Slovenski tednik
za koristi delavnega ljudstva v Ameriki
GLAS SVOBODE
V slogi je moč!
GLASILO SVO^BODOMISELJVIH SLO VE JVC E V V AMETUKI
Slovénie Weekly
devoted to the Interests of the laboring classes
Od bo)s do zmage 2
Entered as Second-Class Matter July 8th. 1903, at the Post-Offloe at Chio&go, tlL, under Act ol March 3rd, 1379
Chicago, I1L, 29. augusta 1913.
Kdor n* misli svobodno, se ne more boriti sa svobodo I
Štev. 35.
Zavedni delavci, proč od Calumeta!
Razgled po svetu.
AVSTR0-0GRSK0.
Dunaj. — Namestnik Galicije je razsodil, da se mora nehati izseljevanje iz Galicije v Ameriko.
On je ukazal, da policija mora prijeti vse moške osebe v starosti od 18. do 36. let, v slučaju da se nameravajo izseliti.
Pola. — Admiral grof Wellen-burg je podlegel poškodbam, katere je zadobil dne 21. t. m. pri eksploziji topa na bojni ladji.
Nesreča se je pripetila pri streljanju za poskušnjo z osempalč-nim topom ko se je cev razletela. Trije častniki so bili usmrčeni, šest drugih je 'bilo težko ranjenih in nekteri le poškodovani. Med ranjenimi je bil tudi admiral grof Wellenburg, kateremu je kos cevi odtrgal obe nogi. Takojšnja amputacija mu ni rešila življenje.
Top je bil 30,5 tipa ter se je za naboj rabilo 150 funtov smodnika.
Rusija.
Petrograd. —- Pod pretvezo, da so menihi ruskega postanka v slovečih samostanih na gori Atos, povzročili razkol med drugimi menihi, je ‘'sveta sinoda” (cerkveni zbor) odposlala svojega člana, nadškofa Nikona, da odpadnike kaznuje. Na parniku, ki ga je dalo rusko poslaništvo v Carigradu, se je v spremstvu 200 vojakov podal Nikon na skaloviti polotok, blizo Soluna, kjer se samostani nahajajo.
Gora Atos, ti i za časa vojne na Ballf .... bili Ješifešeito Turčije in ne Grške. Samostani so bili napadeni, dva meniha ubita in veliko ranjenih. '400 od njih so vklenili in na parniku v Odeso odpeljali, kjer so jih kot “zločince” policiji izročili. Tam so jim slekli redovniške obleke, jih vtaknili v stare cape ter odgnali v njih rodne vasi. — (Vse v božjo čast! Prip. stavca.)
Nemčija.
Berlin. —- Kakor “Vossische ZeitungV poroča, je tukajšnji odvetnik fWalther Inhoffen pri pristojnem sodišču na Dunaju, vložil tožbo proti princezinji Luizi, najstarejši hčeri umrlega Leopolda, kralja Belgije.
Princezinja in njen ljubimec, bivši avstrijski poročnik Matta-shich, sta ponaredila listine in pisma cesarja Frane Josipa, ter izvršila goljufije za milijone.
Holandija.
Haag. —Mirovni kongres je za-vršil svoje delo. Izraženih je bila cela vrsta dobrih namenov za vzdržavanje svetovnega miru. — Predsedniku Wilsonu, se je izrazila hvala in zahvala za njegovo prizadevanje, da bi se naredil konec vojni v Mehiki. Wilsonu je bila brzojavnim potom zahvala izražena.
(Op. ur. Vsakoletni mirovni kongresi v Haagu, so največji “humbug” na svetu. Vsako leto zborujejo in sklepajo mir, a ljudje se pa po vsem svetu kolejo in morijo. Naj bi se rajši ogromni denar, ki stanejo ti brezpomembni kongresi, porabil za koristnejše svrhe, kot so bedasti mirovni kongresi.)
Rumunija.
London. —- Sem došle posebne brzojavke poročajo, da so tolovaji streljali na Rumunsko kraljevsko dvojico kralja Karola in kraljico Elizabeto (Carmen Sylva), ko sta se z avtomobilom peljala blizo Si-naia, kraljeve poletne rezidence in modernega zdravilišča v Karpatih. — Vse krogle so zgrešile cilj. Ko so tolovaji'pričeli streljati, je šofer vozil z vso brzino in tako rešil kralja in kraljico.
Švedsko.
Malmoe. — Pri vojnih vajah švedske flote je 22. t. m. vojna ladja trčila ob topovno ladjo in sicer zapadno od otoka Hven, 8 milj južno od Helsingfore. O usodi topovne ladje ni ničesar znano.
Indija.
Bangalore. — Dne 22. t. m. je v Mysore zlatorudniku blizo Bangalore v Indiji, petdeset rudarjev prišlo ob življenje, ko se je jeklena vrv spenjače (šale) utrgala ter so padli v globočino.
Venezuela.
Willemstad. — Ker so vladne trupe pbemagale Castrove vstaše, je zopet urejena zveza z mestom Coro, v državi Falcon. Vlada v Caracas je venezuelanskega konzula pooblastila, da natovorjene ladje zopet tje pošilja.
Prestol Albanije.
Bukarest. — Kakor se od tukaj čuje, so evropske velevlasti nekoga princa von Wied odločile za Albanski prestol.
Princ Wiljem Friderik Herman Oto Karol Wied, glavar hiše Wied, je sestričnik Rumunske kraljice. Je 41 let star in se je leta 1898 oženil s princezinjo Pavlo Virteinberško.
Phillippine.
Manila. — Vernon L. Whitney, governer iz Jolo, je bil napaden od upornih Morosov, z namenom ga. umoriti. Dobil je pet ran z ba-rongom (težkim nožem), toda posrečilo se mu je jih premagati in ubiti.
Governer Whitney, rodom iz Iowa, je baš dovršil pregled poizvedovalnega tabora pri Bual Love in odposlal tolmača, da preskrbi ladjo za nadaljevanje poti, ko sta dva Morosa iz.zasede napadla tolmača, kateri pa jima je utekel. Governer Whitney je slišal rabu-ko ter hitel tja. Oba Morosa sta mu navidezno prijateljsko nasproti prišla, toda takoj ga z borongi napadla. Whitney je enega Moro sov zaggrabil, medtem ko je dru-zega ustrelil. Potem je drugemu napadalcu Izvil orožje in ga s tem i udi ubil. Whitney bo ozdravil.
Listnica uredništva.
J. Božicb, Biebee, Ariz. Naslov “Radničke Straže” je:	1830 S.
Centre Ave., ¡Chicago, 111.
— A. B., Joliet, 111. — Na Vaše vprašanje Vam naznanjamo, da škofovo “Rudečo brošuro” prodaja P. Kazi ... v Newjorku po 10c komad. Kakor se sliši, bo kmalu pošla. Na novo gotovo ne bode izdana. A potolažite se! Bonaventura spada že v preteklost. Luč sveta kmalu zagleda menda knjiga Kako puščati kri?! ” Avtor bode nadškofijski svetnik Janez Kranjec; špeeielne prispevke pa so baje obljubili Jože Pollak in Luka Klopčič ... so specijalisti... In od teh gotovo pričakujemo “fino” delo . . . Več prilično. — Zdravi!
—- Naznanje: Cenjenim našim dopisovalcem naznanjamo, da bodemo vse dopise, razen tičočih se S. S. P. Z., pdložili do po konvenciji, ker je konvenčnih .razprav toliko, da jih bomo težko vse v prihodnjo izdajo uvrstili; potem -pa nimajo več pomena.
IbSSTi STARO BQM6VIKQ
pošiljamo:
Za	$ 10.30 .............. 50	kTon
Za	$	20.45	  100	bron
Za	$	40.90	  200	bron
Za	$	* 81.80 ............ 400	kron
Za	$	102.25 ............. 500	bron
Za	$	204.00 ............ 1000	kron
Za	$	407.00 ............ 2000	bron
Za $1017.00 ...t-....... 5000' bron
Poštarina je všteta prt tek svotah. Doma 3J nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izplačuje e. kr. poštno 'hranilni urad v 11. do 12. dneh.
Denarje nam poslati je najprilične-je do $50.00 v gotovini T priporočenem ali registriranem pismu, večje zneske po Domestic Postal Money Order ali pa New York Bank Draft:
FRANK SAKSER CO.,
82 Cortland St, New York 104 St. Clair ave., N. E., Cleveland, O.
Razne novice.
TO PA NI “GRAFT”.
Sedem assessorjev (prisedniki)
County-davcne oblasti, so od leta 1898 dobili $115,000
PREVEČ plače.
Ellsworth M. Board, predsednik County-finanonega odseka je zasledil, da je bilo assessorjem od jeseni 1898 preveč plače izplačane. Zakon določa, da imajo asses-sorji dobivati letne plače $3,600, medtem so pa le-ti uradniki dobivali po $5000 na leto. Potemtakem je okrožje $115,000 več izplačalo, kot je za izplačati bilo zavezano.
Ko je leta 1908 legislatura sprejela novi davčni zakon, je prepustila okrožnemu svetu, da isti revizorjem določi plačo, in ta oblast je bila tako velikodušna, da je u-radnikom za njih dvameseeni posel, dovolila 5000 dolarjev na leto. To je pa gospode asesorje razkačilo misleč, da so zapostavljeni ter se pri okrožnem svetu pritožili. Da se pa gospode zadovolji, se je njih plača povišala na $7000, katero so dobivali do sedaj.
County pravdnik bo sedaj določil, kaj se ima v zadevi ukreniti, če se bo sploh kaj ukrenilo.
Nič več proste vožnje.
Philadslobija, Pa. — Šele sedaj se je dozaalo, da novi obratni zakon, ki z L Januarjem v veljavo stopi, vsebuje dodatek, kateri prepoveduje' v državi Pa. izdajo voznih listov na železnične uradnike ali pa teh rodbin. Doslej so se znali železnični uradniki ali pa člani njih rodbin brezplačno voziti z voznimi listki, katere so izdajale železnične družbe, toda od slej bodo morali predsedniki ka kor tudi vsi uradniki voznino pl s čati, kot drugi potniki. Zakon za-•deue okoli 200,000 uradnikov in vslužbencev raznih železnic.
Pogubonosna nevihta.
Fort Williams, Ont. — Iz Sauit Ste Marie, Ont. se brezžično poroča, da je 22. t. m. grozna nevihta odtrgala jekleni most in pokončala novo zgrajeno Ontario-ladje-delnico. Vsaka žična zveza je pretrgana.
Prava sužnost.
Perth Amboy, N. J. — Rev. Columbino Gallassi, župnik rimoka-toliške cerkve v Perth Amboy in Port Reading, ima sedaj 15 prič, katere bodo izpovedale, kako se z Italijani v Port Reading postopa. Eden teh prič zamore pod prisego dokazati, da je moral $95.00 plačati da je dobil delo v Reading ladjedelnici. Drugi plačujejo $50 do $75 za delo. Nek drugi mož zna pred velikoporoto priseči, da je moral vsaki mesec $4 plačevati za neko “barako”, vzlic temu da ni v njej stanoval. Župnik ima čeke, kateri veljajo namesto denarja. I-talijanski delavec je primoran iti v prodajalno “Padrona” in si tam preskrbeti svojim potrebam. On ima kredit za $10 in $4 za stanovanje. Ako ta kiedit ne izčrpa, se mu na plačilni dan ta svota vseeno odtegne; če pa več porabi kot znaša določen kredit, se mu pa prebitek ne odtegne. Iz tega se vidi, da gre tu za neki sistem samovolja in sužnosti. Pod takem razmeram vidijo delavci v Port Reading le v redkih slučajih pravi denar, ker se morajo vsi prometi narediti s takimi famoznimi čeki, res fina kupčija za “bosse”.
Župnik Gallassi je odločen. Dokaze izroči pomožnem okrožnem pravdniku Strickerju in veliki poroti, da se naredi konec tej nezaslišani tiraniji in nečloveškim razmeram. (Op. ur. Tukaj je dokaz. kako laški duhovnik skrbi za svoje rojake; a kaj pa je z našimi kranjskimi Janezi, Luki, Tončki, Joški itd.? Le-ti se ne zmenijo za bedo svojih rojakov, pač pa obratno. Pardon, saj bodeta rešila slovenskega delavca Jolietski Janez in pa Newyorski Kazi-mir!)
Lepe razmere.
Washington. — Na Filipinab cvete najbujnejše suženjstvo in to celo v mestu Manila in sabotažni sistem se izvršuje na vsib koncih tn krajih. Tako poroča specialni komisar Dean Woreester, kateri je ravnokar dospel v zvezno glavno mesto.
Filipinci izvršujejo na gotovih delih otoka sistematičen lov na o-troke ter prodajajo svoj plen z velikim dobičkom, osobito na Kitajsko. Tu uboga bitja vtaknejo v kitajske obleke in jih rabijo v vse možne svrhe.
Dr. Woreester zna poročati o mnogih slučajih, v katerih so bili otroci iz hiš starišev po trgovcih s sužnji, ali pa po njih agentih izvabljeni pod pretvezo, da se jila bo dalo v šole odgajati itd. in tako so bili po vsej formalnosti prodani.
Posebno se opozarja na povsem zajamčen slučaj: Neko 131etno dekle je bilo zamenjeno za nekaj prešičev in eno obleko. Višje sodišče otoka je oprostilo trgovca s sužnji na podlagi okolščin, da je bila žrtev pač izvabljena, toda jni se vporabljalja sila.
Ta slučaj, tako se v poročilu povdarja, naj zadostuje za dokaz neštetih sličnih dogodkov.
Nadalje trdi poročilo: Legislatura otočne đržaVe se je protivila izdati zakon, kateri bi sramotni trgovini z ljudmi konec storil.
V obširnem poročilu pravi dr. Woreester:
“Silno težavno je poizvedeti podrobnosti o posameznih slučajih, kajti policaji delujejo skupno z ljudotržci.”
“Postavodaji je bil predstavljen ljudotržec, kateri je bil prijet v trenutku, ko je nameraval prodati neko mlado dekle, vendar mu ni bil niti las skrivljen.
“Lahko bi bilo tisoč, da deset-tisoč prepričevalnih slučaje'v navesti, toda naj zadostuje samo en par.”
Postavodajalce se obtožuje, da na svojih plantažah sabotažni sistem vzdržujejo.
POZOR ROJAKI!
Ker je že veliko rojakov sem prišlo iskati delo in ga ne dobe tako hitro, moram naznaniti, da je ta mesec delg dobilo okoli 100 mož, medtem ko je prišlo za delo vprašati nad 10,000 delavcev. Potrebovalo se bo še nad 400 mož, toda jih je vedno veliko tukaj, ki čakajo na delo, drugi pa pridejo in zopet gredo.
Od 1. julija je nova postava glede rudarskih papirjev, katere ne dajo več na County, temveč je en odbor, ki potuje po celim Illinoisu in daje dotične listine.
Vsi premogarji v Illinoisu bodo morali dobiti nove certifikate, in tisti ki sem pridejo iz druzih držav, ne dobijo papirja, če ne zna vsaj toliko angleščine, da odgovori na vprašanja pri »kušnji. To-raj, kdor ne ume angleški, naj ne hodi sem iz druzih držav. Več rojakov že čaka tukaj na delo po 2 do 3 mesece, a zopet drugi so pa komaj prišli, pa že delajo; tedaj, kakor ima kdo srečo. Bossi izbirajo ljudi, kot živino na semnju; kdor je močan in se vidi da je miren, da ne bo delal “trublja”, tisti dobi delo.
Math Gaishek, Nokomis, 111.
SPREMEMBA ULIČNIH IMEN.
Komaj leto dni je tega, ko so v Chicagi spremenili vse hišne številke. Od 15. avgusta t. 1. pa so dali nad 500 ulicam druga imena. Ulica, ki pride pri naših tukajšnjih in zunanjih rojakih v poštev je dosedaj Centre Ave., zana-prej pa RACINE AVE. Torej pozor domači in zunanji rojaki. — Glavno tvorišče nas vsih je še vedno 18. in sedaj Racine ave., da ne bo kake pomote.
Delavske noriie.
SODRUGI!
Gotovo boste mislili, da so nas že Njujorški postopači požrli, katere je importirala naša slavna
C.	H. M. Co. Toda ne! Štrajkarji stojimo, kakor skala in ne poslušamo in ne odjenjamo, dokler nam ne dajo naših zahtev!
Žalostno novico moram poročati, da smo namreč v boju, v pravičnem boju izgubili dva brata in sicer: Louis Tijan, star 18 let in 'Steve Putrich, star 39 let, oba rodom Hrvata, katerima je Njujor-ška tolovajska družba vzela n ju nadepolno življenje. Dne 17. avgusta se je vršil pogreb, pogreb kakoršnjega še ni videlo bakreno okrožje Michigana. Velikanska parada, sestoječa iz mož, žen in otrok, ki je štela okoli 14,000 oseb, se je pomikala za krsti in marsikatera solza je prišla iz oči delavcev, za nedolžne žrtve kapitalizma, katere so kapitalistični krvniki postreljali v njih mirnem stanovanju in brez vsakega povoda.
Kapitalisti se trudijo na vse načine in izzivajo delavce, da bi jih spelali na led; toda vse zastonj. Delavci so pod dobrem vodstvom W. F. of M. in so zelo previdni. Celo konjico tirajo na mirno ljudstvo. In kar je najbolj žalostno je to, da je mnogo naših rojakov, kateri opravljajo garjevska dela, skebajo svojim otrokom in sami sebi kruh od ust jemljejo. — In to so oni pobožni in sveti ljudje, kateri služijo molohu in kapitalizmu.
Ljudje, ki niso nikdar čitali naprednega časopisja, sedaj se vidi, kaj da znajo. Nasprotno pa vedo, kaj “pravijo gaspud”. — Sram vas bodi vse Slovence, kateri skebate ali pa zvezde nosite! A-li vam vaše srce dopušča gledati v oči poštenega človeka? Ali ne znate, da vas kapitalisti sami gledajo z gnjevom, ker ste izdajice vaših rodnih bratov ter vas po pravici smatrajo za nevedno čredo, ker se ne zavedate svojega poklica? !
Ne bo dolgo, ko vas bodem vse obelodanil v vsih naprednih ameriških listih in vas tako proslavil, kaj da ste in da boste zaznamovani kot izvrščki človeške družbe. Zato vam kličem: Sram vas bodi skebi!!!
Prazen je izgovor, da nimate kaj živeti. Ali ne premislite, da ste nekteri od vas že po 10, 15 ali 20 let tukaj in sedaj nemorete biti niti en teden brez dela “ni kaj jesti!” Ali vam to ne zadostuje, koliko so vas izkoriščali, ko si niste v 20tih letih prihranili $10.00, da bi sedaj se en teden mogli preživeti? Ali nimate dovolj povoda za štrajkati? In še sedaj ližete o-ni bič, s katerim ste bili in ste še tepeni! ¡Zavedni delavci pa so se temu odpovedali. Ako so vas kapitalisti že objedli do kos-fi, vam hočejo sedaj še kosti požreti. Stopite v Unijo, da bo kaj jesti in kjer boste tudi kruha dobili, da neboste lačni vi in ne vaši otroci.
Zavedni delavci spoznavajo tudi one, ki režejo na obe strani, ki so že nekaj grošev izprešali iz slovenskih delavcev in imajo delnice C. H. družbe, sedaj pa pravijo “le dajmo jih malo oplašiti pa bo-do šli zopet v staro sužnost”.'
Poznam “businessmana”, kateremu smo mi delavci naredili velikanski stolec; on pa vedno ponavlja “ta štrajk bo zgubljen.” Mogoče, da bo zgubljen za tebe, toda za delavce bo dobljen. Pa še ena črna vrana ima hudo jezo na organizacijo; — seveda ima ona velik vpliv na nezavedno delavstvo.	Peter J. Spehaw
Calumet, Mich., 20. avg. 1913.
