program, kako pobijati krizo, jim je kar mimogrede splahnel. Vse to jih je prisililo, da so morali odobriti Eisenhowerjev proračun, istočasno pa tudi opustiti misel na vso tisto zakonodajo, ki naj bi pobijala krizo. Še več: niso se mogli upreti republikanski administraciji, ko je začela boj proti inflaciji in proti nepotrebnim federalnim izdatkom.
Med tem jih je zadela še druga nepričakovana nesreča. Strankarska disciplina se je začela v demokratskih vrstah zmeraj bolj krhati. Popolnoma je odpovedala tekom obravnavanja in glasovanja o delavskem zakonu. Republikanskemu kongresniku Hallecku se je posrečilo, da je zvaril kolikor toliko solidno zvezo med južnimi demokratskimi in republikanskimi kongresniki. Ta ni samo izglasovala zakona o delavskih unijah, postala je Damoklejev meč za vso kongresno politiko demokratske stranke. Dočim so še v januarju upali, da bodo s pomočjo par republikanskih glasov imeli v obeh domovih dvetretjinsko večino, ob koncu zasedanja niso imeli sigurne niti navadne večine!
Pri takem političnem razvoju v Kongresu je jasno, da so demokratje odnesli zelo malo političnih zmag nad administracijo in še to samo v spornih zadevah druge vrste. Preprečili so imenovanje Straussa za tajnika za trgovino, pre-vrgli samo enkrat predsednikov veto, drugače so se rajše odločili za kompromise z republikansko administracijo. Zato zakonodaja prvega zasedanja sedanjega Kongresa ne nosi nobenega strankarskega pečata. V vseh važnih zakonih se vidi osebni vpliv predsednika Eisenhowerja, ki se pa ni zmeraj držal programa republikanske stranke.
Sam po sebi je bil Kongres še kar dosti delaven. Izglasoval je proračun, pomoč tujini, zakon o delavskih unijah, zakon o 50. državi Havajih, povišal pokojnine veteranom, izglasoval financiranje novih prometnih žil in javnih del, oa! administraciji pravico do povišane zadolžitve in večje svobodo v določevanju" obrestne mere za federalno zadolžitev, podaljšal zakonodajo o podpiranju kmetijstva in podaljšanju življenja komisiji za civilne pravice. Kot je že navada, je izglasoval na stotine manjših zakonov, ki nimajo nobenega političnega pomena.
Ni bila pa ta delavnost ravno plod velike skrbi kapitol-skih politikov za narodni blagor. Tiči v njej tudi precej političnega egoizma in političnih ambicij. Kot smo dostikrat poročali, so si bili kongresni in izvenkongresni demokratje stalno v laseh. Ravburn in Johnson ne marata znanega posvetovalnega odbora demokratske stranke in trdita, da stranko drži po koncu samo sloves, da demokratje znajo v Kongresu zglasovati vse kar je potrebno za ljudsko korist. Da morajo pri tem sklepati kompromise z republikansko admi-*
nistracijo, to ni nič posebnega in nič škodljivega. Za tem stališčem pa tiči tudi osebna ambicija senatorja Johnsona, ki bi rad kandidiral za predsedinka pri prihodnjih volitvah. V Rayburnu je našel prijatelja in zaveznika. Ta kombinacija je prišla na dan ob priliki glasovanja o delavskem zakonu in bila takrat tudi pokopana. Pokopalo jo je pomanjkanje strankarske discipline med južnimi demokrati, ki jim je bila zveza z republikanci ljubša kot pokorščina Rayburnu in Johnsonu.
Tako demokratom ni preostalo drugega, kot da se vsaj odmaknejo od Eisenhowerjeve zunanje politike in znebijo soodgovornosti zanjo: jim je že dosti, da morajo nositi soodgovornost za njegovo domačo politiko. Zato so zagovarjali Eisenhowerjeve zunanjo politiko takorekoč samo na koncu jezika, da bi jim kdo ne mogel očitati pomanjkanja patriotizma. Ko se je pokazal posledica nove predsednikove zunanje politike v obisku tovariša Hruščeva, so se nategoma znašli z republikanci na isti platformi: z neverjetno vnemo so hiteli z glasovanji o raznih zakonih, samo da bi pravočasno zaključili kongresno zasedanje in se razbežali pred prihodom ruskega gosta. In res s0 zaključili zasedanje ne morda nekaj dni pred prihodom Hruščeva, ampak samo nekaj ur! Boljšega dokaza Kongres ni mogel dati deželi in svetu, da smatra našo novo zunanjo politiko za riziko, ki je morda še nekaj več kot kalkuliran!
g i n > t n m i x i »tu n r t i i
j BESEDA IZ NARODA
Mimogrede iz Milwaukee
Milwaukee, Wis. — Farna plesna skupina “Slovenski nagelj” priredi v soboto, 17. oktobra, v dvorani Sv. Janeza veliko revijo narodnih plesov, na kateri bodo plesale poleg domačih še nekatere druge narodnostne plesne skupine. Po programu prosta zabava in ples v obeh dvoranah. že danes prijateljsko vabljeni!
*
Župnija Sv. Janeza ima vsakoletni bazar v soboto, 7. novembra in v nedeljo, 8. novem., v farni dvorani na deveti cesti z lepimi dobitki in velikimi nagradami. V nedeljo bo tudi veliko puranovo kosilo od opoldne pa do 7.
zvečer. Pridite, ne bo Vam žal!
*
Slovensko kulturno društvo Triglav ima na letošnjem programu uprizoritev najlepše slovenske ljudske igre Jurčičevega “Desetega brata.* Igra bo v nedeljo, 22. novembra, pop. ob treh
v	dvorani Sv. Janeza na deveti cesti in Mineral St. Po predsta.
vi	bo prijateljska zabava, že danes oppzarjamo na ta slovenski kulturni dogodek vse članstvo in prijatelje. Ne pozabite!
*
Ko prihaja na obisk v Ameriko ruski diktator Nikita Kruščev in so v propagandne svrhe poslali ruski znanstveniki raketo na Luno, — so Amerikanci s svojim filharmoničnim orkestrom iz New Yorka doživeli v Moskvi in drugih ruskih mestih prave m resnične kulturne triumfe. V dvorani Čajkovskega konzerva-torija pred 2,000 poslušalci, med njimi najboljši današnji ruski skladatelji, je filharmonični orkester za svoje dovršeno igranje doživel v srcu Rusije ogromno in navdušeno priznanje vseh poslušalcev. Največ priznanja in navdušenja za ta uspeh je veljalo mlademu amerikanskemu skladatelju in dirigentu Leonardu Bernsteinu.
jo uvažati celo iz Japonske, Avstralije in Slovenije. Ta, ki je to napisal je sigurno brez mož-gan.
*
Ameriško dekle poljubi povprečno 79 fantov ali mož, predno se poroči, je napisal isti dopisnik ali pa kak drugi njemu podoben.
*
Še ena privlečena iz rokava: Neka angleška skladateljica je napisala za veliki orkester simfonijo, ki opisuje pečenje prašička na ražnju. Med igranjem slišite cvrčanje, kakor da bi maščoba kapljala na ogenj.