Op. ur. Za zadnjo štev. Glas Sv.
smo dopis prepozno dobili.
* # *
Calumet, Mich. — Da se Western Federation of Miners v bakrenih rudnikih Michigana, pripravlja na dolgotrajn boj, je spoznati na tem, ko se gode priprave za odpo-
Leto XII.
šiljanje otrok stavkarjev v drugo kraje. Med stavkujoče rudarje so bili razdeljene vprašalne pole, v katere se mora zapisati, je li do-tičnik oženjen in koliko ima otrok. Govori se, da bo samo v Marquette okrožje poslanih 500 do 1000 o-trok.
Dne 22. t. m. so se v Calumetu, Mich. vršile priprave za sprejem John Mitchella od American Federation of Labor. Nameravane so grmadne demonstracije če bo znani delavski voditelj govoril v Calumetu in Houghtonu. Oblasti državne milice se bodo v soboto sestale, da temeljito preiščejo položaj štrajka in da potem poročajo governerju Ferris.
Ker se je raznesla vest, da nameravajo stavkujoei rudarji od Ahmik in Mohawk rudnikov v sev. Michiganu, v Calumet iti, da tam izsilijo nehanje dela v Oalumet & Hecla Co. rovih, so se bile odredile obširne vojaške priprave, kar se je pa za nepotrebno izkazalo. Več sto štrajkarjev je prišlo v Calumet, toda bili so mirni in tako se jih je pustilo tudi pri miru, ko so hoteli korakati skozi okrožje dotičnih rudnikov; štrajkarji so nosili ameriške zastave in niso nikakor motili delo.
V Quincy-rovu so dovršene predpriprave, da se zopet prične z delom pod zemljo.
Sloveči pennsylvanski kozaki so odrejeni za štrajkarsko službo.
Erie, Pa. -—- Dva oddelka državnih policajev je sem došlo, da opravljajo patrolno službo, potem ko so se 22. t. m. ponoči vršili neprestani in krvavi spopadi med štrajkujočimi livarji in- skabi, pri katerih bi bil km-alu ubit. zasebni detektiv Edward Stafer. Končno je policija rešila moža, kateri se sedaj s smrtjo v bolnišnic bori. Policija se je izkazala onemogla. Stavka že traja od zadnjega decembra. 25 oseb so zaprli.
Zmaga chicaških mizarjev.
Veliko veselje vlada med stavkajočimi mizarji za pohištvo in to s pravico, kajti 23. t. m. popoldan so prišli zastopniki od “Barfix-ture trusta” v štrajkarski stan ter podpisali mezdno pogodbo z mizarji.
Do sedaj so se vdale štiri tvrdke, katere vposlujejo 450 do 500 mož, ki so v pondelek pričeli delati. Ostali tovarnarji pa bodo deloma sledili tem še te dni.
Do zmage je pripomogla edino odločna vstrajnost.
KNJIŽEVNOST.
Prejeli smo prvo številko “Slovenskega Ilustrovanega Lista” ki izhaja v New Yorku, 1595 — 3rd Ave. List je pisan na veliki četverki, finim papirju in v poljudni pisavi na 32 tiskanih straneh.
Kakor je že iz naslova razvidno, prinaša v prvi vrsti slike važnejših dogodkov po vsem svetu, posebno pa slike iz slovenskega življenja tu v Ameriki.
Nadalje prinaša zanimive romane, novele in povesti, zabavne in poučne spise, kakor tudi članke za gospodarstvo in gospodinjstvo.
Še nekaj je, kar moramo omeniti; in sicer, niso izdajatelji “Sl. Uust. Lista” pozabili na —- humor. Grenko je življenje na tem piškavem svetu, če se človek ne morem po končanem dnevnem o-pravilu, razveseliti.
In baš v tem zmislu je izborno v ¡Slov. Ilust. Listu preskrbljeno. Na treh straneh najdemo izvrstne slike s primernim besedilom. Tu so ogromno tolste “dame” z ljubkimi obrazi, tam človek v rož-cah, ki prijateljski objema drevo, zopet tam je predavajoči profesor, ki trdi da je njegova glava prazgodovinska, itd. itd.
“Slovenski Ilustrovani List” izhaja enkrat na mesec ter stane na leto $2.50, posamezne štev. pa 25c in ga urejuje Bert. P. Lakner, 1595 — 3rd Ave., New York, N. Y.


B

ŽERJAVICA.

“Kak pa zgleclaš Matija, kaj se je pripetilo?”
“Pripetilo?” Matija Kump je vstopil v predsobo, zagnal klobuk po tleh v obraz ves zelen od jeze. “Tomaž Hrast je iz urada vkra del sto dolarjev in se nato še zo perstavljal. To se je pripetilo. Potem, ko sem ga vzel v službo brez vsakega znanja, ga dobro plačal tako tudi on sedaj meni plaču-
3e
I”
“Tomaž Hrast, tat!” je obupno ponavljala gospa Kump. “Saj je bil vendar tako zelo priden in poročiti bi se imel s Dragarjevo Rozalijo v par tednih. Jaz tega nemorem verovati, Matija. On ni tiste vrste, verjemi mi.”
“Tiste vrste ali ne, tat je, pa je!” Nato se je vrgel na stol s povdarkom: “O, seveda jih je on vzel.” Toda — obraz mu je postal nevsmiljeno trd, ustnice so se mu skremžile in pesti skrčile “dobil bo svoje plačilo! Dajmi skodelico čaja, ker zelo sem izmu čen in truden.”
Žena mu ga je natočila, roka se ji je tresla in obraz ji je bil bled.
“O, Matija, kako se je vendar pripetilo?”
“Za povedati ni veliko. Sto dolarjev sem dal na stran za izplačilo delavcev. Ko sem šel danes po denar ga ni bilo več. Nihče ni vedel zanj razen vslužbencev in bi tudi nihče drugi ne prišel do njega. Zalepnico, v katero sem bil dal denar, zapisal na njo datum ter številko svote v njej in dvajset dolarjev gotovine smo našit v žepu Tomaža Hrasta.”
Oddahnil se je. Poteze na obrazu so mu postale bolj napete, kot poprej, med tem ko ga je njege va žena, tresoča se in molče po slušala.
“Zdi se mi, da je že pred par dnevi kupoval pohištvo in ljudje so se čudili, kje da je dobil toliko denarja; on se je sicer pridušal, da si ga je malo po malo sam prihranil. Trdil, da je nedolžen iu da ne ve, kako je prišla zalepuica in denar v žep njegove suknje Tako, toda obnašal se ni, da bi bil nedolžen; ker, ko smo mi čakali na policijo se je on zmuzal in po begnil. To je bilo ob četrti uri da nes popoldne in niti sledu ni bito potem več o njem. Policija ga išče in ko ga najde —”
Nakrat je prenehal. Njegova žena, ki ga je skoz in skoz dobro poznala — kot strogo pravičene ga poštenjaka — je položila svojo tresočo roko na njegovo ramo.
“O, Matija, kaj ne da tega revčka ne boš poslal v zapor? Ta ¿o mlad je še!”
“Tam kamor spada, draga moja. Okradel me je in za to mora biti kaznovan. Nikar me ne skušaj od tega odvrniti Johana, ker, kar rečem to tudi držim in ti tri dobro veš.” Nato je hitro vstal rekoč:	“Grem, da ga pomagam
vjeti. Mladi uzmovič ne more biti daleč od tod in upam da ga bomo čez eno uro imeli že na varnem. ’ ’
Odšel je in trdo zaprl vrata za seboj. Johana se je zgrudila v naslonjač pri peči, njeno srce polno ljubezni, obupa in usmiljenja.
“In samo še par tednov do ije-gove poroke. Ivaj ga je privedlo do tega. Vboga Roza. To jo bo vgonobilo!” Solze usmiljenja so se napotile dol po njenih lepih licih, ko se je še spomnila na Tomaževo ljubico Rozo, Tomaževo mater in Tomaža samega, kako sta se tudi ona dva rada imela — rada, kot brat in sestra nič manj, nič več. Kdo naj sedaj obvesti Rozalijo ip vbogo Tomaževo mater —- vbogi Tomaž, vboga mati, vboga Roža!” '
Ogenj je v peči pogoreval med tem ko je mlada žena objokavala nesrečo nad svojimi prijatelji. Nakrat se zasliši droben otročji jok, ki jo vzdrami iz otožnosti. Skočila je na noge.
“Tak glas kot bi se moj Robert jokal. Upam, da se mu mrzlica ni povrnila.” In stekla je po stopnicah navzgor kot srna, z čutom ljubezni in obupom v srcu, kot vsaka mlada mati z prvim svojem o-trokom na eni in nesrečo prijateljev, katere se je sedaj prvič v mladem življenju zavedala, na drugi strani. To je grozno, grozno!
Otrok se je tisto jutro zbudil tresoč se in skoraj brez zavesti;
toda skoz dan je postal zopet sam svoj in popoldne je zaspal zopet Židane volje. Mlada žena je v obupu premišljevala žalostno usodo svojih dragih prijateljev, kako bi se. jim dalo pomagati in sedaj naenkrat ta jok —
Minuto, ne, sekundo in bila je ob postelji pri otroku. Pogled na otroka jo je preplašil. Obraz ji je postal bled, poteze na njem so se skrčile in nekaj jo je davilo v grlu. Otrok je dihal nekako trdo in težko, obraz mu je zagorel od mrzlice in črni kolobarji so se pojavili okolu očes.
Ošpice! Je preletelo vbogo mater kot bodalo. Malička je pritisnila k sebi, k srcu, ki je krvavelo strahu zanj ter se ozirala na' vse strani.
Koga naj pošlje po zdravnika? ko je njih dom, sicer ne daleč pa vendar oddaljen od mesta in še to na samoti. Sama ne more iti; ne upa« se pustiti otroka samega. Mogoče bi, ko bi bilo samo še vmrlo — njeno edino — in drugega ni bilo nikogar v hiši.
Obup, položila je zopet otroka med blazine, se vspenjala čezn, ga poljubljala in mu šepetala sladke besede. “Mama se vrne, hitro se vrne, dragec moj zlati!” Odhajajoč: “mama se vrne, vrne, vrne!” in zleti po stopnicah dolj v vrt, ozirajoča se na vse strani okoli kot divja.
Kaj je bilo to? Za drevjem med rastlinami se je hitro plazila naprej moška postava na'nasprotno stran, zavpila je na glas. Toda on se ni vstavil — nasprotno, še hitreje se je premikal in jo preplašil. Mlada žena je pričela vpiti na pomoč.
“Stoj! in za božjo voljo pomagaj mi. Moj otrok, o-otrok je bolan — mogoče vmira — in nikogar ni da bi šel po zdravnika.” Takoj se je vstavil, se vzravnal in koračil pred njo. — Svetloba zahajajočega solnea je obsve-tila njegov mršev obraz, spoznala ga je, skočila par korakov nazaj in zavzdihnila.
“Tomaž Hrast!”
“Da.” Mladenič, plašnih ognjenih oči, z neizmerno bolečino v srcu je koračil za njo in jo gledal. “Kaj hočeš z menoj? Mogoče izdajstvo — prevara? Kličeš me na pomoč za svojega otroka z na menom me vjeti v past? Ali kdo prihaja?”
“Ne, ne, ne. Zakaj misliš tako slabo o meni Tomaž?” Povzdignila je svoje objokane oči in on je videl gorje na njenem obličju. — “Moj mali Robert. Že sopsti več ne more, vročina ga žge; in jaz nemorem sama po zdravnika >-ali naj pustim samega!” Vila je roke in prosila. “Tomaž — Tomaž, pomagaj mi. Pojdi po zdravnika! Kaj je sto dolarjev v primeri z življenjem mojega prvega otroka? Dam ti jih! Pojdi P:
“Jaz jih nisem vzel, nikdar, nikdar,” se je on hitro in burno o-pra viče val. “Niti centa se nisem nikdar dotaknil. Težko sem delal, v ar čil in stradal, nakupil pohištvo za moj novi dom in mater moram tudi živeti in sedaj vse to. Kaj bo rekla ona, kaj poreče mati in solze, kot lešniki debele so se mu vsule po obrazu. Vse, vse je proti meni in vendar me nesmejo zapreti, jaz sem nedolžen! Ne bojo me dobili, ne smejo!” Zaškripal je z zobmi in se zravnal. “ O ko bi bil sam, bi se jim ne branil, toda misel na vbogo mater. Ta sramota jo bo, če izve, vmorila. In Roza —•” glas mu je v grlu zastal; se stresel, zravnal ter dodal: “bežati moram!”
“Tako same me nesmeš pustiti!” Pograbila ga je za roko. “ Tomaž --r”
“Ti hočeš, da grem k zdravniku, katerega hiša je v sredini meta. da me vidi vsakdo? Mari mi reci, naj grem in se podam policiji, ki me zasleduje!” Zamahnil je jezno z roko. “Zakaj naj to storim za te? Tvoj mož je postal moj sovražnik, ker veruje, da sem ga jaz okradel, ko sem mu leta tako zvesto služil. Zakaj naj —” “Za življenje nedolžnega otročiča, Tomaž,” ga je s solzami v o-čeh prosila.
¡Začul se je hripav tenak glas: Ma-ma-a-a!”
Nato je bilo sekundo vse tiho. Naenkrat je vsa sovražnost iz Tomaževega obraza izginila. Odprl je usta na stežaj, potegnil z roka-1
ma preko čela ter končno rekel: “V imenu pravice, grem!”
Kakor že omenjeno, bila je Kumpova hiša izven mesta, toda Tomaž je dirjal v mesto kot za stavo, kot da je njegovo življenje odvisno od tega, čim prej dospe do zdravnika, katerega hiša je bila v sredini mesta. Opazil ni ne ljudi ne njih pogledov nase, ko je hitel naprej. Dospevši do zdravnikove hiše je stekel po stopnicah navzgor in trdo pozvonil. — Vrata se odpro in zdravnik se prikaže. Poznal je Tomaža dobro. — Poslušal je mirno Tomaževo pripovedovanje, nato je položil roko na njegovo ramo rekoč: “Tako, žrtvoval si sam sebe za njegovega otroka zdravje? Dobro, dobro Tomaž Hrast! Nedolžen ali kriv, dečko si.” Nato je odšel in se naglo odpeljal.
Tomaž je šel tudi doli po stopnicah, pred katerimi je srečal Rozalijo.
“Tomaž — Oh Tomaž! Slišala sem — pravili so mi —”
“Ali res.” Vzel je njene roke v svoje. “Obdolžen sem, da sem o-kradel Kumpa”, ji je rekel, “ti jim gotovo ne veruješ, ti —”
“Verujem naj, da bi bil moj Tomaž tat?” Pogledala ga je v o-či, on pa je občutil nekaj česar se mu v življenju še ni pripetilo, ko je obratno gledal v njene velike jasne oči — dva srca sta vstrepe-tala velike ljubezni. Vzravnal se je, kot PIrast po konci, obrnil se je, da bi šel, ko ga nekdo popade za ramo.
“Tomaž Hrast, v imenu postave vas aretiram; obtoženi ste, da ste od Matija Kumpa, vašega delodajalca vkradli sto dolarjev. — Pojdite z menoj.”
“Grem, toda jaz sem nedolžen. Roza” —■ obrnivši se k dekletu, glas mu je zastal — “z bogom! In pa materi ne povej tako dolgo—”
¡Stopila je k njemu, ga objela in poljubila.
“Vse bom storila Tomaž, kar bo v moji moči. Vem in prepričana sem, da si nedolžen. To ni torej zame nobena sramota, še ponosna sem na to kar si danes storil. Z bogom!”
Drugi dan je Roza obiskala Tomaževo mater ter pri njej ostala celi dan.
“Kaj zadržuje Tomaža, da ga ni nič domov. Roza Zakaj ne pride domov? Ali ga je gospod Kump kam po opravilu poslal?” Izpraševala je stara reva Rozo.
“Tomaž sedaj še nemore priti, mati.” Odgovorila ji je Roza lju-beznjivo, da si ji je pri tem srce krvavelo. “Več vam nemorem povedati mati. Ako —”
Kot bi okamenela, glas ji je za stal, v obraz je postala bleda in tresla se je strahu, ko je zagledala Mitojo Kumpa odpirajoč dvoriščna vrata. Kot srna je stekla ven in mu jih odprla, a spregovoriti ni mogla ničesar.
“Tomaž Hrast je prost.” Izjavil je sam, ko je vstopil, z mehkim glasom, kakoršnjega bi od njega, kot strogega trgovca človek nikdar ne pričakoval.
“Prišel sem, da prosim tebe in mater njegovo odpuščenja, za krivico, ki sem jo njemu storil.”
Dekletu se je nekaj kot kamen težko od srca odvalilo.
“Prost!” je povzela.
“Da. Eden drugi izmed delavcev je danes jutro pripoznal, da je on denar vkradel, da bi stavil na konje, pa, ko je opazil, da smo tatvini na sledu, položil zalepko v žep Tomaževe suknje, boječ se, da ga vjamemo.” Kumpu se je glas razburjenja, žalosti in sočutja tresel. “Življenje mojega sinka dolgujem Tomažu, ker ravno še ob času je zdravnik prišel ter ga rešil. In vendar sem bil jaz prvi, ki sem ga smatral za tata! Odpustite mi! Vse, kar je v moji moči storim rad — da poravnam —”
“Odpustimo, to se razume, vzamemo pa ničesar, ne mi in ne — moj Tomaž” Kot boginja — bog Amor se je Roza vzravnala po koncu; velike njene oči so se zasvetile radosti, ko so zdrknile, kot rubini čiste in svetle solze ljubezni po njenih krasno lepih licih na mater zemljo. “Tomaž se je ponašal kot mož in tudi je, ne da bi iskal milosti, priznanja ali pa nagrade.’?
* i m t ' "*7"
Šest tednov po tem dogodku se je vršila ženitev dveh iskreno in resnično se ljubečih človeških bitij. Držal sem Roberta pri vratih velikega sodnijskega poslopja, ta pa velik šop vijolic in ko sta Tomaž Hrast in njegova žena Rozalija Hrast mimo prišla podal jih je nevesti, ki sta bila od takrat ne-razdružljiva.
O0O0O0O0O0O0O0O0O0O0O0O0O O o O O
O
o O
o
o V
O v
o
O
o katerega O vzemite o O
Zoper krč želodcu
povzroča driska
O
o
O
o
O
o
O
o
O
Scverovo Zdravilo
O
o zoper drisko
o
o O o O © O o O
o	o
o	°
O (Severa’s Diarrhoea Remedy) o o	°
O	O
o ter ne uživajte drugega prvi o
o dan, nego tople vode. Ta način §* O je zelo uspešen. Poskusite ga in O q prepričajte se.	^
o	Cena 25 in 50 centov, o
O	O
Za rane in odrge
za ureze in ožganine, ni boljšega nego je
Severovo Zdravilno Mazilo
(Severa’s Healing Ointment.)
To mazilo ima na stotine uporab. Imejte ga vedno pri roki. Nekdaj ga bote rabili.
Cena 25 centov.
Nosni katar,
O
o O o O
o O
o O
o o O o O o O o o
o O o O o O o O o O o O . o
O
o
•o o O
O
O
o O o
in prehlad v 9
senena mrzlica m cumu v * glavi se taikoj vdajo učinkom o | 2
1 Severovega I o Mazila zoper katar I
O	o
0 (Severa's Catarrh Balm) ®
O	O
° Poskusite ga. Ne bo vam žal. 2.
Cena 25 centov, o O ©
----------------o
©
©
? V lekarnah ali od nas ©* P	O
The Konrad Schisierts.
9Steb®vsr*.a Wls.
Varitelji najboljšega piva v sadik in steklenicah.
Edelbran in Pilsen pivo iz naše pivovarne ja najboljše.
“Th« Rocwerelt Saleen»**
ROCK SPRING*, WYO.
A. Justin, lastnik
to trgorree s vinom, cigarami, ntraîte Ptron» Hit — S« priporoča S!cttobos«i»
LOUIS VANA,
Izdelovalec
sodovice, mineralne vode in drugih neopojnih pijač.
1835-37 Fisk St. Tel. Canal 1405
v). F. HALLER
O-OSTILOST^.
prr« mk.
Magnet pir», mrzel im g »rak prigrizek. Domu# im imporUrmmi likerji.	Tel. Canal MM.
2103 Blao Islasd Av. cor. 21.St
Tel« ion: Ca naj 3014
NAZDAR!
S A L O O N
s kegljiščem
kjer točim vmdn* it*t» pit» im dra*» m 1»Timi
d« pijač«. Domač» tl na Untjske cigar».
Potniki dob» prt mani čedna prano člftia. Potrežem mkflnn točno ln *
)MARTIR POTOKAR
1625 S«. Carter Art,	IB
S.S.P.
v
Zveza
y
Ustanovljena leta (908.	Inkorporirana leta 1909.
Glavni urad na: 1(250 Indiana Ave., Chicago, lil.
GLAVNI ODBOR:
ANTON MLADIČ, predsednik; 2348 Blue Island Ave., Chigago, 111. ANT. FISHER, ,podpreds., 516 N. Bunker Hill St., Los Angeles, Cal. JOSEPH BENKO, tajnik; 11250 Indiana Ave., Chicago, 111,
WILLIAM RUS, zapisnikar; 11224 Fulton Ave., Chicago, IU.
JOHN KALAN, blagajnik; 341 — 6th St., Milwaukee, Wis.
NADZORNIKI:
FERDINAND GLOJEK, (pred.); 453-53rd Ave., Milwaukee, Wis. ANTON DULLER, 238 — 136th St.. Chicago, 111.
MARTIN KONDA, 3622 W. 26. St ., CMcago, I1L
POROTNIKI:
AUGUST KUŽNIK, 8323 Connecticut ave., S. E., Cleveland, Ohio.
JOHN BATICH, Box 208, Claridge, Pa.
JOE CVETKOVIČ, 810 W. Forth St., Michigan City, Ind.	'
POMOŽNI ODBOR:
ANTON SLOG AR, 1507 — 58th ave., Chicago, 111.
JAKOB TISOL, 11355 Fulton ave., Chicago, Ul.
JOHN JEREB, 321 — 136. St.. Chicago, 111.
FRANK GODINA, 1441 Fullerton St, Chicago, 111.
MOHOR MLADIČ, 2603 Lawndale ave., Chicago, 111.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
DR. ALOIS M. ZAHORIK, 1846 So. Ashland Ave. Chicago, IU.
Vsa pisma in vprašanja za pojasnila naj s« izvolijo pošiljati na tajnika Jos. Benko, 11250 Indiana Ave., Chicago, 111. Denarne (odpošiljatve) pa na John Kalan, 341 —6th St. Milwaukee, Wis.
Uradno glasilo je “Glas Svobode”. — Seja gl. odbora je vsako zadnjo sredo v mesecu v Stastny-evi dvorani. 2005 Blue Island ave.

i
Phone Before Eleven
/M:'
1
te*!»
i*«
— Delivered Before Seven

V ZALOGI IMAMO
veliko izbiro importiranih slovenskih grafofonskih plošč in Columbia grafo-fonov. Dalje ure, verižice in vseh vrst zlatnino in srebrnino.
A. J. TERBOVEC & CO.
Box 25,	Denver, Colo.
GOSTILNA
kjer je na jv ai aabav» ha ma$w» vikika za par oentov s büjar&i na razpolage. Tae to a*
▼ (foetilni
Joli ti Košiček
1807 S. Racine Ave. prej Centre.
Telefon Can ni 143».
ODVETNIK
PATENTI
GARL STROVER
(Sak* štev 1009)
1»3 WASHINGTON ST.	CHICAM, <
T*l, im» main
SLOVENSKA GOSTILNA
kjer se toči vedno sveže Schoenhofen Edelweiss ipivo in kjer se dobe domača vina in najboljše unijske cigare. Kegljišče na razpolago.
ANTON MLADIČ,
2348 Blue Island ave, Chicago. Tel.: Canal 4134
Dr. B. K. Simonek
ZOBOZDRAVNIK.
1669 Blue Island Avenue.
Tel. Canal 2127
Uradne ure: Vsak dan od 9 jutro dc fr ure večer; ob nedeljah od 9 do 11 ure predpoldne.
Slovenski« gostilničarjem in trgovcem priporočam
BINGO CIGARE
CHARLES HLAVA, izdelovalec
2342 So. Kedzie Ave., Chicago.
Telefon Lawndale 5616
IMENIK DO SEDAJ PKIJAVLJENIIH DELEGATOV IN POOBLAŠČENCEV ZA 3. REDNO ZBOROVANJE S. S. P. Z.
1. Chicago, 111............Jos. Ivanšek, delegat
2. Claridge, Pa............John Mlakar, delegat.
3.	De Pue, 111.............Dan Badovinac, delegat.
4.	Black Diamond, Wash... .Math Pečnik, delegat.
5.	Darragh, Pa............-V. Huter, pooblaščenec.
6.	Winterquarters, Utah ...John Kalan, pooblaščenec.
7.	Arona, Pa...............V. Huter, delegat. .
8.	McGuire, Colo...........Jos. Benko, pooblaščenec.
9.	Leadville, Colo. .......Ludvik Slach, delegat.
10.	Moon Run, Pa............Geo. Pivk, delegat.
11.	Staunton, 111...........Jos. Ivanšek, pooblaščenec.
12.	Sublet, Wyo.............Anton Mladič, pooblaščenec.
13.	Witt, 111...............Peter Kokalj, delegat.
14.	Yale, Kans..............John Kupljen, delegat.
15.	Taft, 111...............John Urbančič, delegat.
16.	Clinton, Ind............Ant. Tratnik, delegat.
17.	Aurora, Minn............Frank Mahnič, delegat.
18.	Girard, Ohio ...........M. V. Konda, pooblaščenec.
19.	Chicago, 111............Aug. Aučin, delegat.
20.	Cleveland, Ohio ........Ignac Smuk, John Marn, delegata
21*. Naylor, Mo.............M. V. Konda, pooblaščenec.
22. Indianapolis, Ind.......John Markich, delegat.
24.	Milwaukee, Wis..........John Lenko, delegat.
25.	Reading, Pa.............Peter Kočevar, delegat.
26.	Collinwood, Ohio........John Potočar, delegat.
27.	Forest City, Pa.........Fr Leben, delegat.
28.	Madison, 111............Fr. Bukovec, delegat. ^
29.	Taylor Wash..............M. V. Konda, pooblaščenec.
30.	Bishop’, Pa.............Jos. Benko, pooblaščenec.
31.	Farmington, W. Va.......Math Špehar, delegat.
34.	Oregon City, Ore........Anton Mladič, pooblaščenec.
35.	Franklin, Kans..........John Žagar, delegat.
36.	Springfield, 111........Jos. Benko, pooblaščenec.
37.	Lowber, Pa..........."...John Grošelj, delegat.
38.	Jenny Lind, Ark. .......Jacob Lambreeht, delegat.
39.	Aguilar, Colo...........Andrej Čolnar, delegat.
40.	Salida Colo.............Ludvik Slach, pooblaščenec.
41.	Ambridge Pa.............Anton Mladič, pooblaščenec.
42.	Red Lodge, Mont.........John Putzel, pooblaščenec.
43.	High Bridge, la.........Jos. Benko, pooblaščenec.
44. Virden, 111.............Jos. Jurak, delegat.
45. Baltic, Mich............Jos. Benko, pooblaščenec.
46.	.San Francisco, Calif. ...Ant. Fisher, pooblaščenec.
47.	Chicago 111.............Jos. Ivanšek, pooblaščenec.
48. Mulberry, Kans..........Jacob Kovačič, delegat.
50. Milwaukee, Wis...........Ferd. Glojek, pooblaščenec.
51.	Ravensdale, Wash........Jos. Benko, pooblaščenec.
52.	Somerset, Colo..........Anton Fisher, pooblaščenec
53.	La Salle, 111............Ant. Duller, pooblaščenec.
54.	Ely, Minn................John Hutar, delegat.
55.	Broughton, Pa...........Frank Rebernik, delegat.
56.	Rock Spring, Wyo........Math Batich, delegat.
59.	Conemaugh, Pa...........Frank Dremelj, delegat.
60.	Pueblo, Colo............Martin Kočevar, delegat
61.	Barberton, 0. ..........John Balant, delegat.
63.	Sheboygan, Wis..........Ant. Štefančič, delegat.
64.	St. Michael, Pa.........Frank Težak, delegat.
65.	Onnalinda, Pa...........-Jos. Benko, pooblaščenec.
66.	Superior, Wyo............Jos. Benko, pooblaščenec.
67.	Johnston City, HI.......Vincent Pugelj, delegat.
68.	Issaquak, Wash..........Math Kramer, delegat.
70.	Dunlo, Pa...............Frank Kaučič, delegat.
71.	Marianna, Pa............Fr. Primožič, delegat.
72.	Taylor Springs, 111.....M. V. Konda, pooblaščenec.
73.	Girard, 111.............Frank Gašparac, delegat.
74.	Johnstown, Pa...........Ant. Jene, delegat.
76.	Roundup, Mont...........Mar. Mežnarič, delegat.
77.	Cherokee, Kans..........Jos. Benko, pooblaščenec.
80.	Herminie No. 1., Pa.....Jos. Bric, delegat.
81.	Biwabik, Minn...........Math Vidas, delegat.
82.	Gilbert, Minn...........Jakob Muhovič, delegat.
83.	Roslyn, Wash......... .John Kalan, pooblaščenec.
84.	Cumberland, Wash.......Math Pečnik, pooblaščenec.
85. Renton, Wash............Math Pečnik, pooblaščenec.
86. Herminie No. 2., Pa.....Jakob Kokalj, delegat.
87.	Cleveland, 0............Jos. Polanc, delegat.
89.	Sygan, Pa...............Frank Pustovrh, delegat.
90.	Washoe, Mont. ...'......John Putzel, delegat.
91.	Black Diamond, Wash. ..Math Pečnik, pooblaščenec.
92.	Cle Elum, Wash..........Jos. Benko, pooblaščenec.
93.	Globe, Ariz.............Ant. Fisher, pooblaščenec.
94.	Cleveland, Ohio ........Anton Kos, delegat.
95.	Bradly, 111.............J°s- Benko, pooblaščenec.
96.	Piper, Ala..............John F Perko, pooblaščenec.
98.	Oak View, Colo..........Jos. Benko, pooblaščenec.
99.	Blocton, Ala............John F. Perko, delegat.
100.	Chicago, 111............Jos. Fritz, delegat.
101.	Denver, Colo............Anton Duller, pooblaščenec.
102.	Trestle, Pa.............Matevž Peternel, delegat.
103.	Homer City, Pa..........Jos. Benko, pooblaščenec.
105.	Mascoutah, 111..........Jos. Benko, pooblaščenec.
106.	Adamsburg, Pa...........Anton Laurič, delegat.
107.	Yukon, Pa...............Jos. Vidmar, delegat.
108.	Maryville, 111..........Jos. Benko, pooblaščenec.
109.	Diamondville, Wyo.......Jos. Benko, pooblaščenec.
110.	Zeigler, 111............Jos. Benko, pooblaščenec.
111.	West- Allis, Wis........Sil. Kumersek, delegat
112.	Whitsett, Pa............Anton Mladič, pooblaščenec.
113.	Meadow Land, Pa.........M. V. Konda, pooblaščenec.
114.	Tooei; Utah ............M. V. Konda, pooblaščenec.
115. Kenilworth, Utah........Anton Mladič, pooblaščenec.
117. Eveleth, Minn...........Jacob Muhvič, pooblaščenec.
118.	Beadling, Pa. ..........Frank Pustovrh, pooblaščenec.
119.	Bridgeport, Ohio........Geo. Pivk, pooblaščenec.
120.	Cleveland, O............Aug. Kužnik, pooblaščenec.
121.	Carona, Kans............M. V. Konda, pooblaščenec.
122 Radley, Kans.............John Kalan, pooblaščenec.
123. Detroit, Mieh..........-John Kalan, pooblaščenec.
125.	Greensburg, Pa..........Jos. Benko, pooblaščenec.
126.	Pittsburgh, Pa..........Jacob Hočevar, delegat.
IZ URADA GL. TAJNIKA SLOV. SVO. P. ZVEVE,
Vsim onim društvam katera so naznanila svojega delegata, na znanjam tem potom, da sem jim odposlal znake, katere prosim, da se izroče delegatom predno isti odpotujejo na Konvencijo. Vsi delegati naj si znake na prsi pripnejo, da jh bode možno na kolodvorih takoj spoznati. V slučaju da ni nikogar na kolodvoru naj se pozove telefonično South 3716 J, potem se ga bode prišlo iskati takoj.
Vse cenjene društvene tajnike prosim da se z mesečnimi poročili požurijo, da mi bode mogoče na Konvenciji kar najbolj natančen račun predložiti.
Za časa Konvencije preneha poslovanje v glavnem uradu, vsled tega se prosi da se odpošilja samo važne zadeve. V slučaju pa da ima katero društvo, kaj zelo važnega, naj se odpošlje na sledeči naslov:	Joseph Benko, Harmonie Hall, First Ave. & Mi-
neral Street, Milwaukee, Wis. to naj služi v znanje vsim cenjenim društvenim tajnikom vsled tega da se nebodejo pri odpošiljanju motili.
Vse cenjene delegate se prosi, da svoje potovanje tako urede, da dospejo pred 8. septembrom v Milwaukee, tako da bode možno dne 8. sept. točno ob 8 uri zborovati. Nadalje opozarjam, da vsak delegat zagotovo svoje pooblastilo, ter za plačano voznino pobotnico prinese, tako da bode mogoče vozne troške takoj povrniti.
Društva katera še niso svojega delegata ali pooblaščenca na. znanila, so naprošena da to nemudoma store, v slučaju pa, da katero društvo ni prejelo pooblastila naj to takoj naznani da se mu drugo pošlje.	JOS. BENKO, gl. tajnik.
DRUŠTVENI URADNIKI.
Št 1. Chicago III.: A. Samsa, pred.. 1537’ West 20th St.; Victor S. Skubic, taj, 2727 So. 42-n'd Ct.; F. Šetina, blag., 4252 Drexel blvd.. Seja 2 nedeljo v mesecu.
Št. 2 Claridge, Pa.: V. Rednak, pred., B. 426; J. Turk, taj, Box 493; M. Draftina, blag., B. 231.	— Seja 2.
nedeljo v mesecu.
Št. 3. De Pue, III.: M. Omerza, pred. B. 601; J. Omerza, taj., Box 651; D. Badovinac, blag., B. 341. — Seja vsako 1. nedeljo v mesecu.
Št. 4. Black Diamond, Wash.:	G.
Podkrajnik, pred.; J. Sharlack, taj., Box 195; F Kutchri” blag., B. 606. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 5. Darragh, Pa.: M. Kuetz, pred. Box 36; J. Učakar, taj., Box 234; J. Godec, blag., B. 4p. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 6. Winterquarters, Utah. J. Brezovar, pred., P. O. B 27, Scofield.
Toffant, tajnik, Box 183. — Seja 1. nedeljo ▼ meseca.
Št. 29. Taylor, Wash.: J. Tevž, pred., Box 48; G. Ermenc, taj., Box 142; V. Hočevar, blag., Box 15. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 30. Bishop, Pa.: J. Murgel, pred.
I. Vidmar, taj., R. B. No. 2 B. 184, Mc Donald. Pa.; A. Papič, blag., Box 58, Cecil, Pa. — Seja 1, nedeljo v me seču ob 2, uri popoludn-e.
Št. 31 Farmington, W. Va.:	J.
Fumič, preds.; J. Kubin. taj.. B. 218; Jos. Probič. blag., B. 218. — Seja 3. nedeljo v mesecu.
Št. 32. Wenona, III.: F. Dominšek, pred.; A. Žitnik, taj., B. 194; A. Jaklič blag., Box 95. — Beja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 33. Livingston, 111.: F. Popolar, pred.; F. Krek taj.; A. Švajger, blag. B. 143. — Seja vsako 1. nedeljo v me seču.
Št. 34. Oregon City, Oregon:	Fr.
Sajevec, pred., 131
18. St.; J. Sa-
Utah; V. Orač,"taj". P. O. B. 171. Sco-jievec, taj., Box 235; M. Škof, blag., B.
eld, Utah; I. Mlakar, blagajnik, ¡307. Seja 2. nedeljo v mesecu.
B. 11. — Seja 2. nedeljo v mesecu. I Št. 35. Franklm, Kans.: J. Debelak, Št. 7. Arona, Pa.: V. Huter, pred. • j pred., B. 83; J. Žagar, taj.. Box 83; M.
B. 61; M. Rajer, taj. Box 53; J. Koče var, blag., D. K. No. 2 B. 52. — Seja . nedeljo v mesecu.
Št. 8. McGuire, Colo.:	J. Hribar,
ptred.; A. Lach, taj., Box 52; F. Skr-bech, blag. Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 9 Leadville, Colo.: Jos. Lanich, pred., Box 972; Lud. Slak, taj., Box 972; J. Ponikvar blag., Box 972. — Se ja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 10. Moon	Run, Pa.: V. Butje,	| deljo	v mesecu,
pred., B. 271;	G. Pivk, taj., Box 15;	j gt.	38. Jenny	Lind, Ark.:	J.	Lam-
. Mahne, blag., B. 57. — Seja 1. ne- preht, pred., R. No. 3, B. 224; F. La-deljo v mesecu.	mu-th, taj., R. F. D. 3, Fort Smith,
Št. Staunton, III.: J. Konchina, pred. Ark.; J. Petrik, blag., R. 3, B. 245. — B. 658; J. Koser, taj., Box 104; J.	gega	2. nedeljo	v	mesecu.
Prelogar, blag.,	B. 65. - Seja vsako	j §t	3g Agu||ar;	Colo.:	A.	Kranjc,
. nedeljo v mesecu.	pred.. B 203; F. Požerl, taj. B. 203; A.
St. 12 Sublet, Wyo.: F. Petač, pred., &umac bIag _ Box 491. _ Seja x. ne.
B. 97; J. Znane, taj.. Box 93 •
CENJENIM DELEGATOM IN ČLANOM SLOV. S. P. ZVEZE V
NAZNANJE.
TIT redna konvencija S. S. P. 7 v Milwaukee, Wise, začenši se z dnem 8. septembra t. 1. se bode vršila v “Harmonie Hall”, naslov : First Ave. & Mineral Str. Telephone štev.: South 3716 J čez dan in South 1478 ali South 4093 L ob večerih.
JOS. BENKO, tajnik.
Šetina, blag., B. 56. — Seja 4. nedeljo v mesecu.
Št. 36. Springfield, lil.:	G. Bruss.
pred.; A. Pek-ol, taj., 1406 E. Carpenter St.; A. Avbel, blag., 2108 E. Laurence arve. — Seja 3. nedeljo v mesecu Št. 37. Lowber, Pa.: J. Zorko, pred.. R. 3, B. 91, W. Newton. Pa.; J. Sire. taj., Box 36, W. Newton, Pa.; J. Grošelj, blag., Box 277. — Seja 3. ne-
F. Hlaeun, blag., Box 115.	— Se-
ja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 13. Witt, III.: P. Kokalj, preds.,
Box 342; V. Mažgon, taj., Box 475; L.