*
Tole sem bral in mi ugaja: Šoferski izpit ni lahko napraviti. Treba je vedeti čemu služi ta znak, ki nima nič vogalov, treba je znati predpise in mnogo drugih stvari. Nič ti ne pomaga če s’ glavni tajnik ali predsednik treba je znati predpise in to velja za vse tudi za umetnike. Zadnjič se je pojavil pred komisijo za izpite mlad goreč umetnik-slikar.
“Kakšne slike pa rišete?” ga je vprašal uradnik izpitne komisije.
Umetnik mu domišljavo in samozavestno odvrne: “Takšne, ki jih vi ne razumete.
“Dobro! Mene pa zanima, če \i kaj razumete moje slike? mu odgovori uradnik in pokaže enega izmed prometnih znakov, ki so viseli na steni. Umetnik gleda, umetnik misli, umetnik zardi .. . umetnik molči . . / uradnik pa mu reče: “Jaz ne razumem vaših slik, vi ne razumete mojih slik, ker pa so te naše slike trenotno bolj važne kot vaše — nekoliko bolj se naučite in razmislite o njih in na svidenje čez par tednov.	L. G.
--- —o----—
K slavnosti odkritja spomenika Ivan Zormanu
Cleveland, O. — V soboto zve-
Na tem koncer-1 poda Slovenski oder v Slo-tu je bil tudi prvikrat v javno-' venskem narodnem domu na St. sti, odkar je bil potisnjen v oza- Glair Ave. lepo narodno igro Mi-dje, znani ruski pisatelj knjige klova Zala. Pričetek je točno ob "Dr Živago” Bqris Pasternak, ki 7:30. Slavnostni program otvori je med koncertom prišel na oder Mladinski pevski zbor Slavček in objel dirigenta Bernsteina, re-! Pod vodstvom g. Miodraga Sa-koč: ‘“Čudovito, čudovito ste vernika z Zormanovo pesmijo: igrali!”	i “Oj večer je že.” Sledi igra Mi-
Po kritiki in javnem mnenju jM°va Zala. je danes simfonični orkester z | Igra je vseskozi napeta ter dirigentom Bernsteinom prvi in prikazuje šege in navade sloven-najboljši simfonični orkester na «kega kmeta na Koroškem, svetu. Amerikanci bodo gosto- obrambo in boj s Turki, zaroko vali tudi v Jugoslaviji in drugih Miklove Zale z Serajnikovim evropskih državah.	Mirkom ter tragično noč, ko je
*	po izdajstvu Tresoglava in Al-
Neki časopis v Sloveniji je | mire padlo Gradišče v roke Tur-prinesel tole neumnost: Združe-:kem: Zala je bila ujeta ter od-nje tovarnarjev živilskih proiz- peljana v Turčijo v Carigrad, vodov v Ameriki je objavilo se-! Pretresljiv in v srce segajoč je znam jedi, ki predstavljajo po- prizor, ko se Zala sreča s svojim slednji krik gurmanske mode stricem Markom — stražnikom; v ameriških gastronomov. Med sultanovi palači, ki po tem sni-temi kuharskimi specialitetami denju reši svojo nečakinjo Zalo so na prvem mestu prekajeni j ter jo srečno pripelje v Rožno vrabci, pražene kobilice, mrav-1 dolino. Nad vse ganljiv je pri-Ije s čokolado in petelinji grebe- J zor, ko Zala stopi pred svojega ni v marmeladi. Vse te speciali- Imoža Mirka, stoječega poleg Al-tete so zelo drage, ker jih mora- 1 mire, v trenutku, ko se odprav-
ljajo k poroki. Kako se vsa stvar vrši in zaključi, bodo pa pokazali igralci, ki se resno trudijo, da podajo to igro tako, kakor zaslu. ži.
Ta večer bodo navzoči pri igri odlični gostje, med njimi prevz-višeni knezoškof ljubljanski dr. Gregorij Rožman, ki je sam sin lepe Koroške, in je pred 24 leti, 22. septembra 1935, odkril spomenik škofa Baraga v J. K. Vrtu. Dalje bo navzoč bivši ljubljanski župan dr. Juro Adlešič, ki je 15. maja 1938 kot tedanji župan ljubljanski otvoril Jugoslovanski kulturni vrt. In na to slavnost pride iz Washingtona senator Frank J. Lausche. Poleg teh bodo še razni drugi odlični gostje, ki bodo navzoči pri igri Mi-klova Zala ter tako počastili spomin Ivan Zormana. Na tem programu bo sodeloval Mladinski pevski zbor Slavček pod spretnim pevovodjem g. Miodragom Savernikom. Rajanje in ples bo pod vodstvom gdč. Olge Župančič. Glasbeni vložki g. R. Me-, nart, na harmoniko pa bo igral g. štrukel. Igro režira g. Franček Kolarič.
Vstopnina je en dolar, nekaj sedežev je rezerviranih. Priporočljivo je, da vstopnice že prej kupite, da se ne boste drenjali pri. blagajni ter tako zamujali igro, katere zamuditi je škoda. Prosimo pa, da ste točni. Ob 7:30 je pričetek; zato pojdite malo prej z doma.
V nedeljo ob dveh popoldne bo odkritje spomenika Ivan Zormana, kjer bodo navzoči odlični gostje, predstavniki mesta ter Kulturnih vrtov in drugih skupin. A. J. Celebreze, župan Cie. velanda, Senator Frank J. Lausche, predsednik Kulturnih vrtov Leo Weidenthal, mestni odbornik John Kovačič in drugi predstavniki.
Ob petih popoldne je slavnostna akademija v počast Ivan Zormanu, kjer bodo pod vodstvom g. A. šublja nastopili združeni pevski zbori: Glasbena Matica, Ilirija, Korotan, Lira, Planina, Slovan, Triglav ' ter pevci iz Newburga. Ti zbori bodo podali razna Zormanova dela, oziroma pesmi pokojnega pesnika in skladatelja. Vstopnina k akademiji je en dolar; nekaj sedežev je rezerviranih.
To je kratek oris slavnosti v počast Ivan Zormanu in narod je vabljen, da se teh slavnosti udeleži.
Za Jugoslovanski kulturni vrt.
Jože Grdina, tajnik.
Zahvala “Lilije”
Cleveland, O. — “Slovenski dan” je že dober mesec za nami. Veliko pripravljanja in letanja je bilo, toda z dobro voljo in skupnimi močmi se da marsikaj napraviti. Vse naše delo in prizadevanje je bilo poplačano presenetljivo velikim obiskom in navdušenjem za prireditev.
Prepričani smo, da se je vsak vračal s prireditve z zavestjo, da je s svojim delom ali prisotnostjo napravil dobro delo, saj je bil ves čisti dobiček temu name-njem. Razdeljen je bil med revne slovenske dijake v Mohorjevem domu na Koroškem in pa med slov. semeniš-čnike v Argentini. Prepričani smo, da so omenjeni hvaležni vsem, ki so kakorkoli prispevali k uspehu “Slovenskega dne.”
V čast nam je zahvaliti se škofu prevzv. dr. Gregorij Rožmanu za prevzem pokroviteljstva slov. dne ter za bodrilne besede, ki nam jih je v svojem govoru polagal na srca. Nadalje se zahvaljujemo vsem društvom, ki so sodelovala pri programu; to so: pevski zbor Korotan, pevsko društvo Slavček, Kres-ova plesna skupina, obe slov. šoli ter mladi Harmonikarji. Hvala slovenski; radio oddaji za proste oglase in preskrbo potrebnih pjačeval-nih naprav. Hvala Ameriški domovini za vse proste oglase. Nadalje hvala vsem trgovcem, ki so prispevali tako velikodušna darila:
Oblak Furniture,
Zlata poroka
Eucild, O. — V soboto, 26. septembra bosta obhajala Mr. in Mrs. Joseph Modic, 840 E. 236. St., svojo zlato poroko!