Demovšek. blag. — Seja vsako 1. nedeljo v mesecu.
Št. 14 Yale, Kans.: A. Rupar, pred., ■K- Grojzdek, blag. B. 65; I. Kuplen, taj., Box 115; Fr. Še- v mesecu, ti-na, blag., B. 127. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 15. Taft, III.: B. Papež, pred., B.
92; J. Urbančič, taj., Box 89; J. Starič, blag., B. 232. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 16. Clinton, Ind.: A. Jarc. pred..
B. 130; F. Mrak, taj.. Box 73; J.
Tratnik, blag., B. 167. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 17. Aurora, Minn.:	J. Drašler,
pred., B. 81; V. Mibulich, taj.. Box 21;
J. Rožanc, blag., B. 148. — Seja vsako 2. nedeljo v mesecu.
Št. 18. Girard,. Ohio: F. Ban, pred..
B. 365; A. Strah, taj., Box 372; M.
Leskovic, blag., B. 510. Seja vsaJko 3. nedeljo v mesecu.
Št. 19. Chicago, lil.: J. Tisol, pred.,
11355 Fulton ave., Pullman, 111.; W.
Rus., ta}.. 11224 Fulton ave., Pullman,
111.; F. Kosič, blag., 3366 — 91th St.,
So. Chicago, 111. — Seja zadnjo nedeljo v mesecu.
Št. 20. Cleveland, O.: I. Marn, pred.
1107 E. 64. St.. A. Grobolšek, taj,
6312 Carl ave.; A. Bolka, blag., 1138 E. 63. St. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 21. Naylor, Mo.: F. Levar, pred. in taj., Box 123; V. Dobnikar, blag.,
B. 46. — Seja 1. nedeljo v mesecu-.
Št. 22. Indianapolis, Ind.: J. Pušnar, pred.;'J. Markič, taj., 731 N. Warman ave.; M. Stanič, blag., 743 N. War-man ave. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 23. Orient, Pa.: M. Biščak, pred.,
B. 98; J. Novšek, taj., Box 105; J.
Gregorčič, blag.. P. O. B. 51. — Seja vsako 3. nedeljo v mesecu.
Št. 24. Milwaukee, Wis.: J. Krol-nik. pred., 501 Park St.; J. Lenko, taj., 163 Reed St.; L. Bergant, blag., 257 First ave. — Seja vsako zadnjo nedeljo v mesecu.
Št. 25. Reading. Pa.:	A. Košmerl,
pred., 901 Schukl St.; P. Kočevar taj..
143 N. River St; J. Košmerl, blag. 901 Schukl St.—Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 26. Collinwood, Ohio: K. Kotnik, pred., 6321 Arcada ava; J. Potočar, taj., 5624 Calcuta ave.; J. Luznar, blag., 15620 Calcuta ave. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 27 Forest City, Pa.: J. Trček, pred.. Box 419; Fr. Leben, taj., Box 419; J. Šume, blag.. Box 23S. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 28. Madison, III.:	F. Bukovac,
predsednik In blagajnik, Box 222; B.
deljo v mesecu.
Št. 40. Salida, Colo.:	J. Gašparo-
vich, -pred., B. 606; F. Miklič, taj., B. 629; J. Edllok, -blag., B. 629.
Št. 41. Ambridge, Pa.:	V. Hafner,
pred., B. 29; A. Uhernik, taj. Box 214;
Seja 2. nedeljo
Št. 42. Red Lodge, Mont.: M. Vu-fconič, pred., B. 32; A. Kauzlarich, taj. in blag., Box 32. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 43. High Bridge, Iowa: J. Arnich pred., B. 16; J. Iskra, taj,, Box 29, Madrid, la.; J. Kolenc, blag. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 44. Virden, lil.:	F. Peterim,
pred., B. 410; J. Jurak, taj., Box 426, A. Stopar, blagajnik, Box 231, — Seja 3. nedeljo v mesecu.
Št. 45. Baltic, Mlch.: J. Cotič, pred. in taj., Box 40; M. Tavčar, blag., B. 155. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 46 San Francisco, Callf.: F. Skubic, pred., 591 Vermont SL; A. Ser-jak, taj., 1492 San Brano ave.; J. Bellas, blag., 2010 Fol-son St. — Seja vsaki 1. četrtek v mesecu.
Št. 47 Chicago, lil.: Antonija Lesar, predsednica, 2642 So. 41 th Ave.; Antonija Ivanšek, tajnica, 1524 So. 41. Court; Mary Skubic, blagajničarka, 2727 S. 42nd Court. — Seja 4. nedeljo v mesecu.
Št. 48. Mulberry, Breezy, Hill Sta,
Kans.: M. Drmota, pred, P. O. B. 47; V. Blažič, taj, P. O. Box 16; S. Dudaš, blag, P. O. B. 62. — Seja 3. nedeljo v mesecu.
Št. 49 WInterquart=8, Utah: A. Mejaš, pred. Box 71; Antonie Orač, taj, Box 171, Scofield, Utah; Francis Ura-bič, blag. Box 20, Scofield, Utah. Seja 3. nedeljo v mesecu.
Št. 50. Milwaukee, Wis.: F. Zavla, pred, 588% National ave.: K. Presečnik, taj, 469 Reed St.; F. Kalan, blag, 341 — 6th St. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 51. Ravensdale, Wash.: F. Arko, pred.; M. Mežnar, taj. Box 75; J. Arko, blag, B. 30. — Seja 2. nedeljo v mesecu,
Št. 52. Somerset, Colo.:	J. Česnik,
¡pred. Box 55; F. Bervar, taj. Box 73; A. Majnik, blag, B. 106. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 53. La Salle, III.: J. Novak, pred. 206 — 3. St.; F. Vidergar, taj, Rd. St No. 1115 — 36. St.; F. Pirnat, blag, 1236 Main St. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 54. Ely, Minn.: J. Krdel, pred., J. Bolka, taj. Box 4; A. Peru-šek, blag, B. 441. — Seja 3. nedeljo v mesecu.
730; J. Brttoncelj, blag, B. 151, — Seja 2. nedeljo -v mesecu.
Št. 56 v Rock Springs, Wyo.:	Fr.
Kostanysheok, pred,'B. 563; M. Klemenc, taj. Box 563; J. Brtoncelj, blag, B. 151. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 57 Barton, Ohio: Ant. Coran,
pred, B. 17; J. Ribich, taj. Box 14;
A. Bmet, blag, B. 30. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 58. Greenland, Mich.: J. Brula, predsednik; J. Kraiker, taijomnilk, Box 164; J. Pintar, blag, R. R. No. 3. — Seja 3. nedeljo v mesecu.
Št. 59. Conemaugh, Pa.: M. Petrič, pred., B. 181; J. Ribich, taj , B. 17;
A.	Koran, blag. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 60. Pueblo, Colo.:	F. Stupar,
pred, 1208 Bervin ave.; J. Petrič, taj, Bahman ave.; G. Zakrajšek, blag. 117 E. Northern ave. Seja vsakiga 10. v mesecu.
Št. 61. Barberton, Ohio:	J. Princ
pred, 140 Brody St; F. Levstik, taj, 817 Wooster ave.; G. Kos, blag., 224 High St. — Seja vsako 1. nedeljo v mesecu.
Št. 62. Lorain, Ohio: G. Petkovšek, pred, 1794 E. 29th ave.; F. Ziherl, taj, 1685 E. 33th St.; J. Dugan blag., 1721 E. 30th ave. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 63. Sheboygan, Wis, J. Kešrnan, pred, 1525 Indiana ave.; J. Pirc, taj. R. Box 181; J. Bogataj, blag, 1322 E. 7. St. — Seja 3. nedeljo v mesecu.
Št. 64. St. Michael, Pa.: I. Zvonarič, pred, B. 97; J. Bakarič, taj,, Box 25, Cambria Co, St. Michael,I Pa.; I. Štritof, blag. Box 46. — -Seja 3. nedeljo v mesecu.
Št. 65. Onnalinda, Pa.: A. Litkovič, preds.; J. Zalar, tajnik, Box 2; J. Švelc, blag. Box 4. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 66 .Superior, Wyo.:	A. Ba-nđaž,
pred, B. 284; Fr. Krasovi c. taj., Box 284; L. Grosser, blag. Box 341. —
Seja 2. nedeljo v mesecu.
St. 67, Johnston City, III.: J. Slivnik, pred, B. 599; V. Pugelj, taj. Box 561:
M. Smolič, blag, B. 561.	— Seja
1. nedeljo v mesecu.
Št. 68. Issaquah, Wash.:	P. Kos,
pred, B. 123 . J. Kramer, taj, B. 176; J. Skerbi-nc, blag, B. 82. — Seja vsako 1. nedeljo v mesecu.
Št. 69. Brewster, Ohio: F. Koprivec, pred. Box 115; L. Levstek, taj. Box 233; M. Strah, blag. Box 123. — Seja nedeljo v mesecu.
Št. 70. Dunlo, Pa.: A. Strle, preds,
B.	12; A. Samec, taj. Box 208; J. Do-lez, blag, B. 161. — Seja 2. nedeljo v mesecu
Št. 71 Marianna, Pa.:	J. Milanič,
preds. Box 251; M. Čebašek, taj.
Box 206; I. Sever, ¡blag. Box 226. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 72. Taylor Springs, III.:	O.
Lusching, pred.; J. Janžekovič, taj. Box 132; J. Kreh-n, blag, B. 198. — Seja vsako 2. nedeljo v mesecu.
Št. 73. Girard, III.:	F. Prepeluh,
pred, B. 69; F. Gašparac, taj. B. 3; F. Stimac, blag. Box 38. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 74. Johnstown, Pa.:	J. Rovan,
¡pred, 825 Virginia ave.; I. Tegelj, taj, 1115 Virginia ave.; M. Logar,, bliag, 768 Cleman ave.
Št. 75. East Helena, Mont.:	M.
Strajner, pred, B. 75; F. E. Mihelich, tajnica, Lock Box 200; M. Strajner, blag. B. 75.
Št. 76 Roundup, Mont.: M. Keržan,
pred, B. 22; M. Meznarič, taj. Box 127. Klein, Mont.; J. Hornar, blag.— Seja 2. nedljo v mesecu.
Št. 77. Cherokee, Kans.: L. Prel-ož nik, pred, E. S. Mai-1 65; J. Cestnik, taj. Box 158; J. Premk, blag, B. 1.— Seja vsako 3. nedeljo v mesecu.
Št. 78. Brereton, III.: J. Črne, pred. B. 23; J. Črne, taj. Box 23; J. Petje, blag, B. 113. — Seja vsako 1. nedeljo v mesecu.
Št. 79. East Palestine, Ohio: S. Čuk pred, L. Box 339; J. Cof, taj. Box 585; I. Čuk, blag, L. B. 254.
Št. 80 Herminie, No. 1, Pa.: J. Kolar, preds. Box 73; F. Osterman, taj. Box 132; J. Bedefc, blag. Box 61. — Seja vsako zadnja nedeljo v mesecu Št. 81. Biwabik, Minn.:	F. Kariš,
pred, B. 107; A. Burja, taj, B. 107; M. Vidas, blag.
Št. 82 Gilbert, Minn.: A. E. Gnjez-da, preds. Box 23; J. Muhvič, taj. Box 26; F. Gimpel, blag. Box P.
Št. 83 Roslyn, Wash.: A. Janaček, pred, B. 188; J. Šnajder, taj. B. 212;
J. Pleše, blag. Box 212. — Seja vsako 2. nedeljo v mesecu.
Št. 84, Cumberland, Wash.: M. Lokovšek, ‘pred, B. 32; J. Umek, taj, B 34; J. Podkrajnik. -blag, B. 22. — Seja 4. nedeljo v mesecu.
Š. 85. Renton, Wash.:	J. Šemrov,
pred, B. 1358; J. Kovačič, taj. Box 1052; F. Pečnik, blag. Box 1052 Št 86. Herminie No. 2, Pa.:	-L
Kralj, -pred.; L. Brile, taij, R. F. D. No. 3, Box 106; V. Dreshar, blag, B. 153. Seja vsako 1. nedeljo v mesecu.
Št. 87. Cleveland, O.:	J. Polanc,
pred, 1101 E. 63. St.; M. Golob, taj., 4714 St. Clair St; T. Jereb, blag. 1268 E. 55th St. — Seja 3. nedeljo t meseca.
Št. 88. Panama, III.:	J. Ferjančič
preds. Box 10; F. Petrič, taj. Box
785: F. Kmet, blag, B. 704. — Sej-a vsako 2. nedeljo v mesecu.
Št 89 Sygan, Pa.: J. Blekač, preds. Box 513, Morgan, Pa.; J. Pleteršek, taj. Box 27, Morgan, Pa.; L. Verdimek. blag, B. 172, Bridgeville, Pa. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 90. Washoe, Mont.:	F. Rihard,
pred, P O. Bear Creek, Mont ; J. Leskovec, taj. P. O.; L. Čadež, blag. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 91. Black Diamond, Wash.: M. Petchni-ck, pred, B. 4; A. Tratnik, taj. Box 310; Ana Plaveč, blag, B. 644. — -Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 92. Cie Elum. Wash.: J. Petkovšek, pred., Box 536; L. Oman, tajnik in blagajnik, Box 521.
Št. 93. Globe, Ariz.: A. Sekula, pred.
blag, B. 1366. Soja -vsako 3. nedeljo v mesecu.
Št. 94. Cleveland, O.: A. Kos, pred.,
L. Pernat, taj, 985 Adison Road; A. Gerbič, blag, 16021 Waterloo Rd. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
št. 95. Bradley, III.:	G. Standohar,
pred.; L. -Sterbenc, taj. Box 162; A. Lustik, blag. — Seja 1. ¡ponedeljek v mesecu.
Št. 96. Piper, Ala.: J. Novak, pred.;
B. 137; J. F. Kren, taj. Box 33; F. Volk. blag, B. 33. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 97. Calumet, Mich.:	P. Špehar,
pred, 4227 — 11. St.; L. Junko, taj, 26 Oak St; J. PikuB, blag, 51 — 5. Street.
Št. 98. Oak View, Colo.: F. Jekovec, pred, B. 41; M. Gerč-air, taj, B. 125;
A.	Zupan, blag, B. 32.	— Seja 1.
nedeljo v mesecu.
Št. 99. Blocton, Ala.:	J. Barvar,
pred.; J. F. Perko, taj. Box 196; J. Skok, blag, B. 361.—Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 100. Chicago, Pullman Sta. III.:
F. Pretner, pred, 1329 Fulton ave.; F. Klun, taj, 11316 Fulton ave.; J. Jiane, blag, 11316 Fulton ave. — -Seja vsako 4. nedeljo v mesecu.
Št. 101. Denver, Colorado: F. Škra-bec," pred, 5232 Washington St; S. Praznick, taj, 5065 Sherman St.; J. Prijatelj, blag., 5232 Washington St.;
— Seja vsakega 17. dne v mesecu.
Št. 102. Trestle, Pa.:. J. Rupnik, pred. Box 90, Unity, Pa.; M. Kastelic, taj, R. F. D, Box 84, Turtle Creek; I, Fatur, blag, R. 1, Box 90, Unity Sta. — Seja 4. nedeljo v mesecu.
Št. 103. Homer City, Pa.: F. Babič, pred, B. 428; F. Omejc, taj, B. 486; St. Toličič, 'blag. Box 428.	— Seja
vsako 2. nedeljo v mesecu.
Št. 104. Chicago, III.:	Fr. Godina,
pred, 1441 Fu-llerton ave.; M. Ribnikar, taj, 737 Rees St.; F. Matjašič, blag, 1010 DLversy Blvd.
Št. 105. Mascoutah, lil.:	J. Pintar,
pred,; G. Humljan, taj. Box 290; J. Malček, blag, B. 152.
Št. 106. Adamsburg, Pa.: F. Kaštele, pred, B. 96; A. Lavrič, taj, B. 57;
J. Prost, blag, B. 90. — Seja vsako 2. nedeljo v mesecu.
Št. 107. Yukon, Pa.: M. Mackovšek, pred, B. 149; J. Vidmar, taj. Box 40; J. Kastelic, blag, F. D. N. 1, B. 116.
Št. 108. Maryville, III.: M. Bruneto. pred.; J. Gornik, tajom-nik, Box 185;
J. Mravle, blag, B. 108. — Seja vsako 1. nedeljo v mesecu.
Št. 109. Diamondville, Wyo.:	J.
Koščak, pred, B. 35; J. Brovicb. taj. Box 104; A. Šabec, blag, B. 43.
Št. 110. Zeigler, III.:	M. Zalokar,
pred.; J. Ljubi, taj. Box 84; M. Tefca-vec, blag., B. 24. — Seja 3. nedeljo v mesecu.
Št. 111. West Allis, Wis.:	A. Lon-
čarič, pred, 443 — 53. ave.; F. Bačun, taj, 471 — 53. ave.; 'S. Sl-uga, -blag.
Št. 112. Whitsett, Pa.; L. Kralj,
¡pred.; V. Lorenčič, taj, Box 88; F. Pikel, blag.
Št. 113. Meadow Land, Pa.: A. Gruden, pred, B. 42; B. Godec, -taj. Box 248, Canosburg, Pa.; F. Pelhan, blag,
B.	218,
Št. 114. Tooele, Utah:	J. Nučič,
pred.; S. Lesar, taj. Box 165; B. Mohorič, -blag.
Št. 115. Kenilworth, Utah: J. Juvan,
pred.; A. Juvan, taj, B. 344.
Št. 116. Manor, Pa.:	J. Terbots.
pred, B. 276; F. Demshar, taj, B. 253 P. Bregant, blag, B. 226. — Seja vsako 2. nedeijo v mesecu.
Št. 117. Eveleth, Minn.: M. Kobal, pred, 43 Norman ave.; J. Pogačnik, taj, 43 Norman ave.; J. Kaplja, blag, 47 Norman ave. — Seja vsaJko 2. nedeljo v mesecu.
Št. 118. Beadling, Pa.:	J. Saffer,
pred.; M. Kuna, taj. Box 105; A. Hrvat, blag. — Seja vsako 2. nedeljo v mesecu.
Št. 119. Bridgeport, Ohio: J. Žabkar, pred.; M. Skoda, taj. Box 750; L. Gorenc, ¡blag. — Seja vsako 2. nedelja v mesecu.
Št. 120. Cleveland, O.: J. Vehovec, pred, 1367 E. 43th St; Ivan Punčoc-h, taj, 1386 E. 43. St; Mary Rakar, blag. 1386 E. 45. St. — Seja vsako 2. nedeljo v mesecu.
Št. 121. Carona, Kans.:	R. Jelen,
pred, B. 152; B. Mezori, taj, B. 162; R. Pehar, blag. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 122. Radley, Kans.:	A. Lekše,
pred.; L. MM-ner, taj. Box 94; G. Po-žun, blag. — Seja vsako 1. nedeljo v mesecu.
Št. 123. Detroit, Mich.:	J- Hren,
pred, B. 648, River Rouge; J. Pfeifer, taj, 358 Post ave.; J. Praznik, -blag, 358 Post ave.
Št. 124. Los Angeles, Cal.: J. Buda,
pred, 1459	47. St.; A, Fisher, taj,
516 Bunker Hill St.; B. Sunich, blag, 567 Banie Beseh Place. — Seja vsako 2. nedeljo v mesecu.
Št. 125................... F. Straži-
šar, pred, A. Kebe, taj, B. 139 Hay-denville; M. Jordan, ¡blag.
Št. 126. Pittsburgh, Pa.: J. Hočevar, -pred, 5239 Butler St; J. VaTOga, taj, 5135 Kent Ally; L. Vremšak, blag, 305 Halket St. Seja vsako 2. nedeljo v mesecu.
Dobra Unijska Gostilna,kl;or,
i«
dobi
jqs. s. st»stny
2005 Btue Island Ave.
veliki Dvoran* za druitvana ln unijake seja, in druga dvorana sa koncerta, ženitve ln zabava,
Št. 55. Brouqhton, Pa.:	M. Fajfa,r.
Štefič, pred.; M. Klemenc, taj, L B. J. Pangerc, taj, B. 1641; A. Pugelj,
Phone: Canal 80.
HOE»BER’S CREAM OF MALT
Martin Nemaniči,
GOSTILNA
Vogal 22. In Lincoln Streot
Prott gorak in mr »el prigriiek vaak
dar.
“Glas Svobode”
' Tt?k Voiob OTI* Libbrtt)
WEEKLY
Pnbu.hed by M V. KONDA i& CO
3622 W. 26 Street Wttcago, Illinois
Subscription $2. OO per ve»r. Advertisements on agreement
Prvi svobodomiselni list za slovenski _________narod v Ameriki.___________
S las Svobode’ izhaja vsaki petek
____________in vel)* --------------
4A AMERIKO:
Za celo leto......... #2.00
za pol leta...........11.00
IA EVROPO:
Začelo leto...........$8.60
za pol leta. .........$1.26
Naslov za dopise iw poSiljatve je
GLAS SVOBODE 1822 W. 28 STR.	CHICAGO, ILL
pri apremembi bivališča prosimo naročnik ■ia nama natančno naznanijo poleg Novima tad Impaki naslov._________________________
Stl
DELNIŠKE DRUŽBE.
V koledarskimi letu 1912 so čisti dohodki korporacij v Zdr. državah po odbitku vseli stroškov skupno znašali $3,304,000,000, ter so dosedanji višek dohodkov prekašali za 400,000,000 dolarjev. To je razvidno iz izkaza William H. Osborn, komisarja zvezne davkarije.
Leti višji dohodki korporacij pomenijo za vlado davčni dohodek od $36,000,000, vštevši 3 milijone dolarjev zaostalega davka iz prejšnjih let. To je najvišje davčno odmerjenje, ki ga je zvezna dav-kacija kedaj korporacijam predpisala in prekorači dosedanji naj-višji vladni dohodek iz tega vira za $7,000,000.
Skupno število korporacij leta 1912 je znašalo do 310,000, to je za 7 odstotkov več, kot v letu 1911, Leta 1911 so bile uarastle za 6 odstotkov proti leta 1910 in v tem letu za 4 odstotke proti letu 1909. ‘Okoli 15,000 korporacij ni vposlalo računskih zaključkov za leto 1912 in so podvržene denarni globi.
Značilno je, da je le en del korporacij te dežele primoran plačevati zvezne davke. Zeleznične dražbe in takozvane narodne banke so davka proste, in poleg tega je še veliko izjem. Zgoraj navedenih 3,304 milijonov dolarjev letnega profita korporacij še daleč ne pokriva vsega dobička. Pri železni cah znašajo dobički okoli poldrago milijardo, kar bi potemtakem znašalo pet milijard, brez bank.
Na tak način se v tej deželi ne kaj skupaj “skrpuea”, da kapitalisti ne gladujejo.
Te ogromne svote predstavlja jo, ali tvorijo ne plačeno d e -1 o . Tvorijo en del tistega, kar delavci proizvajajo, toda ne dobijo. Blago, ki se mu reče delavska moč, se kupuje po njeni menjalni vrednosti, kar in koliko proizvaja je last onega, ki jo je kupil. ¡Razliko med zaslužkom in delavnim donosom si prilasti kapitalist.
Pred časom je bil kapitalist o-seba; kar danes ni več. Osebni kapitalist sliši k neki izmirajoči vrsti, ki ga bo v bodoče samo na-paženega vidite v muzeju, kot avstralskega ptiča kiwi, kateri je tudi izumrl. Na mesto osebnega stopi delniška družba, korporacija. Tukaj se praktično dokazuje, da je kapitalist postal nepotreben v produktivnem razvoju. Vso de lo se izvršuje od plaćenih vpo sljencih. Delničar nima ničesar druzega storiti, kot pograbiti svoje deleže. Osebno on ne stori čisto nič, in mnogokrat podjetja ali železnico, iz katere vleče dividende, niti videl ni. Iz tega je tedaj razvidno, da se ne rabijo kapitalisti, marveč kapital. To je velika razlika v primeri k preprostem pričetku kapitalizma, katerega pa mase prav še ne zapopadejo. Večina navadnega ljudstva še ni prišlo do izpoznanja, da je nekdanji, osebno delavni kapitalist, prišel na tisto vlogo, kot je slepič pri človeku, ki je samo za nadlogo, katera se odpravi s sedaj priprosto operacijo. Ena družabna operacija bo odpravila pokvarjen Člen, katerega kapitalizem predstavlja. On je imel svojo nalogo in jo je dovršil. V zmislu zakonov njegove lastne evolucije je silno narastel, toda godi se mu, kot vsakemu drugemu organizmu; enkrat pride smrt. Se li bo to vršilo po zaporednem odmrtju, ali pa po viharju, koji drevje izruje, to je vprašanje. 'Po takem viharju se izkaže, da veliko dreves, ki je iz-
gledalo zdravo, je bilo znotraj gnilo in trohljivo. Isto je tudi z našim družabnim uredbam. Vnanje izgledajo veličastne, tudi se vse možno stori, da se navadnim ljudem vzdrži vera in ugled pred njimi, kar so načelni pripomočki za njihovo ohranitev, in tudi če so že zastareli.
Pred vsem gre tedaj za to, da se v masi uniči vera ali nevera, katera jih umetno podpira. Kar se izključno kapitalizma tiče, tako treba predvsem masi dopovedati, da kapitalizem ne obstoji več kot voditelj gospodarskih navodil, ali da je k večjem tukaj svrho finančnih manipulacij. Ko so mase enkrat to razumele in je ugled kapitalizma šel k vragu, potem je treba le še vnanjega dogodka, kak vihar v obliki finančne krize, da strmi čez noč, kar ka že kot, da je za večnost zgrajeno.
ROJAKI ZAPOMNITE SI!
V štev. 33 Gl. Sv. smo obljubili, da bodemo podrobneje spregovo rili o konvenciji “American Pe deration of ‘Catholic Societies” ki se je od 10. do 13. t. m. vršila v Milwaukee, Wis., in s tem izpolnimo našo obljubo.
Že otvorilna pridiga nadškofa Keane iz Dubuque ni bila nič dru zega kot politika. On je izvajal, da so katoliki “ kozmopolitični” v svojem političnem naziranju, tu pripadajo vsem strankam samo socialistični ne. Ustanovitev lastne katoliške stranke, je za sedaj še nemogoče. V svojem letnem poročilu se je predsednik Denehard iz New Orleansa, izjavil proti socializmu s pripombo: “Posledna novembrska volitev je morala mi-šlječe ljudi prepričati, da bo socializem postal faktor v zadevah te dežele, ako se ne bo moglo delavca iztrgati iz njegovih sanj o namišljenih nebesih na tej zemlji.”
To je vendar milostno rečeno. Pred 500 leti se bi bilo iz drugih piščal piskalo proti takim novotarijam. Dajmo si samo staviti pred oči, koliko prokletstva je bilo izrečeno v papeževih bulah proti luterancem, reformirancem, hugenotom itd. Toda se ve, govori se morajo, če nočejo biti smešni, vsaj deloma strinjati z dejstvi. V tistih časih je bilo tako prokletstvo že preklicano nevarna stvar, kar dokazujejo tisoči in milijoni terpinčenih duš in teles; danes pa manjka “posvetna roka”, katera bi izpreobrnila mišljenje v dejanje. Zato pa znamo tako besedičenje mirno poslušati.
Toda, kako neki zna nadškof, da v tej deželi katoličani ne glasujejo socialistično? iSaj volitev je vendar tajna in katoličanu ni treba na nos svojemu duhovniku o-fcesiti in mu račun dajati, kako in kaj da voli. Zakaj ne bi v tej deželi katoličani socialistično volili, medtem ko vendar na onostran luže milijoni tako delajo? Socialistični volilci v Avstriji, Italiji, Franciji, ‘Belgiji so malone sami: katoličani. Celo v Nemčiji glasuje en milijon katoličanov socialistično. To se da iz tega sklepati, da bi osredna stranka, ko bi vsi ka toličani zanjo glasovali, morala i-meti štiri milijone volileev, medtem ko jih ima samo 2^ milijona. Od ostalih jih nekaj glasuje liberalno, večino pa socialistično. Leti držijo kratkomalo z velikim Ir-com in ponižnjim katoličanom O’-Connellom, ki pravi: “Mi dobivamo našo vero iz Rima, toda ne našo politiko.”
Katoliška cerkev ni še do sedaj socializma proklela, raz papeževega prestola in tudi nebo to storila. Kakor znano se opečeni otroci boje ognja, in baš cerkev, ako se je podala na tuje ozemlje, je tako grdo propadla, da se sedaj skrajno čuva in nič ne prekolne, kar bo pozneje odobravala in morala pripoznati. In seveda, da bo s socializmom tudi tako prišlo. Nobena moč na svetu nemore zabraniti, da ne bi princip zadrug stopil na mesto zasebnega podjetništva. In baš to je socializem. Mi se sedaj nahajamo v tem procesu, ali bolje rečeno preobratu. V vsaki omejitvi pravice razpolaganja čez kapital potom države, tiči že en korak k tem; v vsakem dejanju postavodaje tieoče tovarn, v starostni pokojnini in javnih bolniških zavarovaln, v vsaki strokovni zvezi, katere ustanovijo delavci,
v vsaki delniški družbi, katero kapitalisti ustanovljajo — vse je združno nasproti individualizma, kateri je bil še pred malo časom malik. iSaj je vendar s rokami za prijeti, da koraka človeška družba v socializem. In ko bo enkrat vresničen, potem se bo katoliška cerkev ž njim ravno tako sprijaznila, kakor se je s sistemom suž-nosti in nevoljništva kapitalizma ter bo trdila, da mu ni bila nikoli nasprotna, namreč “pravemu” socializmu, marveč samo proti izrodkom in zmotam in pa kar je več takih “bluffov”, s katerim se lioče rešiti iz zagate.
Tedaj ni govoričenje v Milwaukee za osodepolno vzeti. Mi vidimo namen in nismo zlovoljni; marveč se moramo smejati nad takim katoliškim shodom, kajti vsa vojna nima druzega namena, kot da se bogati Američani izigravajo kot rešilci družbe in pa, da veliko dolarjev zapravijo. To je vse. Toda to si bomo zapomnili in se po tem tudi ravnali, ko pride čas za to. Tudi v tem oziru ne bo obračun izostal.
NEVEDNOST JE NAJVEČJI SOVRAŽNIK DELAVSTVA.
Velikokrat se je trdilo, da je lakomni izkoriščevalec najv'ečj; sovražnik delavstva; veliko je resnice na tem ,da brezsrčni delodajalci zapostavljajo vsak napredek delavstva, zatorej se jih prišteva sovražnikom mase, katero izkoriščajo. In vendar je še večji sovražnik delavstva n e \ e d -n ost! Kapitalizem ni še nikdar dobil kakšnjega štrajka; kapitalizmu se ne more predbacivati in ga dolžiti, da je skebal ali da je razbil štrajk. To vse, vse to delajo delavci sami: delavci sami so skebi, oni so razdiralci! Oni so, ki delajo na propast delavstva !!
Še nikdar nismo videli kakega trgovca, bankirja ali kakega magnata rudnikov, na lokomati v: vozeč garjevce na prostor štrajka, ki naj prevzamejo mesta svojih stanovskih tovarišev. Kaj še! Vozi jih strojevodja v delavski obleki, — mož, ki spada k delavski stranki in z unijsko karto v žepu — vozi nevednež na prostor štrajka nevednež e, ki so postali izdajice delavstva in
izdajice samega sebe.--------^
Ko pokličejo deželno vojaštvo imenovana milica na prostor štrajka, da istega razdere, pridemo do prašanja: kdo pa so ti uniformiranci? Ali so to kapitalisti oziroma sinovi istih, ali so ljudje, katerih roke so trde od vsakdanjega dela?
Kadar se policijo kakega mesta pokliče, da potolčejo štrajkarje, ki se borijo za zboljšanje svojega položaja; katerega stanu pa so ti ljudje, ljudje z knipeljnom v eni in samokresom v drugi roki?
Nevednost policije, nevednost deželne milice in nevednost \lad-nih trup — vsi ti ljudje so iz delavskega stanu, — to so ljudje kateri vojujejo boje kapitalizma, ki potem pritiskajo stan, h kate remu imenovani ljudje sami pri padajo, k tlom.
Kapitalizem bi nikdar ne izvo-jeval nobenega voja, ko bi ne bilo toliko nevednosti ali “ignorance” kot jo Angleš imenuje, v delav škili vrstah, ki ne vidijo, da jih kapitalizem izrablja, ki enkrat s temi one, in drugič s onimi te strahuje. Kadarkoli pa se bo delavstvo zavedalo, spoznalo sovražnika današnjega peklenskega in-duštrijelnega sistema, pod katerim vsi zdihujemo, potem še le bo konec kapitalizma in gospodarsko osvobojenje bo nastopilo.
nika in monsignora Oeorgesa so namreč zaprli, ker je nabrani denar zase porabil. Preiskava je spravila na dan prav podučne stvari. Georges je bil pred 26 leti posvečen za duhovnika. Njegov ,škof ga je poslal celo v Rim, kjer je ostal dlje časa kot tajnik kardinala Schieffina. Z lepimi naslovi, ki mu jih je papež podelil in okrašen z redi, se je vrnil na Francosko in je dobil blizu Versaillesa faro. Pečal se je pa malo z dušnim pastirstvom, toliko več pa s politiko in s kupčijami. Napravil je družbo, ki je prodajala cerkvam cerkvene potrebščine, posebno starinske, ki so pa bile vse ponarejene. Za izdelovanje cerkvenega perila je pridobil najpobožnejša dekleta; delala so zastonj, oziroma vrli mašnik je 42 teh deklet poplačal s tem, da jih je posilil. Njegov ugled je bil tako velik, da so ga klerikalci celo kandidirali v parlament. Zaradi posilstev in ker je vrh tega svoji ljubici pregnaL telesni sad, so ga takrat malo zaprli in mu je škof prepovedal ma-ševanje. Preselil se je nato v Avra-nehas in tam sleparil na različne načine, naposled z nabiranjem prispevkov za Xvetov spomenik. Nabral je prav lepe tisočake, ki jih je pa vse spravil na stran in niso pri njem ničesar dobili. Pripomniti je treba, da so na Francoskem taki duhovniki postali v zadnjih letih zelo redki. Tam je namreč izvedena ločitev države od cerkve in če hoče duhovnik živeti, se mora pošteno obnašati in si s poštenim delom pridobiti zaupanje faranov.
HIŠA NA PRODAJ.
Prodam hišo; v pritličju je prodajalna, kuhinja in klet. V nadstropju je 5 sob. Poleg hiše je vrt, nasajen s sadnim drevjem, z vinsko trto in kuhinjsko zelenjavo.
Hiša se nahaja med štiri premogovnimi rovi, tedaj na jako dobrem prostoru.
Kupci se naj zglase pri
MARTIN POTISEK,
Box 119	Darragh, Pa.
‘THE SIXTH CITY’
POZOR!!!
ČITAJTE!!!
Našim cenjenim naročnikom in čitatelje naznanjamo, da smo izdali povesti in črtice iz balkanske vojne “Junaka svobode”. Spisal Starogorski. Knjiga je okusno o premljena in obsega sledeče povesti: “Za križ častni in svobodo zlato,” Šumi Marica...”, “Bela roža”, “Usmiljenka”, “Onam’, o-namo...”, “Na straži,”, “Gojka kliče...” in “Na polju bojnem”. — Povesti so mične in lepe in vsakdo jih bo čital z užitkom.
Vabimo vse prijatelje lepih povesti, da si naroče to knjigo, “Junaki svobode” se naročujejo pri upravništvu “Slov. Ilust. Tednika” v Ljubljani in stane broširana knjiga za naročnike “Slov. Ilust. Tednika” 1.50 K, v platno vezana 2.80 K. Za nenaročnike in po knjigarnah broš. 2 K., vezana 3.40 K.
Istotam je izšel sloveč roman “Kletva”, delo znanega hrvatske-ga pisatelja A. Šenoa. Broširan izvod stane 1.40 K, vezan 2.10 K.
Več ko unijskih izdelkov kupite, več unijskih ljudi bo delalo.
VELIK DUHOVSKI ŠKANDAL.
Na dvoru francoskega kralja Lndovika XIV. je živel humanist in matematik Danijel Xvet, ki je za svoje zasluge postal elan akademije in je umrl kot škof v Av-ranehesu. V tem prijaznem nor-manskem mestu so bili lansko leto zelo prijetno iznenađeni, ko jim je papežev komornik monsignor Lu-dovik Georges naznanil, da je sestavil poseben odbor, ki bo po celi Franciji nabiral darov da se postavi v Avranehesu akademiku in .humanistu škofu Xvetu dostojen spomenik. Občinski odbor je to z veseljem na znanje vzel. To veselje je trajalo le eno leto in je zdaj končano. Papeževega komor-]
Vprašajte po Vac. Donat sodo-je najboljša na trgm, 1529 W. 19th St., Chicago, 111.
vici,
Cleveland je industrijelno mesto. Malo je mest na svetu, ki bi se mogli ponašati s takim razvojem. Tam, kjer je še pred dobrim stoletjem pela sekira drvarjev, se dviga danes ponosno mesto s
700.000	prebivalci. K temu je največ pripomogla lega kraja, ki je jako ugodna razvoju industrije. Cleveland je pa tudi zajedno največja slovenska naselbina. Število Slovencev cenijo do 20,000 duš. Večina izmed njih si služi svoj vsakdanji kruh v tovarnah. Drugi se bavijo s trgovino. Jako dobro uspeva tudi Slov. Zadružna Zveza, ki se je v kratkem času svojega obstoja lepo razvila. Tudi marsikateri obrtniki si je pridobil sicer skromno, toda dostojno eksistenco. Mi se bavimo z izdelavo moških, kakor tudi ženskih oblek. Cena moških oblek je odi $15 dalje. Popravljamo, likamo, čistimo in barvamo vsakovrstne moške in ženske obleke. Jamčimo za vsako delo. Prepričajte se!
I. SMUK, krojač,
4706 St. Clair Ave. Cleveland, O.
NE OZIRAJTE SE NA TO, KAR DRUGI POVEDO
OPOMBA!
Opetovano opominjamo vse o-ne, ki zahtevajo od nas pismen odgovor ali naslov tega ali onega naročnika, naj prilože poštno znamko; sicer ne bomo odgovar-jali-	Uprava Gl. Sv.
ampak pridite in prepričajte se sami
KAKO LETINO IMAJO FARMARJI
na farmah, katere smo mi prodali, ne samo v Wausaukee, Wise., ampak tudi v Crivitzu in povsod kjer imamo zemljo na prodaj.
Math Hren, kateri je bil tukaj in videl kako dobro letino imajo farmarji v tej okolici je rekel: Ko bi eden vaju prinesel vzorec zemlje in potem vzorce kaj raste na Vaših farmah, Vam ne bi nikoli vrjel in nikoli ne bi šel gledat zemlje.”
Tako so nam povedali tudi drugi razumni možje, vsak pa kateri pride pogledat si svet in- kraj ne more prehvaliti podnebje in dobre, kot kristal čiste in zdrave pitne vode.