Več kot 50 let sta že v Ameriki. Mr. Modic je prišel semkaj cd sv. Gregorja na Dolenjskem 1905 leta, Mrs. Modic pa 1908 Itea iz Unca pri Rakeku. — Poročil jih je 26. septembra 1909 Father Ponikvar v cerkvi sv. Vida na Glass Ave. Tovarišica nevesti je bila Mrs. Ann Erste, tovariš ženinu pa John Petrič. Oba sta še živa in pri dobrem zdravju in bosta pri proslavi zlatopo-
ročne sv. maše zopet drugovala zlatoporočeneema.
Slovesna zlatoporočna sv. maša bo v soboto: 26. septembra, ob 9 uri v cerkvi sv. Kristine na E. 222. cesti.
Zvečer istega dne ob osmih bosta priredila njihov sin Robert in njihova hči Mary prijateljski sprejem v Welcome Tavern na 1937 E. 222. St.
Zlatoporočeneema čestitamo, kot jima čestitajo tudi številni prijatelji in znanci, in želimo, da še mnogo let preživita v zdravju in zadovoljstvu!
I. P-
Perme’s Furniture & Appliance Co.,
Louis Majer Shoe Store,
St. Clair Hardware Store,
J. Gorup Auto Service, Mandel Hardware & Appliance,
Mandel Drug Co.,
Slovenska zadruga,
Melehar & Grdina Men’s Wear Store,
Eristetova gostilna in Srečo Gaser — “gift shop”.
Vse omenjene trgovce slovenski javnosti toplo priporočamo.
Vsem še enkrat iskrena hvala!	Odbor Lilije.
------o-----
Koncert “Mladinskega zbora”
Chicago, 111. — Dne 19. septembra zvečer je imel “Mladinski zbor,” ki je pod pokroviteljstvom Lige, svoj koncert v veliki dvorani fare sv. Štefana. Na koncertih zelo redko doživimo, da bi bila zveza med zborom in poslušalci tako živa, kot je bila pri tej prireditvi. Prav je, da se po poročilu sporeda ustavimo1 ob nekaterih razveseljivih dejstvih in damo vzpodbude mladini, ki želi ostati slovenska in katoliška.
Vabilo za prireditev je bilo zelo skromno. Tudi uvod v prireditev je bil skromen. Predsednik čikaške Lige Mr. Alfred Fishinger je v uvodnih besedah jvodal nekaj društvenih vesti in prosil člane za sodelovanje v novem delovnem letu. Mr. A. Fishinger je mož trdega dela. Ima višjo izobrazbo v dveh strokah — v pravu in glasbi'—, svojo družino preživlja z delom svojih rok; od januarja do decembra ga leto za letom vidimo pri klavirju ali orglah, saj ni nobene verske ali kulturne prireditve brez njega; poleg tega vestno vrši naloge predsednika Lige; poučuje tudi klavir. Zato je bil njegov nagovor skromen, a je izražal trdno voljo do dela v korist slovenske mladine. Za njim je spregovoril nekaj besed duhovni voditelj čikaške Lige p. Vende-hn Špendov OFM. Razložil je, kako je nastal “Mladinski zbor.” Rodila ga je želja fantov in deklet po spoznavanju slovenske pesmi in narodnega kulturnega življenja. V nagovoru je p. Ven-delin preprosto in jasno opozoril starše na dolžnosti, ki jih imajo do svojih doraščujočih otrok. Razložil je, da so uspehi, ki jih je dosegla slovenska šola, sadovi sodelovanja staršev. Prosil je starše, naj vztrajajp,v svojem sodelovanju tudi v bodoče. ' Le s sodelovanjem staršev je mogoče nekaj doseči.
Spored je bil razdeljen v dva dela:	i
I. V prvem delu so zapeli: Jaz pojdem med polja (Mirko Fi-lej), moški zbor. Mešani zbor je zapel: Dekle na vrtu (Narodna), Jaz bi rad cigajnar bil (Narodna), Pozimi iz šole (P. Hugolin Sattner), Drinking Song (S-Romberg), Dajte mi zlatih strun (Engelhart) — solistinja Marija Kranjc.
II. del: Kovačev študent, ope' reta v treh dejanjih (Vinko Vodopivec).
Ako imajo naši koncerti namen, da se ohranja med nami zanimanje za slovensko pesem in materino besedo in da nas utrdijo v prepričanju, da slovenska beseda med nami še ne bo izU' mrla, potem je ta koncert dose-, gel svoj namen. Dekleta in fantje so bili v petju gotovi; P°' slušalci se niso prav nič bali, bo kak glas odpovedal. Zato s° se lahko predali uživanju lepot6 slovenske pesmi in komičnim prizorom med opereto, živahn0 odobravanje s ploskanjem je dale mladim korajžo, da so z lahk°' to in neprisiljeno podali celoto11 program.
Nekatere razveseljive stvaP smo lahko opazili ob tem kom certu:
1.	“Mladinski zbor” je nasia na vzpodbudo fantov in deklo*" Sami so želeli, da začnejo s peV skimi vajami. Lahko bi se zbi' rali kje drugje; nešteto drug111 Stvari jih druži. A v “Mladin skem zboru” jih je povezalo enoto zanimanje za slovensk0 pesem in želja po ohranjevanj11
materinega jezika.
2.	Jedro tega zbora je izšlo \ slovenske šole, ki deluje že v6 let s požrtvovalnosti j o gdč. PaV le Mušič in g. R. Lenčka ter 3 sodelovanjem staršev. Ta koo cert je pokazal velik uspeh sl° venske šole. 3. Ta mladina Je idealna, požrtvovalna in resnm Večina članov zbora so študen ke ih študenti High School; 116 kateri začenjajo univerzo. *■ nekatere med njimi smo lahk° ponosni, ker dajejo čast slov611 skemu imenu. N. pr. Andr Fishinger je s svojim idealizm0111 poravnal resen spor med ame škimi in “dipijevskimi” ^an.g Nekateri namreč ne vedo, da ime “dipijevec” psovka, s ka*6 ro komunisti zaznamujejo Pr0 komuniste, ki so pod silo raz mer ali pa prostovoljno raje pustili domovino, kot da hi udinjali komunizmu. Ti ^ Ijenci in begunci so za komu ste neljub pojav v svobodn6 svetu, zato jih skušajo čim bo^ očrniti in umazati, v čemer J žal, uspeli. Ta spor je prino5^ resne težave v soseščini; P°r
-aglU"
nan in pozabljen je bil P0 z .e gi Andreja, ki-je obiskal s*'ar^1 vseh prizadetih fantov m vse (Dalje na 3. strani)
za-
se
izse-
jr~~ = .—
Družba

sv. Družine
(THE HOLY FAMILY SOCIETY)
Ustanovljena 23. novembra 1914
Sedež Joliet, E
Naše geslo: “Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vae.” GLAVNI ODBOR:
Predsednik: STEVE KOSAR, 235 Tioga St., Bensenville, 111.