Sedaj je čas, da si pridete pogledati ta svet, ravno sedaj ko je malo žito v klasju,/ko koruza gre v klas, ko je druga košnja skoro zrela in ko vidite kako drevesa rode in koliko krompirja sme farmar pričakovati. Južne države so puste, pašniki so vničeni, koruza je kilava, otava slaba. Dežja nimajo, šuša je. Tu v Marienette County ni suše, dežja smo imeli celo leto dovolj. Trava je lepa zelena, rž, pšenica, ječmen, oves izgleda kot valovito morje in koruza je temno zelena. Živina je debela, lepa gladka in farmar pridno vozi smetano v mlekarno.
Kdor misli kupiti svet, naj pride sedaj ali pa piše za natančna pojasnila.
SKUBIC & MANTEL
133 W. Washington St.
Soba št. 1007	Chicago, 111,
Telefon Franklin 1800
(Advertisement)
! ! ! ! ! !ČE ŠE NISTE!!!!!! pošljite naročnino!
VABILO NA SLAVNOSTNO VESELICO!
I'	f 5	— katero priredi —
SLOV. IZOB. IN DRAMATIČNO DR. “VIHAR”
LUil IMIMiLD NE 1. S E P T E M B R A, T. L.
ESIHilZiiliLmt, v lastnem domu Dunlo, Pa.
Otvoritev veselice od 2 uri popoldne. — Pričetek programa ob 7 uri zvečer.
PROGRAM:
1.	Pozdravni govor: govori predsednik Fr. Bavdek.
2.	Prolog k enoletnici otvoritve doma deklamacija.
3.	V zadnji uri: deklamacija.	*
4.	Pariška komuna: Živa slika.	p';§ap,-	£ V'g'LJ TjT j g •
5.	“Anarhist”: burka v dveh dejanjih. — Osebe:	' l 'J
Golčar, župan, ............................................ Aug.	Samec
Debevec, .. , ............................................. Vinko	Pivk
Zevnik, . . . ( občinski svetovalci, ...................... M. Štritof
Plitek, .... f ............................................ Fr.	Kaučič
Kremžar, .............................................. Iv. Všeničnik
Capuder, kmet, ............................................ |v.	Hribar
Žitnik, tajnik............................................. L Sterle
Martinek, občinski sluga, ............................... Fr. Bavdek
Valdbaun, glavar.........................................'	¿ Naglič
Kozmina, agent, ........................................... j, Hribar
Po igri se vrši ples ter prosta zabava. Program hode nudil izvrstno zabavo. zlasti burka “Anarhist” je Ikaj šaljiva. Uljodno se vabijo vsa slov. Dr. v Lloydell, Onnalinda. Saint Michael, South Forck, Portage, Johnstown, Conemaugh, Franklin, ter tudi posamezne rojake iz okolice', da se iste udeležiti blagovolijo.	Kličemo vam: Iskreni dobrodošli.
Dame proste.	Vstopnina $1.00	Pivo prosto.
Za točno postrežbo, hladilne pijače, sladoled, Itd. Ter izvrsten prigrizek, bode skrbljeno.	ODBOR
BHB	r^\
tans	
mm	
Frank Sakser
Glavni urad : 82 Cortlandt St., NEW YORK, N. Y.
Pošilja
DENARJE v staro domovino
potom c. kr. poštne hranilnice na Dunaju; hitro in ceno.
Podružnica: 6104 St. Clair Ave., CLEVELAND, O.
Prodaja
PAROBRODNE
LISTKE
za vse prekmorske parobrodne družbe po izvirnih cenah.
Tisoče Slovencev se vedno obrača na to staro tvrdko, a nihče ne more tožiti o kaki izgubi.
mmm
s
Slovenska Delavska Podporna in
Družba
Penzijska
Ustanov.
21. nov. 1909
Inkorp.
15. marca 1910.
»IADISON, PENNSYLVANIA
GLAVNI ODBOR:
PREDSEDNIK: Martin Jager, L. Box 102, Conemaugh, Pa. PODPREDSEDNIK: J. Zakrajšek, R. R. 3 Box 57 Columbus, Bans. TAJNIK: Jos. Hauptman, Box 140, 'Darragh, 'Pa.
ZAPISNIKAR: Jos. Mostar, L. Box 351 Staunton, Ul.
BLAGAJNIK: John Gantar, Box 286, North (Chicago, 111.
NADZORNI ODBOR:
ALOJZ FLERE, predsednik, Box 121, Adamsburg, Pa.
MATH PETRICH, I., Box 183, Cliff Mine, Pa.
HENRY LAMUTH, II., Box 114, Marianna, Pa.
POROTNI ODBOR:
JOHN LEKŠE, predsednik, Box 73 Black Diamond, Wash.
ALBERT ŠVAJGAR, n. Box 146, Livingston, ni.
•JOHN GOMILAR, HI., R. F. D. No. 3 Box 144A, Johnstown, Pa.
POMOŽNI ODBOR:
MARTIN HORVAT, Box 140, Darragh, Pa.
ALOJZ ŽAGAR, Herminie, Pa.
MARTIN PUMPE, Box 130 Adamsburg, Pa.
VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. Geo. Boehm, Arona, Pa.
Glasilo je “Glas Svobode.”
Vsem društvam oziroma dr. uradnikom na znanje, da ▼ poslej woailjajo denar na sedanjega blagajnika.
CLEVELAND, O.
Ne da mi vest miru, da ne bi nekoliko opisal našega dušnega pastirja Jernejca; namreč njega in njegovo delo. Zadnji čas je ta človek postal tako ošaben, kot da bi on bil absoluten vladar; proti slednjemu, ki mu ne trobi v njegov rog in mu ne nosi v njegovo nikdar polno bisago, je posebno strog ter si .misli, izžemi jih sedaj, ko so v mojih krempljih. Govori kot kakšen prefrigan Žid: Toliko boš dal v mojo bisago, to liko za mošejo in za oberlenuha škofa tudi ne pozabi itd. Da, prav z luciferjem bi se 'bilo treba dogovoriti za dolarje, da bi se te predrzneže nasitilo. 'Ta Jerneje je še veliko hujši lovec za dolarji, kot je bil prejšnji Vitus. Ko je bil prejšnji kaplan premeščen, se je Jerneje globoko oddahnil, češ, sedaj bodem pa lahko vse sam o-pravil; toda on je tako hotel, a backi pa drugače. Rekli so: “Mi hočemo kaplana, vsaj enga če ne dva, pa mir besedi!” In samopaš-ni Jerneje je bil kar izsebe, ko se ni obnesla njegova nakana; kar penil se je same jeze “jaz vso to delo sam lahko opravim.” Vse ni nič pomagalo, njegova ni obveljala in kaplan je prišel. Seveda, Jerneje je tudi tu gobezdal predno je prišel kaplan ter rekel: “Gospod pride proti moji volji, da ga boste pa tudi podpirali,” Kajpada! Saj kaplan je pri Jernejeu itak zadnji, kot peto kolo pri vozu. — Jerneje ima poroke, krste, bolj ta mastne pogrebe in 1000 dolarjev pa še posebne plače, med tednom pa tudi toliko dobi, da ima za pol leta dosti za hrano in stanovanje. Toda ne mislite, da ima samo ta business kar se tiče njegovega “rokus-pokusa”. Ob je še vse kaj druzega. On je tudi zagovornik in tolmač na sodniji. Marskateri si bo mislil, kaj gre popu mar sodnija, on ima delo iv cerkvi in ne drugod. Pa to ni tako: Na sodnijo se tudi ne bodi kar za “božji ion”: marsikak tolar pade v malho. Toda to še ne bi bilo nič tako slabega, če ne more izhajati z “vobiskumom”, in če bi zastopal resnico. Ali baš v tem grmu leži zajec. On zastopa tistega, kdor mu več plača in če je še tako velika krivica; za to on ne vpraša, samo da je denar. —
Tukaj je tudi en grozno “bogo-boječi” salonar, katerega pri verskih ceremonijah nikoli ne manjka; z Jernejcom sta si goreča prijatelja, delata roka v roko. Res klerikaln lunavec skoz in skoz, delal še ni nikdar v tovarni pa ima vendar 8 hiš! To je pač ob sebi umevno, da z delom še ni nihče o-bogatelj, za to je treba vse druge spekulacije znati, potem gre šele “kšeft”. To vam je ošaben neoli-kanec, obnaša se kot divji Hun. Ako prideš v salon in izgovoriš besedo: “Vsi pit!” tedaj je dobro, kadar je pa človek suh in da kaj malega ugovarja, je pa ogenj v strehi. Pretepa ga brez vsega “pardona”, da pomni kedaj je bil v klerikalno-barbarskem salonu. Eden takšen slučaj se je bil pre-petil lanskega leta njeseca septembra. Neki star človek je sto-
pil v dotičen salon, in to se zna, da kdor že 25 let težko dela, dela samo za kapitaliste, ki so mu že izpili kri in mozek in da nima več tiste moči, da bi se kosal s razpa-seneom. Dobro, nekaj malega je prišlo med njima, katoliški salonar in Jernejca ožji prijatelj, plane kot lev na moža ter ga pahnil s tako silo v peč, da si je eelust pokvaril. Mož domu prišedši ga vpraša sestra, “kje so te tako tolovajsko napadli?” in ko se zave, jej je povedal kje je bil in kaj se je zgodilo. Sestra se je hotela prepričati, kaj da sta skupaj imela ter šla do suroveža, ki ga je baš na dvorišču dobila in ga vpraša: “Kaj sta imela skupaj z mojim bratom, da jo je pri vas tako skupil?” On se pa odreže: “Jaz sem ga! in če se hitro ne pobereš z mojega dvorišča, bodem pa še tebe.” Ona je odgovorila samo “bomo vidli”, in je odšla. Zdravnik pride, se silno začudi, kaj je to in vprašal: Kdo vas je tako pokvaril, ter pristavil to je zver pa ne človek, tirat ga je treba pred sodnika, da bo kaznovan. Zdravnik je še vprašal, kdo bo plačal — seveda zdravnika — in sestra sama revna vdova, je dobra stala kot plačnik. Zdravnik je večkrat v tednu prišel k bolniku, katerega je sestra morala celih 6 mesecev hranit in oskrbovat.
In sedaj nastopi svojo vlogo far Jerneje.
Jerneje pride k svojemu prijatelju “bogoboječeinu” salonerju, ki farju pove, kaj se je zgodilo. ‘Salonar je bil takoj potolažen, kajti far se mu je ponudil in sprejel za-govorništvo! “Le bodite potolaženi, bomo že tako naredili, da jih uničimo.”Far se je hitro za skrajno lopovščino zavzel, ter nemudoma šel na sodnijo, tam govoril kot kakšen raztrgan cigan in pravda se je vlekla kakih 8 ali 9 mesecev. Pri glavni razpravi je po u-radu far skakal kot žaba na lestvi, govoril na vse pretege samo da bi ga bolj opazili, si drug drugemu roke podajali, kot da je eden prišel iz Afrike drugi pa iz Bra-zilje. Zaključek razprave je bil:
Tolavajski krivec je šel čist kot jagnje, pohabljenec bo pokvarjen za vse njegovo življenje in uboga sest'ra je ob tisti denar, kar ga je imela!
Ali ni to skrajna nesramnost in v nebo vpijoča pregreha, ki kliče po maščevanju. In kaj pa ti pop, ali se tebe nič ne tiče 8ma božja zapoved, ki jo drugim priporočaš? Ali ne znaš več tiste male molitve “ne zatiraj vdove in sirote?” Jaz te poživljam, da odgovoriš, kaj ti veruješ v hudiča ali v denar? To sem prepričan, da bo poslednje pravo po tvojih delih. Toda opozorim te, da devetkrat premisli predno enkrat izpregovoriš, kajti to ti povem, da izgovoriš da veruješ v boga, tedaj se boš sam izdal, da si podel hinavec in prvi lažnji-vec te naselbine. Kakor vidim si prišel v veliko stisko, zakaj kakor bodeš zinil, tako si notri. Zato ti svetujem, kar obrni se na tvoje tovariše, kot je n. pr. Belo-
kranjski Janez, za pomoč. Ali tudi s tem ne bo nič, kajti tudi on ima najbolj podle pregrehe na svojem grešnjim telesu. Tudi on je bil že pred leti zrel, da bi bil pahnjen v kakšen prepad v katerega bi letel dan in noč, in še ne bi priletel do tal. Ni se mu mogoče spokorit za njegove grehe; njemu še vedno po ušesih zvoni Pittsburg, kjer se je vse ljudstvo vzdignilo proti njemu, ko čez pravcato propalico ter vpilo: Proč od nas! On se je obrnil do škofa, a kaj mu je odgovoril? Rekel mu je: “Ti Belokranjski Janez, glej da se takoj pobereš iz moje škofije!”
To pač jasno kaže skrajno fa-lotstvo, če že enkrat tako govori škof, ko taki kaj radi zagovarjajo lumparije nižjih farjev. In to nam dokazuje, da ta Janez mora biti res izvržek človeštva 20tega stoletja.
Kaj je ta človek uganjal pri K. S. K. J. ko je imel še moč v rokah. Kmalu bi bila šla na kant po njegovi komandi. To smo spoznali, da kamor tvoj strupeni jezik zadene, tam je*vse okuženo in kamor posežeš s tvojimi parklji, je vse razdjano.
Drugi, oziroma tretji je Tone iz Šiške, on ima za orehovo lupino več modrosti kot Janez iz Bele-krajine, zato pa pride svojim kompanjonom na pomoč z “umom svitlim mečem”. Toda tudi njego va preteklost je precej šantova. Dobro ga poznajo ljubljanske natakarice in kuharice, ko je bil še kos študenta ter v vsaki pisker svoj nos vtaknil. Marsikatera ku-hanka ali metla ga je pozdravila, ko je bil tako siten. Še najbolj mu vedno po glavi šumi “izvrstna” de.bata z Etbin Kristanom, ko je tako sramotno padel in se za redno ne samo blamiral, temveč, o-smešil, da je sramota za vso farsko bando njegovega kalibra. Ali ni gorostasen škandal, ko je pred vsem ljudstvom odpuščanje prosil?! In to je storil veleučeni Tone iz Šiške!!
Kaj pa je z nekim degradiranim “Engelbertom”, po njegovem očetu se imenuje Pollak iz Tržiča? Ta je že tudi vso sramoto zabarabil. Kakšnje nesramne laži je lansko leto pral v perilnici popovskih lumparij, da so se vsi hudiči gnusili nad svojim sobratom, ki je iz mačjega repa vcepljen ta zviti farizej. Za en pogreb zahteva ta vrag 25 do 50 dolarjev! Mrliče pokopavat, je duhovno delo usmiljenja, dobro delo ne pa business.
Ta bedak res dela bogu dopadljiva dela! Ravno nasprotno, pop-je so vsi jednaki, brez izjeme. Jezike imate dobro namazane z lisičjo mastjo, govorite po krščansko, delate pa po turško, a izkoriščate pa po judovsko!
Ko je Jerneje pred 6tmi leti prišel tu sem, se je takoj videlo, da ne kaže nič prida. In kakor bi ljudje slutili pretečo nevarnost, jih je tri četrtine protestiralo, da ga nemarajo; on je vseeno prišel, ker pri rimskih farjih ne zmaga večina. To se vse godi po trmi višjih popov. In kakor hitro je prišel, tako hitro je začel- še bolj hujskati že tako razburjeno ljudstvo. Namesto da bi imel mir delati, je še prepir in sovraštvo netil in podpihaval. Hitro se je na leci razkoračil, da on ne pusti v njegovo cerkev kozlov. Res čudno, kar čez noč je cerkev p-i-.’a.a njegova! Od kod neki ta oblast? Popred še slutil ni, da bo župnik fare Vidove in da se bo dalo nezavedno ljudstvo tako striči ter da bo on tako razkošno živel. Takrat je imel največji srd na velikega vodja nasprotne fare žalostne Mice, to je ua Antona iz pod Žalostne gore. Kaj neki je bilo temu vzrok? Popred tako debela prijatelja z bivšim župnikom!
To je bilo pa tako: Tone je hotel imeti prvo in zadnjo besedo v farovžu in cerkvi, a Vitus se pa tudi ni dal kar tako ugnati v kozji rog in mu je rekel: “Da, veš kaj Tone, mi lahko sami komando peljemo in pobasamo kar notri pride.” In dal mu je pošteno zasluženo brco, ne da bi imel še dalje kakšen dobiček pri dosedanji molzni kravci. Seveda, Tone je bil razkačen kot kralj Antiob nad hebrejsko materjo in nad njenimi sinovi. Popred tako dober župnik, sedaj pa največji zločinec! Tone se je zarotil, da se mora nad njim maščevati in glasno je kričal: “Ven ž. njim, z zločincem! Kutar-
ja pa na faro Vidovo!” Toda ku-tar je sedaj urednik “Ave Špe-le , a govori šo bili na dnevnem redu in slednji večer, češ, naredimo do škofa še ta korak. Toda je že vrag, ko se škof ni niti zmenil za njih oslarije, se je kar skril, kadar so ga hoteli nadlegovati. Ko pa je le bilo zadosti tega praznega prepira in borenja za oslovo senco, je župan vmes posegel ter napravil mir pri Vidu. Enostavno je kutarja ven vrgel in iz jeze je škof poslal oba nova izžemalca in smer Jernejca na Vidovo, nekega Steianiča pa na žalostne Mice faro. Drugemu so vrata zaprli, prvi je pa moral iti, od koder je prišel, oni je ostal. Tone je bil na tega ravno tako razkačen, kot na prejšnjega, ker ni dosegel svoj namen, da bi se kutar pasel na V idovi fari. Tone se je za kutarja tako dolgo boril, da je prišel ob ves denar, kar ga je imel prihranjenega izza časa, ko je še nosil krošnjo s “šlinganjem”, “ Cvirnom ‘ in babjim hlačami. Sama žena je rekla: “Najbolje bi bilo, da bi naš Tone šel v tovarno.” — Toda, Tonetu tovarna smrdi, ko je še daleč od nje. On je sedaj “velepogrebnik” in trgovec z vso hišno “robo”; ima veliko dolarjev in z vsakim se kosa s premoženjem. Tega prepirljivca vsak dobro pozna. Ako njgova ne velja, je hitro zoper. Z Vidovga št, 25 je bil vržen raz predsedniškega stola: pri narodni jednoti je nekaj pokidal, so ga hitro spoznali, kaj on misli in je dobil brco. Kamor se vtakne, tam propade. Okoli Jernejca je tako dolgo hodil, dokler se je Jernejeu jeza ohladila in je dobil odpušeenje; tako, da sta si sedaj velika prijatelja.
In ti Jerneje bodeš tudi dobil zasluženo plačilo, ker si gori omenjena tako uničil. Tudi tvojega jerobstva bo enkrat konec. Tebe ravno ista čaka, kot tvojega bivšega predsednika. Ne bo nikoli dolgo, ko se bodejo čez tebe vzdignili ter bo slišati od ust do ust gromoviti klic: “Ven ž njim, ven Opazovalec.
!
AVSTRO-AMERIKANSKA-LINUA.
'jZTvZT- NOVI PAROBRODI “"T'A .
/i IV VOZIJO iz AVSTRO-
OGERSKE V NEW /ill YORK in OBRATNO
/3*F
PARNIKI PLUTE TO IZ NEW YORKA:
^aura’ .........au?us'ta I Kaiser Franz Joseph I., 3. sept
Argentina, .....30. augusta I Martha Washington, 13 sept
Bu.h-lra?'OdPDUjej0 Tedn° °b '*redah °b 3> uri Popoln« « pri.taniSC.