1.	podpredsednik: NICHOLAS PAV^ICK, 15 Race St., Manor, Pa.
2.	podpredsednica: ANN JERISHA, 658 No. Broadway St., Joliet, I1L Tajnik: JOSEPH KOCHEVAR, 231 Ruby St., cor. Hickory, Joliet, 111. Zapisnikar: JOSEPH L. DRAŠLER, 1318 Adams St., No. Chicago, 111. Blagajnik: ANTON SMREKAR, Oak St., Rt. No. 1, Lockport. 111. Duhovni vodja: VERY REV. DeSALLES SNYDER
Vrh. zdravnjk: Dr. JOSEPH A. ZALAR, 351 N. Chicago St., Joliet, 111.
NADZORNI ODBOR:
FRANK TUSHEK, 716 Raub St., Joliet, 111.
ANNA FRANK, 2843 So. Pulaski Rd., Chicago 23, Illinois JOHN BARBIČ. 1103 Vine M., Joliet, 111.
POROTNI ODBOR:
JOSEPH PAVLAKOV1CH, 39 Winchell St., Sharpsburg, Pa. ANTONIJA DENSA, 1934 W. Cermak Rd., Chicago 8, 111.
ANNA THOMAS, 4017 Greensburg Pike, Pittsburgh 21, Pa.
Predsednik Atletičnega odseka
ANTHONY TOMAZIN, 1902 W. Cermak Road, Chicago, 111.
URADNO GLASILO:
AMERIŠKA DOMOVINA, 6117 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio
Do 1. januarja 1957 je DSD izplačala svojim članom in članicam >n njih dedičem raznih posmrtnin, poškodnin, bolniških podpor ter drugih izplačil denarno vrednost do četrt milijona dolarjev.
Društvo za DSD se lahko ustanovi v vsakem mestu Zdr. držav z ne manj kot 5 člani (cami) za odrasli oddelek. Sprejme se vsak katoličan moškega aii ženskega spola v starosti od 16 do 60 let. V mladinski oddelek pa od rojstva do 16. leta.
Zavaruv* se za $250.00, $500.00 ali $1,000.00. Izdajajo se različni certifikati, kakor: Whole Life, Twenty Payment Life in Twenty Year Endowment. Vsak certifikat nosi denarno vrednost, katera se vsako leto viša.
Poleg smrtnine izplačuje DSD svojim članom(icam) tudi bolniško Podporo iz svoje centralne blagajne, kakor tudi za razne operacije in Poškodnine.
Mesečna plačila (assessments) so urejena po American Experience tabeli.
DSD je nad 100% solventna, kar potrjujejo izvedenci (actuaries). Uradni jezik je slovenski in angleški.
Rojakom in rojakinjam se DSD priporoča, da pristopijo v njeno
sredo!
Za vsa morebitna pojasnila in navodila se obrnite pismeno ali ustmeno na glavnega tajnika:
JOSEPH KOCHEVAR, 231 Ruby St., cor. Hickory, Joliet, I1L CW............. ...................................................—Sš
Društvo sv. Družine št. 11 DSD
Pittsbuhgh, Pa. — Tera potom vsi vabljeni na redno meseno sejo v nedeljo, 27. septem-ra v navadnih prostorih Slov. 'Via.
^sled smrti društvenega pod-Predsednika in vsled bolezni ^ruštvenega predsednika nam je reba takoj izvoliti novega pod-jj^dsednika. Zato ste vsi pro-°enL da ise seje prav za gotovo
beležite.
Asesment bom pobiral od devetih dalje, seja pa se začne pol ure kasneje.
Vse one člane in članice, ki so vajeni plačevati svoj asesment za vec mesecev skupaj, opozarjam, da morajo to storiti za naprej, ker tako zahtevajo določbe državnega zakona.
Pozdravljeni in na svidenje na seji!	Tajnik.
Iv A N
LAH
MOJSTER ROBA
Zatrepetala je beseda v grlu, akor da je prodrlo hrepenenje ^ duše. Gospa Sabina je se-mirno pred njim; prijel je he roke in ji je začel pripove-°v9ti dolgo povest o hrepene-JU in zapuščenosti . . . Bele ro-® s° se ovile okoli slikarjeve ^ aVe, obležal je v njenem na-

strmel v njen pože-
h Ju in ie
ehja p0in odraz, čutil je valove v njenih prsih . . .
, ^da je med njimi, ko sem ' edal radost bogov . . . Bila je
j.' ^jim enaka. In sedaj je sama, žU^°r ve^na rad°st bogov
• 'Ti
? radost . . .” Oklenil se je je ^vjimi silami veCeri
, e hoči polne ljubezni in živ-
J60ia
. Tako so šli in sledile so pomladan-
Ijei
hja.
“Sed£
;rasota.
^ —-haj te razumem, božanska
ker sem te vžil. Omam-
tad 'Sern kil v tvoji opojnosti in rat si se pokazala v celi res-r • Sabina, božanska žena, kdo I.J’ skka tvojo krasoto? Kdo naj r ke opojno čašo do dna? Ni ji *°hca .	»
Yev°^sier Roba je šel čez polje.
nek° se je svetilo v žar-kik 2akajajočega solnca. Vsa rajina se je bleščala v rde-k SVeRobi, kakor da se zemlja išč SeCe °brača proti solncu in niešovih toplih žarkov. Od dp C So se kazali mrakovi hla-Pomladanske noči. Nekje
nad njivami se je dvigal škrjanec in je drobil svojo enakomerno pesem.
‘“Tudi proti večeru poje,’’ je pomislil Roba, “‘poje kakor zjutraj in vendar ni taka njegova pesem; vse drugače se glasi kakor v jutru. Ozrl se je po pokrajini in je zaostal. Prišla je, ni dvoma, da je prišla pomlad, z vsemi silami, z zmagoslavjem in mogočnostjo. Ali je ne čutim v svojem srcu? Ali ni ona kakor moja duša, vsa polna, premlaje-na, hrepeneča? . . . Ali bi ne mogel dati izraza? . . . Kdor nam nima povedati več, nego to, kar je, je bolje da molči. Tako smo govorili včasih. Kajti to, kar je, vidimo in slišimo in mnogi so lorez potrebe govorili. Oni, ki ve in zna več, naj govori! . . . Tako smo govorili. In .vendar: ali ni umetnost, podati to, kar je in kakor je?? Ali ni to največja umetnost, ako naslikam pomlad, ki gre čez polje: polje živi, cvete, hrepeni, solnčna luč sije čez oblake, vetrovi vejejo v lahnih sapicah, vse drhti, v novem življenju . . . Ali mora prihajati pomlad v spremstvu bogov na zlatem vozu z belimi konji, troseča cvetlice po zemlji, obse-jana o mladi rujni zarji! Ali ni ta pomlad, kakor je, sama na sebi največja umetnost? . . . Ali ne stopa po polju v podobi mlade deklice, v podobi njeni? . . .
KONCERT
MLADINSKEGA ZBORA
(Nadaljevanje z 2. strani) tako prepričljivo razjasnil, kako je potreben mir v soseščini in da si moramo biti med seboj vsaj ljudje. Vsi starši so mu bili za ta nastop zelo hvaležni, ker je bil tako doseženo veliko dobrega in preprečeno še več zla. Andrej je pred kratkim naredil med 12000 študenti na Illinois University najboljši sprejemni izpit. — Ta mladina je požrtvovalna. Vaje in prireditve zahtevajo žrtve, Žrtvovati morajo zlasti čas, ki bi ga lahko porabili za kako lahko zabavo po zgledu sodobne mladine. Osem od teh fatnov je letos peš romalo od Sv. Štefana na ameriške Brezje (24 milj). Vsi so versko zavedni. — Ta mladij na je resna. Sedaj se začenja šola, kar pomeni za ameriškega študenta resno delo. Izdatki za šolo so visoki, zato je treba šolsko leto dobro porabiti. Zato so člani zbora sami sklenili: koncert moramo imeti, preden se začne čas za študij; med šolskim letom ne bo časa; zato naredimo koncert sedaj ob začetku šole. Največ je vredno, da so do tega sklepa prišli sami. In tako so se shajali k pevskim vajam v najhuj-ši vročini.
Za tako mladino moramo biti Bogu hvaležni. Bog daj, da bi stala trdna v vseh nevarnostih študentovskega življenja. V ta namen so se tudi na koncertu priporočili Mariji s pesmijo “Dajte mi zlatih strun.”
Člani “Mladinskega zbora” so: Hilda Čander, Marija Kranjc, Marta Krašovec, Alfrida Logon-der, Milica Medved, Nandi Stanovnik, Angie Vlašič, Jože Arko, Lojze Arko, Stane Drab, Marjan Erman, Andrej Fishinger, Janko Gerželj, Tony Gaber, John Koščak, Viktor Martinčič.
Dekleta in fantje! Hvala lepa za vaš idealizem in dober zgled, Naj bi se ob njem ogreli tudi hladni in omagujoči.
Po prireditvi smo se poslovili ed dveh kulturnih, sodelavcev Lige. Mr. Rado Lenček, ki je pred kratkim končal z odličnim uspehom izpit za Master degree iz slavistike na Chicago University, gre nadaljevat svoje študije za doktorat na Howard University. Chicago tudi zapušča Mr. Marijan Merala s svojo družino; dobil je mesto glavnega knjižničarja na višji šoli v Cali-forniji. Čikaška Liga bo izgubila dva požrtvovalna sodelavca, a vseeno se veselimo njunega napredka.	y
K mladinski prireditvi je prišlo precej Slovencev iz Milwau-kee-a in nekaj tudi iz Wauke-gan-a.	P. Fortunat,
Vitka je nje postava, lahen korak, nežna roka, svilena obleka, tajinstvena kakor sanje . . . Ali m to ona? In njen obraz? . . .
Šla je preko polja, kakor jo je videl. Njen obraz se mu je približal prav pred oči: bel, skoraj bled, z lahno rdečico, z globo-gimi očmi, z napetimi ustnicami .. .
“Markiza! . . .” Nje podoba se je bila pojavila na cvetoči pomladanski pokrajini. Prišla je v sanjah pred oči tako sladka, vabljiva, ljubljena kakor bajka. Res, ona je prihajala preko polja.
Roba je krenil proti njej. Bližala se je kakor sanja iz daljave.
Prijel jo je za obe roki in je rekel:
“Gospodična markiza, mislil sem, da prihajate v sanjah, pa ste piuhajali v resnici; zdi se mi, da je resnica lepša od sanj.” Uprla je vanj svoje boječe oči in nje roka je zatrepetala.
“Zdi se vam tako . . .”
“Toda zdi se mi, da je to resnica, kar se mi zdi. Mislimo, da je veliko to, česar; ne . morepio izraziš,'ih glejle, komaj'-;bi|mšgel izraziti to, kar je resnica; s sanjami pa bi bil kmalu pri kraju.”
“Čudno govorite.”
(Dalje prihodnjič)
Erik Kovačič:
Kulturno poslanstvo slovenskih Amerikancev
Na letošnjem občnem zboru Slovenskih akademikov v Ameriki (SAVA) je imel g. Erik Kovačič, ki je zaposlen v Kongresni knjižnici v Washingtonu, D. C., tole splošno zanimivo predavanje.
Kaj lahko napravimo študentje
Premišljevali smo sedaj o tem, kaj lahko napravimo organizirano slovenski Amerikanci kot povezana narodna skupina v Ameriki. Kaj pa lahko napravimo kot posamezniki, ako študiramo na am;eriških univerzah?
Predvsem seveda moramo pridno študirati. Pri študiju samem pa moramo, ako nam je mogoče, izbirati tiste stroke, pri katerih bomo slovenskemu, narodu najbolj koristili. Čemu naj bi pri disertacijah razpravljali o splošnih ameriških problemih, ko pa lahko pišemo disertacije v zvezi s slovenskimi vprašanji. Slavist bo prav lahko pisal o slovenskem jeziku in slovenskem slovstvu, zgodovinar o slovenski zgodovini in slovenskem obrobju (Koroška, Trst, Beneška Slovenija), ekonom o slovenskem gospodarstvu ali gospodarskem pomenu Trsta, political scientist o slovenski politični zgodovini, o Trstu in Koroški, knjižničar bo lahko sestavljal biobibliografije o slovenskih velikih možeh, n. pr. o Baragi, bibliografije o Slovencih, o Trstu itd. Ako se specializiraš v 'atmeriški zgodovini, boš prav lahko pisal o naseljevanju Slovencev v Ameriki, ako študiraš sociologijo, o socialnih problemih slovenskih naseljencev, ako umetnost, o slovenski umetnosti in podobno. Nekaj se je pri disertacijah zle napravilo in še več se lahko napravi, ker so a-meriški profesorji zelo dovzetni za želje študentov. Zavedajmo se, da imamo na takih področjih veliko prednosti pred drugimi, ker obvladamo jezike, ki pri takem delu prihajajo v poštev.
Kako se knjižnice zanimajo za Slovence
V Koledarju Družbe sv. Mohorja v Celovcu za leto 1958. sem zbral naslove knjižnic, ki se zanimajo za slovenske knjige ali knjige o Slovencih. Danes bi bilo sicer treba ta seznam nekoliko izpopolniti, toda še vedno lahko služi kot osnova za pregled knjižnic, ki se zanimajo za Slovence. Kar lepo število jih je in zanimanje Za, slovenski svet in s tem v zvetzi za Slovence še vedno raste. V Washingtonu slovenski uslužbenci Library of Congress stalno zasledujemo delovanje knjižnic. Dosegli smo n. pr. tudi, da visi v slovanski sobi v Library of Congress sedaj med drugimi slikami tudi slika; Franceta Prešerna.
Kar se knjig tiče, moramo še vedno ugotavljati žalostno dejstvo, da nekateri slovenski A-merikanci uničujejo slovenske knjige, ker ne vedo, kako so dragocene. Prosim zato vse, da povedo v svojem krogu, kako velikega pomena je spravljati slovenske knjige, ako pa zanje nimajo prostora, pa da jih pošljejo na naslov našega' študijskega krožka v Washingtonu, (P.O. Box'4531, Washington 17, D.C.), od koder jih bomo odposlali na tiste knjižnice, kjer bodo najboljiše služile v korist Slovencev. Pošiljali bomo take knjige ameriškim knjižnicam ali pa slovenski gimnaziji v Celovec, kjer tudi prosijo za knjige. Doslej smo v tej akciji že veliko napravili s tem, da smo odposlali okoli 100 slovenskih knjig, ki so izšle na Koroškem, 1 Primorskem ali v emigraciji, večjemu >• številu, ameriških knjižnic,'!,To;:; delo skušamo nadaljevati, v kolikor‘ je .to mogoče in zato prosimo, da nam vsi priskočijo na pomoč pri odpošiljanju knjig. Večina teh knjig je bila registrirana v East European Accessions Index, ki
ga izdaja Library of Congress, tako da bo^ vsaj zanamcem mogoče ugotoviti, kaj smo izdajali v zamejstvu, kar bi bilo drugače zelo' težko ugotavljati bibliografu v bodočnosti.