Huah s Stores, Pier No. 1 na koncu SOte ceste v South Brooklynu.
“a tCh °Zemljah 80 naJceneje in imenovanapriataniSB» DoB" prl,i“a" - '
z njim !
Severovo Gothardsko olje.
(Severa’s Gothard Oil) Cene 25 in 50 centov. Priporoča se za zdravljenje bolečin, katere povzroča revmatizem, hromost ali pokosi niča, za zdravljenje bolečin v hrbtu, bokih ali v prsih, odrg, oteklin, okorelih sklepov ali mišic in drugih poškodb, kjer se more rabiti mazilo. Naprodaj je v vseh lekarnah ali ga pa lahko dobite od nas W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iotva.
(Advertisement)
DENAT POŠIJAMO V DOMOVINO.
Po sledečih cenah:
Za $ 10.35 ....... Kron	50
Za $ 20.50 ....... Kron	100
Za $ 30.85 ....... Kron	150
Za ? 41.00 ....... Kron	200
Za $ 61.50 ....... Kron	300
Za $102.50 ....... Kron	500
Za $204.50 ....... Kron	1000
Za $1020.00 ...... Kron	5000
Poštnina je všteta pri teh svotah.
V tej banki se menja, kupuje in prodaja inozemski denar. Austro Ogrski denar sč kupuje brez odbitka: za 5 kron plačemo en dolar.
Pišite po cene in pojasnila v slovenskem jeziku.
Kasjar State Bank
1900 Blue Island Ave., Chicago.
G. VOKOUN
1411 W. !8th St., Chicase.
V moji trgovini se dobe prve vrete cigare, dobre svalčice in raznoličen tabak iz vseh dežela.
Slovenci, oglašajte at pri meni!
Telefon Canal 2301
Popravi jal-nica dežnikov in pip
NaMiiMotM
kupite zdaj pri
M. KARA
1919 Se. HALSTED ST.
«•r. 19. Placa.
Novi spomladni vzorci
Q (LAVNI ZASTOJ» ZA
AMERIKO
Phelp’s Bros. & Co.,
2 Washington St.,	New York, N. Y.
K- H. Kempt glavni zast. na zapad u 120 N. La Salio St. Ohloago.
NIKJER V TEM VELIKEM MESTU NE DQBITE TAKO VELIKE IN RAZNOVRSTNE IZBERE
Možkih in mlademč-kih modernih oblek
kot so te, katere prodajamo mi po $7.00, $10.00, $12.00, $15.00, $18.00 $20.00 in $25.00
Z veseljem vam jih razkažemo in Vas vljudno vabimo na ogled.
HING®
Vogal Blue Island ave. in 18. ceste
Prodajalna je odprta vsak večer razen ob sredah in petkih. Ob ne-daljab je odprta dopoldne.
NAJVECJA slovanska TISKARNA V AMERIKI JE
NARODIA TISKARNA
2146-50 BLUE ISLAND AVE., CHICAGO, ILL.
TELJCANAL 448
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem, Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jezika. Naša posebnost so tiskovine za društva in trgovce.
:cfl{
ROÍ
BREZ NOŽA
Možjeozdravljeniv5dneh S
................................ lini» JlunT BOLEČIN
Ozdravim vsacega, kdor trpi na Varicoceli, Structuiri; dalj« oadm vtm nalezljivo zastrupljanje, živčno nezmožnost, vodenico ta, bolenn' tiioiii-h se moških. Pridite k nam vsi, ki ste se nevspešno zdratili p/i drugih zdravnikih. Moja 15 letna praks» vam je na razpolago in jamči popolno ozdravljenje. Govorimo v vseh jezikih.
Ozdravim pozitivne želodec, pljuča, ledlce In neprilike v Jetrih.
(Za nenapete« zdravljenje ni treba plačati.)
TAJNE MOŠKE
BOLEZNI
GUBA NAGONA, BOLEZ-ZIVLEDICAH IN JETRIH zdravim hitro za stota« ta tajno. Živčane on*-moglcett, slabost, m. por, zastrupijo«»!« ta zguba vod«.
PLJUČ A
Baduho, Broaohttie. srč-■« bolezni ta pljuč«e zdravim pa moji njM-vejSl metodi
Nasvet zastal j.
STALNO OKREVANJE
SPECIJALIST ZA M8ÍKE IN ŽENSKE.
ZASTRUPLJEN-JE KRVI
ta vseh drugih kožnih bolezni, kakor priACe, lucije, onemoglost Itd.
ŽENSKE
BOLEZNI
beli tok, bolečin« r oza-ture, gorje, otafcltae, pod ju ta druge organske bolean! zdravim ca ■talno.
Preiskovanje zastonj.
DR. ZINS, 183	Chicago
Odprte od • zjutraj de 8 zvečer. Ob nsdeljah od 8 zjutr. de 4 »op.
KONVENCIJA S. S. P. ZVEZE.
Dovolite, prosim, da se tudi jaz enkrat oglasim. Že svoječasno sem opazil, da mnogo svobodomiselnih oseb zdihuje po ¡boljših časih in napredku in ugibajo kako do tega priti. To bi se po moji misli prav lahko naredilo; skoraj 90 odstotkov elanov v naši podporni organizaciji tvorijo delavci, ostali so pa mali obrtniki in trgovci. Zastopana sta dva sloja, ki nosita najtežje breme v današnji človeški družbi. Oba sloja bijeta hud boj za svoj obstanek, daleč proč od domovine v deželi najbolj razvitega kapitalizma. V naših vrstah ni kapitalistov za katere bi delalo stotine delavcev. Vsi člani brez izjeme delamo za ameriške milijonarje in miljardarje, ki nas smatrajo za svoje sužnje. Bratje! Ali je res naša usoda nespremenljiva, ali res nimamo druge pravice kot ponižno prositi druge ihi-losti, kadar nam opešajo moči?! Bratje ne! Združimo se in dosegli bodemo kar nam je potrebno. Na
8.	septembra t. 1. prične zborovati 3. redna konvencija 'S. S. P. Zveze v Milwaukee, Wis„ zbrali se bodo delegati naše podporne organizacije iz prostrane Unije da se posvetujejo v prid svojim ■ članom, začrtajo pot organizaciji do prihodnje konvencije in pregledajo delo odborov in članov.
Ogromno je delo katerega so zvršili odbori in člani na temelju zaključkov zadnje konvencije, pa do danes. Število članov se je podvojilo, pri presojanju tega dela mora govoriti razum, njemu gre beseda pred srcem -in prijateljstvom. Najvažnejše je da se je naša podporna organizacija razširila in utrdila, prodrla je 'v kraje v katerih pred nekaj leti nismo i-meli nobenega člana. ¡Smelo trdimo danes, da gre bodočnost ¡S. S. P. Zvezi, dokler bo temeljila na svo-dobomiselnih načelih, razvijajočih se sorazumevno z duhom časa.
Ta ogromni naraščaj zadnjih treh let v naši organizaciji, so povzročili člani s »motreno ustmeno agitacijo, glavni odbor z dobro upravo in pa agitacijo v tiskani besedi, katero je vrševal list Glas Svobode! Vse tri agita-torične sile so delale ¡sporazumno na podlalgi sklepov zadnje konvencije.
To sporazumno delo je rodilo napredek in razvoj v naši organizaciji, kakoršnega ni nihče pričakoval pred tremi leti!
Važno in temeljivo točko tvorijo v organizaciji, agitacija, izobrazba in dobra uprava. — To se je vršilo v minuli dobi; od tukaj tudi vspeh. Za nas ni končano delo. ko prične in konča konvencija. Delegati imajo na prihodnji konvenciji rešiti razna ■Vprašanja spopolnenje pravil, rezervni fond in druge važne točke. — Zaključke, ki bodo resultati ■razprav, bo pa treba izvesti do pičice. — Načelno mirno in 'hladnokrvno bo treba presojati razmerje .naše podporne organizacije do o-stalih sodobnih organizacij, ako se taka pojavijo na konvenciji, kar gotovo pride v pretres “združitev” vseh ostalih sodobnih organizacij ; to, ¡kar se meni vidi jako potrebno, da storim ta korak in se združimo v eno organizacijo, katera naj bi imela več razredov. da bi lahko vsaki član (iea). se zavaroval, tako kakor bi njemu primirjal dobroto te združitve, ker itak že vsaki dobro ve. da ako se to ne zgodi, da nam je v našo lastno škodo, ker na ta način bodejo propadle vse naše organizacije, ena za drugo prej ali slej!
Bratje in sestre, naprej za združitve in videli bodete, da v združenju je moč in zatišee, kamor se bodemo, ‘zatekli, kadar nam opešajo moči. Ako pomislimo koliko stanejo samo uprave in konvencije raznih slovenskih organizacij, že dobimo svoto, katera nam zmiraj primanjkuje v blagajnah raznih organizacijah; in ti primanjkljaji po blalgajnab so, kateri nas peljejo do prepada.
Toraj delegati prihodnje konvencije S, S. P. Zveze vzemite v pretres združitev, da tem lažje pridemo do zaključka.
Z bratskim pozdravom vsem bratom in sestram S. S. P. Z.
Delegatom pa kličem na veselo svidenje v Milwaukee na dan 8. septembra t. 1.
Martin Meznarič, delegat društva št. 76. Roundup, Mont.
Cleveland, O.
Nepopisno hitro se približuje čas, ko se otvori konvencija ¡S. S. P. Z. Med dopisniki bi bilo sicer lahko malo več zanimanja, za to skupščino, kjer ¡bodo zbrani zastopniki društev iz raznih krajev širne Unije. Razven br. Dullerja in nekaj drugih, se oglaša le malo članov, ki bi razpravljali o tej točki. Konvencija S. S. P. Z. bode izvanrednega pomena ne le za našo Zvezo, temveč tudi za vse ostale napredne organizacije. Zato je potrebno, da posvetimo ves svoj čas pri društvenih sejah, da raz-motrivamo o bodočnosti Zveze. — Predrugačiti, oziroma spremenit: bo potrebno marsikaj, tako ‘glede nadaljne uprave organizacije, kakor tudi glede združenja. Pri članicah bode potrebno predrugačiti marsikaj. Kakor se čuje od raznih strani, želijo biti članice jednakopravne, to je, da želijo imeti iste obveznosti in iste udobnosti, kalkor elani. In prav je tako. — Kjer so dolžnosti, naj bodo tudi pravice.
Veliko se dandanes razpravlja o združitvi naprednih organizacij. Stvar je sicer jako težavna, toda. izpeljiva. ¡Seveda je ¡potrebno v prvi vrsti, da damo novi ■združeni organizaciji povsem novo lice, ker le potem smemo upati v njem trajen obstoj. Vsi trez-nomisleči možje so že davno spoznali, da pod sedanjim sistemom naše organizacije nimajo bodočnosti in bodo počasi -prej ali slej izginile jedna za drugo. Pri tem pa nima dosti pomena, če je organizacija večja ali manjša, če šteje 5000 članov ali pa 20,000. E-dina olajšava za večje jednote je zmanjšanje stroškov uprave. Zato je .potrebno, da se z vsem zanimanjem posvetimo preosnovi naših organizacij sploh. Sposobni in izkušeni možje naj bi izražali svoja’ mnenja v listih. Če se bodo sposobne moči resno zavzele za stvar, se utegne spolniti prihodnjega meseca januarja želja o-gromne večine članstva. Nekatere organizacije so že izvolile v to svrho poseben odbor, isto je pri čakovati tudi od ostalih.
Primoran sem, se dotakniti na tem mestu nekega dopisnika, ki razpravlja v št. T90 Glas Naroda o Jug. ¡Slov. Kat. Jednoti. V svojem spisu se zelo netaktno dotika glede združitve slov. organizacij in v prvi vrsti odsvetuje to J. S.
K.	J Nisem član omenjene jednote, in prepuščam vprašanje združenja njenim članom, ki so opravičeni razpravljati o tem. Bilo bi ■vse iv redu, da ni g. dopisnik zašel na — stransko polje. Humoristično izjavlja, da bog in hudič še nista nikoli stanovala pod eno streho, kar seveda tudi mi prav radi verujemo. Zelo skrbi tega g. dopisnika, da bi v slučaju združitve ne prišli na krmilo — socijalisti. Postali ste jako boječi, gospodje! Ali ste že izgubili popolno zaupanje do vas samih? Vedeti bi morali namreč, da bode narod zaupal vodstvo bodoče organizacije najbolj zmožnim in delavnim močem. Ali pa morda že spoznavate sami, da so tudi med socijalisti nove moči, ki se nikakor ne morejo zametavati, temveč v pretežnih slučajih presezajo tudi take, ki so že pred 27 leti prišli v Ameriko. Vstrajate pri idejah, s katerim ste stopili na ameriško o-brežje, zatiskate oči .ter nočete slediti duhu časa. Strah vas je pred socijalisti, ki baje stoje za kulisami in čakajo, kedaj da bodo pohrustali tudi vas. Vaš strah je brezpomemben, oni ne prežijo skrivoma na 'vas, pač pa se v o-spredju bojujejo proti krivičnemu kapitalističnemu sistemu. Tudi
J.	S. K. J. kakor trdite so ustanovili delavci trpini. Klobuk doli pred temi možmi, kakor tudi pred ustanovitelji drugih potrebnih organizacij. Storili so delo neprecenljive koristi za narod. Storili pa niso isto delo zato, da bi ga jim že prvi .potomci uničili, pač pa, da ga utrdijo. In to se more zgoditi le z modrimi preos^ovami, odgovarjajočim potrebam časa!
In vi napadate socijalizem, ki se bori v prvi vrsti za zboljšanje tužnega položaja delavstva. Če ste delavec, ali se ne bojujete proti sebi samemu? če se navdušujete za nekaj, kar je baje tam nekje — nad oblaki, zakaj bi se ne navduševali za pravice svojega razreda tudi tu — na zemlji?! Ali ne vidite tega ,pri vseh stanovih? Poglejte velike izkoriščevalce sveta, kako z vso eneržijo in železno pestjo vladajo maso! Poglejte duhovščino, s kako umetnimi sredstvi skrbi za svoj dobrobit že tu-
kaj na zemlji! Poglejte vse druge takozvane srednje stanove, kako v močnih združenjih, čuvajo svoje interese. In s pričo vsega tega naj bi delavec, ki tvori pretežno svetovno večino, spal spanje nezavednosti, ter se zadovoljil samo z upom, na boljše življenje — v večnosti! Kaj pa, če ga prevarajo tudi tam? Večina kapitalistov se bo sprehajala po nebeških — letoviščih, katerim vstop si preskrbe že tn na zemlji, kar jim ne dela sitnosti, ker imajo — “money”, in dvomljivo je, da bode sedel tam kapitalist z delavcem na
—	jedni ¡klopi. Zato pa delavec, ne zanašaj se samo — na drugi svet! Z vso pravico lahko tirjaš
—	svoje že na tem svetu, da si olajšaš bedno življenje, ¡kajti če boš imel sredstva, si boš tudi lahko kupil nebesa, če že ne tam, pa vsaj tukaj na zemlji.
, Bratje delegati! V kratkem se sestanemo skupaj. 'Naj ne bo med nami nazadnjaka. Delujmo po svoje moči v bodočo korist slovenskega delavstva, ki tvori pretežno večino v naši podporni organizaciji. Na bratsko svidenje v Milwaukee, Wis.
I. 'Smuk, delegat št. 20.
Virden, 111.
Konvencijo imamo že pred durmi. čas je že tukaj, ko se bo ¡vršila konvencija naše dične S. S. P. Z. v Milwaukee, Wis. Kaj je vendar, da se naši sobratje tako malo zanimajo za tako važno stvar, ko se bo razpravljalo o raznih in tehtnih točkah! Razni dopisi se čitajo v našem vrlem glasilu Glas ¡Svobode, toda malo jih je, ki se tičejo naše prekoristne organizacije S. S. P. Zveze. Dolžnost je vsakega sobrata, da se očito izrazi, kako bi bilo najboljše za obstoj in razvoj naše dične S. S. P. Z., in to temveč, da ne bo potem oporekanj, ko bo prepozno. Mislim, da bi bilo tudi v veliko pomoč eenj. delegatom za razmotrivanje na konvenciji, ko bi sobrati javno povedali svoje mnenje.
Jaz za mojo osebo nisem toliko sposoben, da bi rekel: tako mora biti, pa bo ¡vsestransko prav, toda vsi več vedo, kot pa eden ali deset. Vsaki ima svoje nazore, dobre in slabe. In baš zato bi bilo koristno, da bi se o str? ri več razpravljalo v glasilu Glas Svobode.
Naše društvo je imelo sejo dne
17. avgusta, na kateri je tudi prišlo na razpravo glede združitev raznih zvez in jednot. Ker je stvar težavna, ni znal nobeden bratov reči, kako bi bilo boljše, zato se je izreklo, da bi ostalo pri starim.
Jaz po mojem mislim, več ko je družin pod eno streho, toliko večji je “raus” in leans”. Lahko se zgodi zaenkrat, da se združijo zveze in jednote: to bi bilo po mojem nekaj organizacij uničit, a vzlic temu se pa tudi lahko zopet pričnejo nove organizacije. .
Čital sem v Gl. Sv. št. 33 dopis iz Chicage brata Dullerja. Nič ne rečem, ker se mi zdi. da si sam sebi nemorem misel raztolmačiti, vseeno je pa moja misel, da manj ko je organizacij skupaj, lepši mir je. Kakor brat Duller priporoča in ako bi se uresničilo, da bi se tudi priklopile katoliške jednote, potem bi bile potrebne posebne pravila zaradi cerkvenih o-porok in izključitve bi bile na dnevnem redu.
Moja in celega društva št. 44 je, da naj ostane kakor je, in naj se bolj agitira za .S. S. P. Zvezo, da se vkorenini, kot nepremična skala. Tudi je veliko članov, ki so pri večih organizacijah, toraj tudi po malem ložje plačujejo, kot velike svote na enkrat. Tudi je resnica, da eno društvo ne zadostuje, prepuščam pa stvar našim cen j. delegatom, da ukrenejo po najboljši previdnosti, tako da se ne prenaglijo pri važnih stvareh, kar bi znalo škoditi naši slavni organizaciji S. S. P. Z.
Pozdrav vsim delegatom 'z željo, da ukrenejo, kar bo najboljše in nasvetujejo tehtne stvari, da ne bo potem prepozno.
F. Peterlin, preds. dr. št. 44.
DOPISI.
Powel River, B. C., Can.
Ker še ni bilo citati dopisa v Gl. Sv. iz tukajšnjega kraja, tedaj sem se namenil jaz nekoliko opisat tukajšnje razmere in delo.
Mesto Powel River je mlado, komaj tri leta staro ter šteje o-krog tisoč prebivalcev in leži ob morskim zalivu, nasproti Vancou-
ver Island, ki je 84 milj oddaljeno od mesta Vancouver. Na gorenji strani je jezero Powel Lake, iz katerega se izliva kratka, v morje tekoča reka in se imenuje Po-wel River, od katere je dobilo tudi mesto svoje ime in tukajšna kompanija.
Tukaj je namreč papirnica, katera že sedaj izdeluje do 150 ton papirja v 24 urah. Vso tukajšno mesto lastu j e kompanija, razven dveh hiš; eno lastuje neki Kitajec, ki ima restavrant, spalne sobe in groeerijo, nekaj hiše daje pa v najem, kjer je prodajalna o-blek, a neki drugi pa ima Pool Room. Druga hiša pa je last enega Amerikanca, ki ima salon in spalne sobe. Zadnji je tudi kom-panist papirnice.
■Omenjena dva sta kupila zemljo takoj, ko se je. pričela delati papirnica, sedaj pa ni mogoče, da bi kdo kupil zemljo, ker spada vse kompaniji.