Izdajanje knjig o Slovencih v angleščini
Mislim, da mi ni treba posebej poudarjati, kako nepopolne ali celo napačne podatke o Slovencih se širijo po svetovnih enciklopedijah in v knjigah, ki jih pišejo' drugi o nas. Upam, da so se vsaj 'študentje o tem prepričali in sem prepričan, da nas vse zaboli pri srcu, kadar koli beremo kaj takega. Zabolelo nas je znova, ko je vodilni ameriški časopis The New York Times dne 16. novembra 1953. objavil izpod peresa Reuter jeve,-igia dopisnika z Dunaja napad na Koroške Slovence, kjer je ponavljal avstrijske trditve, da Slovenci v preteklosti nikdar niso naselili Koroške, ampak da so šele v najnovejšem času po milosti avstrijskih cesarjev pri-
V blag spomin
ČETRTE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA DRAGEGA OČETA
John Koren
ki je preminul 23. septembra 1955
Zakaj odšli,' predragi, ste od nas? Samevamo, brez Vas in dolg je čas. Pogrešamo ljubeči Vaš smehljaj, Zaman, Vas dragi, kličemo nazaj.
V tihem grobu mirno počivajte In večno blaženost v nebesih uživajte, Da tam bi bili enkrat vsi Na vekov veke združeni!
Žalujoči ostali:
ANA LEMIRE, hči ALBIN, sin CHRISTINE, snaha A.LBIN, CHRISTINE, MARY ANN, vnuk in vnukinje
Cleveland, O., 24. sept. 1959.
V	blag spomin
OSME OBLETNICE SMRTI NAŠEGA DRAGEGA SOPROGA IN OČETA
Ludwig Gustinčič
ki je umrl 24. septembra 1951
Osem let že minilo je, kar Tvoje truplo v grobu spi, j a mi spominjamo se srečnih dni, ko živel si med nami Ti!
V	raju pa prosi zdaj Boga, da raj nebeški vsem nam da, ftam bomo zopet združeni, pri Bogu v rajski večnosti!
Žalujoči:
ANA, sooroga
LUDWIG, sin, in DVE HČERI Perry, Ohio, 24. sept. 1959.
šli s Kranjskega na Koroško. Preskrbeli smo odgovor listu, ki ga je napisal naš prijatelj, ameriški univerzitetni profesor zgodovine. List odgovora ni objavil, pač pa ga je poslal Reuterjevemu dopisniku na Dunaj.
(Dalje prihodnjič)
HELP WANTED MALE
Young Mm
(WEST SIDE RESIDENTS)
to train for
Kitchen Positions
of all types (Cooks Excluded) definite opportunities for advancement full and part time position Apply
STOUFFER’S
Employment Office
1375 Euclid	5th Floor
(184)
HELP WANTED — FEMALE
Young Mothers
And Housewives
Be More Be a
Stauffer Girl
Train Now
for
Full or Part Time Waitress
Positions in our
lew
Public Square Resfauranf
or
our other
Cleveland Locations
STOOFFER’S
Employment Office
1375 Euclid	5th Floor
_________________	G84)
MALI 06mi
Stanovanje se odda
Štirisobno stanovanje z velikim porčem zgoraj se odda odraslim ali novoporočencem. Kličite HE 1-2258.
—(186)
Soba se odda
Ena velika opremljena soba, med E. 185 in 200 St. se odda dvema odraslima. Kličite IV 1-9750.	(185)
Naprodaj
Preša; na koš $25.00, avtomatični vodni tank za 30 gal. $7-00, postelja z vzmetnico $>15.00, telefonska mizica s stolom $3.00. Kličite RE 1-6278.
524 E. 123 ST.
DA SE UREDI ZAPUŠČINA Odprto v nedeljo od 2 do 6 pop.
Ta krasna hiša ima 5 sob z moderno kopalnico in sončno sobo na prvem;. 3 sobe in kuhinja, kopalnica in • sončni porč na drugem; plinska gorkota, bakrene cevi, seži-galnik, preproge, zavese in pohištvo. Lahko na G.I. ali F.H.A; posojilo. Oglejte in dajte ponudbo.
CARL W. ELDER
SW 5-0537 Realtor UL 1-410S
(185)
Ženitbena ponudba
Slovenec z lastnim domom', 33 let star, želi spoznati in pozneje poročiti dekle od 22-28 let starosti. Upoštevajo se tudi dekleta na obisku. Pismene ponudbe poišljite na upravo A.D. pod značko “Srečai”,
—(185)
Grovewood okolica
Zelo lep dom s 3 spalnicami, polna klet, dnevna soba, jedilna soba in velika kuhinja, garaža za 2 kare, zelo nizki davki. Samo $16,900.
Blizu E. 185 Sh
Vsa prenovljena hiša z 2 spalnicama, polna klet, garaža, zelo čisto znotraj in zunaj. Samo $14,900.
Dvodružinska
Krasna hiša, 5-5, v Euclid dve IV2 jgaraže, polna klet, razvedrilne sobe. Naj lepša1 dvodru-žinska kar smo videli. Cenjena za prodajo in prvič naprodaj. Oglejte še danes.
Fena fne. Realtors
620 E. 222 SL	AN 1-2300
Cez cesto od mestne hiše
(185)
— Takozvane cinkaste škatlje za konservirano hrano vsebujejo dejansko 98% jekla.
------0------
Oglašajte v “Amer. Domovini”
MALI OGLASE Delikatessen naprodaj Naprodaj je delikatessein z licenco za pivo in vino, dolgo obstoječa v okolici E. 53 in St. Clair Ave. Kličite EX 1-5600 pred 8. uro zvečer.
SINGER in NECCHI Zig-Zag ŠIVALNI STROJI zapadli zaradi nemogočega odplačevanja PREVZEMITE PLAČILO! Pokličite UT 1-0088 ali UL 1-0237
Sobe se odda 4 sobe in kopalnica se oddajo. Vprašajte spodaj na 1522 E. 32 Sc., ali kličite GL 1-4557. —(185)
Stanovanje Tri-sobno neopremljeno stanovanje se odda odraslim, na novo dekorirano. Vprašajte na 1202 Norwood Rd. zadaj. (184),
House for Sale By owner, brick Colonial, Lloyd Rd., Euclid. 3 bedrooms, dining room, basement, 2-car garage. $19,900. RE 1-5833. (185)
Pohištvo naprodaj Proda se 3 kose pohištva iz javorja za dnevno sobo, 2 mizna radia, električni sesalec prahu in ročni sesalec prahu, kuhinjska miza, kletka za ptiča, perzijska preproga. Kličite ER 1-0922 po 3. uri pop.
Stanovanje se odda Tri lepe neopremljene sobe, s kopalnico, spodaj, se odda na 1256 E- 61 St. Vprašajte zadaj na 1258 zgoraj. -(185)
Naprodaj Grocerijska trgovina, pivo, vino, izdelava klobas, mesni izdelki, na 4110 St. Clair Ave. -(187)
Stanovanje se odda (Opremljeno 2-sobno stanovanje s kuhinjo in kopalnico se odda dvema moškima ali starejši ženski. Kličite EX il-8912. -(185)
Stanovanje se odda 5 sob in kopalnica, zgoraj, v fari sv. Vida. Pokličite po 4. uri popoldne EX 1-4174.	—(184)
Češplje (slive) Nabirate sami- $1.00 za peck. Kess F ruitFarm Chardon Road ena milja zahodno od ceste 306
Hiša naprodaj Za 2 družini, 4 in 4 sobe vsako stanovanje, dve zidani garaži, v St. Clairski naselbini. Naslov se dobi v našem uredništvu.	—(185)
Sobe se odda 4 sobe se oddajo v najem, na novo dekorirane, vroča voda. Na 1009 E. 63 St., zgoraj. —(185)
Re-NuAuto Body Cr, Popravimo vaš avto in prebarvamo, da bo kot nov. Popravljamo body in fenderjc. Welding JOHN J. POZNIK in SIN GLenville 1-3830 982 East 152nd Street
VAS MUCI REVMATIZEM?
Mi Imamo nekaj posebnega proti revmatizmu. Vprašajte nas.
MANDEL DRUG SLOVENSKA LEKARNA 15702 Waterloo Rd.
KE 1-0034
Naročila sprejemamo trs izvršujemo po pošti tudi aa Cleveland.
/f KRIŠTOF KOLUMB
ji '	ali
Odkritje Amerike
II	ZGODOVINSKA POVEST	JI
II
Dne 16. januarja 1493. leta, je | Kolumb odrinil od nosa Šamane (kateremu je v spomin prve- j ga boja z Indijci, dal ime “Zaliv pušic”) in otoka Ispaniele, razvil jadra in v veliko veselje svojih ljudij je krenil na obratni pot na špansko.
DVAJSETO POGLAVJE Limahani
Odhod Kolumbov v Španijo letal je kakor težek kamen Di-jegu de Arana na srcu. Namesto preživelih nevarnosti in dogodkov, ki so tesno združili med seboj ta dva junaka, je Dijego sedaj moral sam prenašati tetko nalogo, naloženo mu na rame. Njegova najbližja pomočnika, Peter Gutjerec in Rodrigo Eskobado, katera je Kolumb imenoval za njegova namestnika za slučaj smrti njegove, sta bila nevarna njegova tekmeca, ki sta le gledala, kr^ko bi dobila več bogastva in oblasti. Vajeni na suhem znebiti se vsake discipline, so mornarji dali si popolno svobodo svoji lakomnosti. Dijego de Arena moral je ukreniti vsakovrstne stroge na-redbe, da bi brzdal razuzdanost naselnikov. Sprva so se mu pokorili, a videlo se je, da jako neradi. Dijego je čutil, dsi preti evropski naselbini v novem svetu tejka usoda in prizadeval si je z vsemi silami odvrniti jo, vzdržujoč dobre odnošaje z glavarjem Guakanateirijem in drugimi Indijani. Guakanahari ga je večkrat povabil, naj obišče njegovo prestolnico, a Dijego se še do sedaj ni mogel poslu-žiti tega vabila. Sedaj, ko je vladal bolje trajen red v naselbini, se je odločil v spremstvu nekaterih tovarišev odpraviti se na pot.
Guahanakari je sprejel gosta z očividnim veseljem in vsemi mogočimi znamenji časti. Napravila se je tako raznovrstna in razkošna pojedina, kakor je le bilo mogoče pri domačinih. Glavar je z njemu lastno dostojnostjo predsedoval pri mizi, na lo jeni s pečenimi kunci, r ibami, raki, divjačino, korenjem, različnim sadjem in neko posebno vrsto kruhom, ki se je imenoval kasava- Po kosilu dali so dišeče trave ter Dijego de Aranai in njegovi spremljevalci niso vedeli, kaj storiti ž njo. Šele ko je, glavar vzel sveženj in jel ž njim brisati rolke, so Španci morali isto storiti, s čimer Se niso le roke očistile, temveč se je ohranjevala tudi nežnost in mehkost kože.
Ko je minilo kosilo, je glavar peljali svoje goste, da si o-gledajo nasade in vrtove, obdajajoče njegovo hišo. Na precej obširni tratini so Indijani na znamenje Guakamaharijevo se zbrali v skupine in jeli plesati, in se pri tem odlikovali z neko posebno gracijo.
Naenkrat, ko je bil najživah-nejši ples, so vsi plesalci se u-stavili, kakor bi bili otrpneli, in zaklicali so:
• - Limahani, Limahani!
CHICAGO, ILL
WESTCHESTER — Lastnik prodaja 6-sobno zidano hišo. Plinska gor kota, 3 velike spalnice, 2 ti kopalnice, 9 shramb, klet zgo-tovljena, lepo zasajeno, 3 bloke do katoliške in javne šole. Za dogovor kličite FI 4-4274.	(184)
Glavar je tudi vstal s svojega prostora..
— Pojdite semkaj, — rekel je gostom, — Limahani je hotela počastiti vaš praznik s svojo navzočnostjo:
Dijego je z začudenjem sledil povabilu, a kmalu je videl sprevod, ki je obračal nase pozornost.
Naprej so šle ženske, ki so imele v rokaii nekaj tamburicam podobnega in udarjale neki 'komad. Za njimi je šlo šest mla-|dih deklet, katerih glave so bile okrašene z venci, njih gibčna telesa pa opasana z vrvicami od perja, ki so segale do kolen. Za njimi so šle zopet ženske, v dolgih srajci-h, ki so drrtale v rokah palmove veje, na katerih se je razprostiral nekak baldahin, npd devojko, ki je šla v sredi-Sprevod je zaključevala dolga vrsta rdečekožcev.
Prišedši do glavarja in njegovih .gustov, so se vrste narazen raztegnile, in Dijego je videl pred seboj lepotico v popolnem pomenu te besede.
Limahani je imela kakih 16 ali 17 let in njena lepota se je bila popolnoma razcvetela. Črni kakor krokarjevo perje lasje so olepšani s perjem in zlatim nakitom padali po njenih golih ramah. Vehke, ognjevite oči, nekoliko poševnega prereza so jasno izražale strast in sposobnost izpolnjevati višji namen jenske, — ljubiti in biti ljubljena ter s svojo ljubeznijo- o-srečevati drugega človeka. Visoko čelo, tenek, malo zgrbljen nos, majhna ustica z rdečimi ustnami in naj svetle j še barve polt, katero je videl Dijego v Novem svetu, — vse to z lepo raslo postavo in majhnimi rokami in nogami ji je dajalo idealno lepoto. Mlada Indijanka je bila zamotana v belo ogrinjalo, ki se je v lepih gibah ovijalo okrog njenega života. Roke, rame in prsi bile so pokrite z nakitom in koraldami. Na nogah je imela lepe sandale-
Glavar je z veseljem opazil vtis, katerega je Limahani napravila na gosta, smehljajoč se, se je obrnil k poslednjemu.
To je moja sestra, Limahani.
—	rekel je, — cvet oči ndšega rodu. — Veliki duh ji je dal moč, da od nas odganja hude čarovnije. Ona je naša najvišja duhovnica in zapoveduje s sencami smrti in žarki življenja in svetlobe.
— Dovoli torej tudi meni ra-dovati se teh žarkov! — zaklical je Dijego, priklonivši se pred lepo Indijanko.
Te besede so vzbudile lahko rdečico na obrazu Limahani, a hitro se je premagala in uprla svoje oči v belokožca. Naposled je pa pretrgala molčanje.
— Lep si kakor Sin Neba, — zaklicala je z melodičnim glasom- Tvoj obraz je lep, belec, a vedi, huda usoda te čaka. Hudi duhovi te obdajajo in skušajo pomračiti svetlobo boginje lune.
— Limahani! — zaklical je jecljajoč glavar. — Kako strašne stvari napoveduješ gostu tvojega brata?
-— Jia-z jih ne napovedujem,
—	odgovorila je duhovnica, — sam- Dobri duh govori z mojimi usti. Ti belec, vzemi ta kamen, sluSil ti bo namesto bogobra-nitelja! . . .
Limahani je iztrgala iz svojega' nakita čuden kamen in ga je podala Dijegu.
•— Vidiš, svetel je kakor kamen sonca. Ko njegov blest potemni, tedaj se varuj, kajti čaka te nesreča . - .
Če tudi Dijego- za svoj čažs ni bil posebno praznoveren, vendar se ga je polastilo neko vznemirjajoče čustvo, ko je vzel kamen. Slutnja nekaj slabega je trla njegovo srce. To je pa vendar trpelo le trenotje, kajti Li-mahanin pogled je zopet obrnil nase vso- pozornost tega Španca.
— Vzemi od mene tole ščitilo, — rekel je, odprl ovratnik in izvlekel mali zlati križec, kateri je pobožno pritisnil na ustni, potem pa ponudil devojki. — Hudi duhovi nimajo nobene moči proti temu križu, ki je zname-
nje ljubezni in odrešenja.
Limahani je eno trenotje o-gledovala lepo stvar, potem jo pa pritisnila k ustnom.
■ — Služila mi bo za totem (fetiš), — rekla je slovesno. — Prosila bom Velikega duha, naj te varuje hudih sil in pripelje v gaje blaženosti . ■ .
Potem je Limahani se poklonila gpstu, in s svojim spremstvom šla dalje ter se vsela na travno klop- Pretrgani plesi so se zopet začeli, a za: Dijega je to razveseljevanje divjakov bilo zgubilo vsako zanimivost. Kakor razočaran ni drugega videl, kakor glavarjevo sestro Limahani, ki je semtertja skrivaj pogledovala na to stran, kjer je bil belec. Vselej, kad-sk so se
srečali njiju pqgledi, je izdajajoča rdečica polila njeni lici.
Naposled je glavar dal znamenje, naj se preneha ples in Limahani je vstala ter v spremstvu lensk odšla nazaj v svoje stanovanje. Na mestu, kjer je stal glavar 'z Dijegom se je sprevod ustavil in ena izmed žensk je šla s spoštljivim poklanjanjem h glavarju.
— Limahani, — rekla je, — bi rada sprejela gosta svojega brata in ž njim obedovala.
— Limahanino povabilo je za nas ukaz, — odgovoril je Guakanahari. — Pojdite, midva prideva za vami!
Sprevod se je nadaljeval in glavar je povabil gosta, da gre ž njim ter peljal Dijega k sku-
pini koč-	i kega gosta. Tipale so njegovo o-
t Hitro je pogledavši, je Arana bleko, roke in čudile se beloti’ se prepričal, dai tukaj žive gla- ' njegove kože. Ko je Dijego iz* varjeve žene. Ni se motil, ko J vlekel iz žepa zvončke, koralde sta šla v eno kočo. Guakanahari j itd. in ta nakit razdelil med mu je predstavil svoje žene, ki | glavarjeve žene, so se takoj nase niso dosti ločile od drugih kitile ž njimi ter s plesom in domačink. Zagledavši belca, so j skakanjem pokazale belcu, kako ženske radovedno obstopile red- jih je osrečil z darili.

tlos. Zole in Sinovi
rOGKEBftI ZAVOD
*662 ST. CLAIR AVENUE	Tel.: ENdlcott I-*M*
COLLINWOODSKE URAD 452 E 152>.d STREET	Tel.: IVanhoe 1-I1U
Avtomo&Ui In bolniški voz redno in ob vsaki url na razpolago.
Ml smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo.
■t

Avtomatično kuhanje na gorilnikih... dobite z Sold Star Award plinskimi štedilniki
Gold Star Award štedilniki so tu! Oglejte si te nove čudovite plinske štedilnike z več kot 28 naprednimi lastnostmi—oglejte si čudovite možganske gorilnike, ki napravljajo konec pazenju lončkov! Ne odločite se za manj, kot za Gold Star Award štedilnik. Glejte za Gold Star, kadar kupujete.
ž
O TKE EAST OHIO GAS COMPANY
To je življenje!
mesečna noč... pečenje na rešetki... in Sfroh's
Edino ameriško
z ognjem varjeno pivo!
Prijatelji, glasba in dobre jedi napravljajo čudovito kombinacijo.— Stroh’s pa doda vsemu temu’ dober okus. Kadar pečete na rešetki, nakupite Stroh’s v zabojih.
Ugajalo vam bo
SEDAJ PO LOKALNIH CENAH
je lažje!
ČAROVNIJA
MODERNIZACIJE
Naraščajoča družina? Potrebujete več prostora? Potrebujete dodatne shrambe?
POSVETUJTE SE S KRAMERJEM ON NAPRAVLJA ČUDEŽE Pokličite, da vam pošljemo našega izvedenca, ki bo napravil
BREZPLAČEN PRORAČUN
PiESELAVO VAŠEGA DOMA
•	STREHE
•	GARAŽE
•	KOPALNICE
•	OMET
•	ŽLEBOVI
•	PRIZIDKI
•	KUHINJE
•	VERANDE
•	SPALNICE
Do 60 mesecev za odplačevanje ... F. H. A.
CHAS. KRAMER and SONS
PREDELAVA DOMOV
3690 East 93rd St.
PODNEVI	PONOČI
ER 1-4800	SK 1-4429 ali ER 1-9665
GRDINA POGREBNI ZAVOD
1053 East 62 St. . . . 17002 Lakeshore Blvd.
Pokličite podnevi ali ponoči HEnderson 1-2088	KEnmore 1-6300
Moderno podjetje — Zmerne cene

1
v

%
Z a
vaš
pomembni
dan!
Drage neveste!
Ena pomebnih predpriprav za najlepši dogodek življenja, je izbira poročnih vabil.
Oglasite se pri nas in oglejte si najnovejše, pravkar dospele vzorce vabil, naznanil, papirnatih prtičkov, kozarčnih podstavkov, vžigalic, na katerih je natiskano Vaše in njegovo ime.
Ogled je popolnoma neobvezen!
AMERIŠKA DOMOVINA
«117 St. Clair A ve.	Cleveland 3, Ohio
HE 1-0628
!
5

The Streh Brewery Company, Detroit 26, Michigan
NOVA MODA — Za letošnjo jesen prihajajo v modo posebno med dijakinjami visokih šol takile čevlji, ki se nogi menda prilegajo kot usnjene rokavice rokam.