Tukajšnji kompaniji je država zastonj dala ves svet, poleg tega pa še veliko gozda in vodo pod pogojem, da mora postaviti tako veliko papirnico, da se bo izdelalo nad 500 ton papirja na dan; samo nevem, v kolikem času mora vse to postavljeno biti. Papirnica dobiva vodno moč iz popred i-menovanega Powel Lake in ima padca do 147 čevljev in do 40,000 konjskih sil, ako ne več. Vode tukaj nikdar ne primanjkuje.
Tukaj je najprvo začela delati papirnico neka kompanija, ker so pa bili stroški veliki, ni mogla sama z delom nadaljevati, je stopila v družbo z Willamete Pulp & Paper- Co. iz Oregon ‘City, Ore.; nakar se je delo nadaljevalo, tako da sedaj že delajo trije papir stroji, četrti pa začne kmalu delati, ko hitro dobijo naročila na papir.
Dela se sedaj še dosti dobro, če prav so nam pred malo časom ob-Ijubovali nezaželjene počitnice; to pa zato, ker ni bilo zadosti naročil. Sedaj mislim, da se bo delalo kar naprej, toda ne vem pa ne za gotovo, kako bo. S tem pa ne vabim rojake, da bi za delom sem hodili, in še posebno ker je pre majhna plača proti taki draginji, kakoršna je ti:kaj, ker je skoraj za polovico vse dražje, kakor je ' Zdr. državah.
Dela se od 1. junija po 8 in po
10 ur, a plača je pa različna. — Kdor dela čez dan, je deseturno delo in je plačan po 25c od ure, a S urno delo je pa navadno $2.40, v ‘grinder room” $2.70, in pri papir strojih $3.00. Hrana in stanovanje stane na teden do $6.50, in kar je samcev hodijo večinoma v edini tukajšnji restavrant, kjer je prav slabo za živeti, spijo pa v že omenjenih spalnih sobah, kjer so tudi slabe postelje. Nekteri spijo v kompanijskih šendab, kjer pa skoraj ni za živeti.
Boarding hausov tukaj ni razen enega slovenskega, kjer smo štirje Slovenci in dva Šveda na ”bordu”. Kar je pa Italijanov in Grkov, si pa večinoma sami kuhajo.
Zatoraj še enkrat: Jaz ne svetujem nobenemu sem hoditi in sploh ne v British Columbijo, ker se povsodi slabo dela. Tukaj ni druzega dela, kot v gozdu in na železnici; kar pa je rudnikov, je pa večinoma povsod širajk, kamor tudi ni za hoditi.
Vreme imamo sedaj še precej lepo, ali mislim da bo kmali začel dež padati in kakor slišim povedati, tukaj po zimi večinoma dežuje.
Društva tukaj nimamo nobenega, ker nas je premalo Slovencev; toda vseeno spadamo vsi k dru-štvam raznih zvez in jednot.
H koncu pozdravljam vse rojake in rojakinje širom Amerike, tebi list Glas Svobode pa želim o-bilo naročnikov in predplačnikov.
John Kurnik.
VABILO.
Društvo št. 2 S. S. P. Z. v Cla-ridge, Pa., priredi svojo veselico
DNE 13. SEPTEMBRA 1913
katera se prične ob 6. uri zvečer v Nemški dvorani. Vstopnina znaša za oddaljene člane po 50c za bližnje pa $1.00, kateri zneski se bodo porabili za pokritje stroškov delegata.
Na našo veselico vabimo tudi vse druga društva ter jamčimo za vsestransko zadovoljnost in izvrstno postrežbo.
Za odbor:	John Turk.
1 gV-s sZOB°oe
3622 W. 26. Street, Chicago, lil.
n OBVESTILO!
1
?
Vsem društva e, obrtnikom, trgovcem, gostilničarjem, kakor tudi posameznikom se priporočamo za nabavljenje
'1 VsaKotJrsInih T is h o'Vin
kot:	Zavitke in papirje z firmo, za zasebnike in urade,
račune in vse v to stroko spadajoče tiskovine. Priskrbimo tudi
' dr a Ji Klena pratiti a in pr e t) ode
iz tujih jezikov na slovenski jezik in obratno. Naročnikom lista
“Glas Stlobode”	?
dajemo vsa tozadevna pojasnila zastonj, samo poštno mamko m ^	za 2c se naj priloži za odgovor.
»,i».,».»..»..»..»..»..»«»..»«».,
DENAR IN ČAS Sl PRIHRANIŠ AKO SE BRIJEŠ Z
Benko Rus & Co. Safety razor=jem
Naši safety raaorjl so izdelani iz najboljše kovine, imajo lepo obliko, ter se radi svoje popolnosti in trpežnosti. odlikujejo od vseh drugih izdelkov te vrste.
Rezila so napravljena iz najboljšega švedskega jekla, katera bodejo v kratkem radi svoje kakovosti svetovno znana.
Mi izdelujemo 3 vrste Safety razorjev, kateri se razlikujejo le r tem, da ena vrsta od druge obstoji iz boljše kovine in finejšega izdelka in
sicer:
Št. 1. Močno posrebrnjeno držalo in niklasta glava z 7 rezili v lepi
škatuljl .............................................................$po0
Št. 2. Močno posrebrnjeno držalo in pozlačena glava z 13 rezili v f|-
nej škatuljl ........................................................$2.00
Št. 3. Fino izdelano z 22 karatnim zlatom preoblečeno držalo in glava, z 25 rezili v	elegantni škatuljl.................................$8.00
Vsa naročila se pošiljajo le proti predplačilu, poštnine prosto.
BENKO RUS CO.
11250 Indiana Ave	Chicago, Illinois

Compagnie Générale Transatlantique
I
Iz New York v Avstrijo če* Havre Basel.
Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbe, snažne postelje, vino in razna mesna jedila.
Pristanišče 57 Rorth River vznožje 15tb St., New York Cit>
r
HITRI POŠTNI PARNIKI odplujejo vsak četrtek ob 10. uri zjutnj:
S. S. France nov dvovijak)	S. S. La Provence
S. S. La Lorraine	S. S. La Savoie
Najboljše udobnosti v III. razredu.
Odplujejo vsako soboto ob 3. pop.
& S. Rachat»beau (nov. dvovijak)	S. S. Chicago
S. S. Niagara	S. S. La Touraine
Glavni z atop na 19 State St., New Y>rk.	MAURICE W. KOZMIKS#},.
glavni zastopnik za zapadu. 139 N. De arbora St. Chicago, III.
Najstarejša slovanska tvrtka
EMIL BACHMAJi
lil9 So. Centre Ive., Chicago, lil.
. ■	j
Se priporoča vsim Slovanskim drnštvam za izdelovanje društvenih znakov, gumbov, zastav in vsakerih potrebščin. Izdelek je najfineji in najokusneji, uri tem pa zelo zmerne cene.
Neštevilno zahval in pripoznanj jamči M pristnost in okusni izdelek naročenih pot robida.
Pišite v svojem jeziku za vzorce in cenik.
Solidna slovenska trgovina
zalogi imam vso zlatnino in srebrnino, kar jo-spada v to stroko. Popravljam tudi ure in drugo.
V zalogi imam tudi gramofone, slovenske, hrvaš ke, nemaske in angleške plošče. Se priporočam.
Za vse pri meni kupljeno blago jamčim.
FRANK. ČERNE
6034 St. Clair Ave.	CLEVELAND,

l
RAZNO IN DRUGO
1
KRANJSKO.
0 strašni toči na Dolenjskem.
Iz Dvora pri Žužemberku se poroča: V nedeljo, dne 27. julija so nenadoma prihrumeli silni oblaki in vsuli na našo občino naravnost strašno množino, kakor oreh debele toče. Posebno hudo so prizadete vasi: Dvor, Gor. Kot, Mačkovec in Sadinja vas ter Gor. in Dol. Križ v žužemberški občini. Poljski pridelki, posebno koruza, oves in ajda, so popolnoma uničeni. — Hudo so prizadeti tudi naši vinogradniki, ki že več let radi slabe letino niso nič pridelali, letos pa jim je strašna toča polomila vse mlade nasade in potolkla še tisto malo, kar so upali, da bodo pridelali. — Obračamo se tem potom do vseh merodajnih faktorjev, predvsem do poslancev Dolenjske, da izposljujejo pri deželni in državni upravi bednim kmetom izdatno podporo in tako pokažejo, da ni njih ljubezen do ubogega Dolenjca le na jeziku in da imajo razun za svoje bisage, smisel tudi za trpljenje svojega bližnjega.
Nesreča v gorah. V Mojstrani uslužbena delavca Janez Jerše iz Stahovice pri Kamniku in Ant. Bertoncelj iz Dobrave pri Podnartu sta šla dne 3. t. m. v pečine Stenarja nabirat planinke, kjer sta oba smrtno ponesrečila. Ponesrečenca so- pripeljali na Dovje, kjer bosta pokopana.
Pretep. Iz Črnomlja poročajo: V nedeljo so se v AVeissovi gostilni sporekli domači fantje in delavci. Odšli so v drugo gostilno in začeli takoj, preden so naročili pijačo, boj na nož, v katerem sta bila en fant in en delavec nevarno ranjena, en fant pa smrtno nevarno. Iz Prelogov pa poročajo, da je bila tam pravcata bitka med žandar-ji in delavci.
Smrtna nezgoda.. Dne 29. m.
m. se je v Mali vasi pri Ježici dogodila nesreča, katere žrtev je ondi stanujoči 70 let stari Štefan Birk, učitelj v pokoju. Proti Birku, ki je stal na cesti, se je zakadil bik, ki je starčka z rogovi strašno obdelal. Smrtnonevarno ranjenega učitelja so prepeljali v deželno bolnico, kjer so ga operirali. Bik je Birku pretrgal čreva. Vkljub takojšnji operaciji je umrl Birk.
■ Pretepači. Dne 30. m. m. so v deželno bolnišnico pripeljali 39-letnega Franceta Pašnikarja iz Kostrevnice pri Litiji, kateremu so vaški fantje pri tepežu zlomili desno nogo ter mu prizadeli po životu z noži več ran.
V brezdno je padel. 301etni dimnikarski pomočnik Anton Žebre iz Kranja je počival ob kokrškem mostu. Sapa mu je odnesla klobuk, nakar- je Žebre hotel zaroko vloviti klobuk. Pri tem je Žebre izgubil ravnotežje ter zletel v 30 metrov globoko brezdno, kjer je obležal znatno ranjen. Žebre je ležal v jarku vso noč. Dobili so ga šele 30. m. m. zjutraj. Prepeljali so ga v. Ljubljano.
Legar v Mostah. V najbližji bližini Ljubljani se je vgnezdila infekciozna bolezen in se prav močno razširja. Doslej je obolelo na legarju v Mostah 18 oseb, ena oseba je že umrla. Dolžnost oblasti je, da takoj ukrenejo najobšir-nejše varnostne naprave, da se bolezen ne zanese še v Ljubljano.
PRIMORSKO.
Kapitalistična brezsrčnost. (Do-is iz .Stračic pri Gorici). V tu-ajšnji tvornici je delal že čez 32 >t J. S. iz Gorice. Dne 10. julija 1 .ga pokliče ravnatelj tvornice 'reis k sebi in mu očita, da je po-varil kotel bombaža ter s tem apravil “ubogi” tvrdki škode 000 do 2500 K. Ker si je bil J. S. vest, da ni on zakrivil škode, je otel ugovarjati, a ni mogel — er ga enostavno nihče ni poslusi. No, ravnatelj pa ga je venarle “potolažil” tako-le: “Ob 6. obite vašo knjižico in pojdete roč.” Ubogi delavec! Po 321etni oboti so ga brez odpovedi vrgli a cesto ne da bi preiskali, kdo a je škodo zakrivil. Mož ima že-o in 5 nedoraslih otrok. Dobival e po 2 K 80 v na dan! Seveda riiljonarski kapitalistični firmi ni ■se to nič — saj bo tvornica ob-tojala brez J. S. Ubogi delavec e zahteval, naj bi mu izplačali 'saj 14 dnevno mezdo, a dobil je
odgovor, da to ostane v poravnavo škode. Ko bi J. S. tudi res bil krivec, ali ni s svojo 321etno ro-boto že zdavno plačal to škodo, ker tako naporno delo pač gotovo ni plačano z 2 K 80 vinarjev na dan. Koliko tisočakov si je nagrabila tvrdka z žulji ubogega trpina J. S J Zakaj pa ni J. S. nastopil sodno pot? Ko je J. S. vprašal svoje sodelavce, kdo od njih bi pričal njemu v prilog, je dobil odgovor, da vedo vsi, da ima prav in da ni on pokvaril bombaževi-ne, vendar pa ne morejo iti zanj pričat — ker se boje ravnatelja g. Preisa. Ta gospod ima namreč to lepo navado, da vsakega delavca, ki upa ziniti le besedico v škodo tvornice, odpusti brez odpovedi iz službe. Zaradi tega je tudi J. S. o-pustil sodno pot, da ne bi spravil še druge delavske družine na cesto. Delavci! Izprevidite vendar že enkrat, kako koristno bi bilo za vas, da se organizirate, da potem lahko združeni zagovarjate svoje pravice in skupno nastopate za svoje interese. Ne dajte se tako brezbrižno izkoriščati od kapitalizma, da vas na starost ne zadene usoda, ki je zadela J. S. E-den za vse, vsi za enega, to vam bodi sveto geslo!
ŠTAJERSKO.
171eten samomorilec. Iz Maribora poročajo: V torek popoldne se je sprl 171etni zobotehnični vajenec Grilec s svojim bratom. Prepir je postal tako hud, da so morali poslati po stražnika. Grilec je že dopoldan dejal, da se bo zastrupil. Zavžil je morfij in ko so ga privedli v zapor, so se pojavili na njem znaki zastrupljenja. Prejmi jali so ga v bolnišnico, kjer je pa kmalu umrl.
V Savinji je utonil. Med Rimskimi Toplicami in Zidanim mostom so v torek, dne 5. avgusta popoldne našli v Savinji mrtvo truplo Mihaela Grošelja, kaplana ,• Dramljah pri Celju. Pred nekaj leti je bil v opazovalnici v Grad-eu.
Grozen samomor. 651etni Kodo-ličev viničar v Kagu v ormoškem okraju Martin Zorec je bil hud žganjepivec. Zadnja dva dni mi-nolega meseca je neprestano popival po gostilnah. Dne 31. julija je prišel zjutraj domov, šel v kočo za streljanje proti nevihti, vzel možnar in ga prinesel pred kočo. Ko ga je nabil, se je sklonil nadenj in vžgal. Učinek je bil grozen; razneslo in razmetalo mu je glavo in prsi na tisoč koscev, ki so ležali okrog po vinogradu.
Detomorilka. Iz Celja poročajo: Helena Mastnakova, posestnikova hči v Lokarju pri Št. Jur ju, je iz jeze, ker jo je zapustil njen fant, vrgla svoje dete v greznico. Dete so še isti dan potegnil mrtvo iz greznice. Mastnakovo so aretirali in jo izročili okrožnemu sodišču.
KOROŠKO.
Za alkohol vse. Iz Beljaka poročajo: Ključavničarski pomočnik Libošeg je stavil za liter piva z nekim monterjem, da preplava Dravo na določenem mestu. Pri Kastnerjevi tovarni za sodavico je skočil Libošeg v Dravo in plaval po vodi navzdol.. Nekoliko proč od kavarne “Drau” je pa naenkrat izginil pod vodo in ni prišel več na površje. Vzlic skrbnemu iskanju niso mogli dobiti Li-bošega.
Detomorilka. V okolici Kruske-ga mosta je zakopala 171etna dekla posestnika Dulnika svojega novorojenega otroka v kup sena, kjer se je otrok zadušil. Ko so deklo prijeli, kje ima otroka, je sama povedala, kam ga je dejala, toda bilo je že prepozno. Otrok je bil že mrtev. Mater so zaprli.
Utonil je. Iz Brnce poročajo: Dne 31. julija je v Žili utonil žagar Andrej Kugi, p. d. Štrelcov pri Rogajah. Prepeljal se je kakor večkrat s čolnom Čez Žilo in pri tej priliki utonil. Truplo so našli pri Vetrovskem mostu, čoln pa pri železniškem mostu.
Trdovratna samomorilka. — Iz Poreč poročajo: V nedeljo je skočila neka uslužbenka park hotela s samomorilnim namenom v jeze ro. Vzrok — nesrečna ljubezen Že prejšni dan je izpila strup. Strup pa je le toliko učinkoval, da ni mogla drugi dan vstati. Ko je hotelirjeva žena napodila služkinjo iz postelje, je šla ta namesto na delo, v jezero, iz katerega jo je potegnil neki šofer. Prepeljali so jo v celovško bolnišnico.
RAZNO.
Hrabra Rumunka.. Na progi železnice med postajama Verlad in Marasesti v Romuniji se je pripetil neverjeten dogodek. Strojevodja vlaka je zagledal pred kratkim na progi gori navedenih postaj neko mlado kmetico, ki je vpila in se trudila z velikim naporom, da bi obrnila pozornost nase. Vlak se ustavi. Nekateri častniki teko k njej in vidijo, da dekle drži tesno z velikim naporom in z vso svojo močjo nekega Bolgara, ki je napenjal vse svoje moči, da bi se rešil tega neprijetnega in tesnega objema, a zaman. Dekle ni hotelo izpustiti svoj plen, dasi so ji roke krvavele, ter izroči Bolgara romunskim oficirjem. To dekle je namreč zapazilo, da namerava nasprotnik z dinamitom prihajajoči vlak v zrak pognati. Zato se zakadi vanj in ga drži tako dolgo, da je prišla pomoč. Nekaj kilogramov dinamita se je res našlo na železniškem tiru. Mladenko so nesli romunski častniki slavnostno k vlaku in morala se je ž njimi vred odpeljati v Bukarešto. Bolgar pride pred vojno sodišče. Bog ve, če bi oficirji kake druge države v enakem slučaju tudi tako odlikovali in počastili ubogo priprosto kmetsko dekle?
Križ in meč. Avstrijska vojaška uprava ne zaupa nič vreč svojim o-fieirjem, zakaj drugače ne bi poklicala jezuite, da ji izvežbajo in preparirajo rekrute šfe preden prestopijo prag vojašnice. Po vsej Avstriji bodo namreč v jesen za novince shodi, na katerih bodo pridigali jezuit je.. Shodi bodo če le mogoče, v vsaki vasi in jezuitje bodo poslali takrat svoje najbolj fanatične pridigarje, ki naj fantom v najžarkejši luči pokažejo notranje in zunanje sovražnike Avstrije. Zlasti so nevarni notranji sovražniki. To je torej najnovejša naloga katoliške cerkve: Rekrutenabrichtunga; ’.
Škandal v kasarni. Iz Lvova poročajo: Sedemnajstletno kmečko dekle Stanislava Dobler je prišla te dni v Lvov, da bi si poiskala službo. Ulanci so našli dekle v parku in so jo odvedli v kasarno, kjer so jo skrili na svislih in jo imeli tri dni zaprto. Vojaki so dekle ponovno posilili in jo zlostavljali. Po treh dneh se ji je posrečilo, da je ušla na dvorišče. Tu so jo našli drugi ulanci, ki so jo zopet spravili na senjak in jo mučili na enak način. Dajali so ji samo kruh in vodo. Ko je bil napovedan pregled, so se ulanci zbali, da najdejo dekle na svislih, pa so jo sami odpeljali na prosto. Medtem je pa obolela. Neki zidar jo je našel v gozdu in jo odpeljal k žandarskemu p ostaj e vod ji Nowa-koovskemu, ki je napravil ovadbo pri vojaški oblasti. Dekle so spravili v bolnišnico. Več ulancev je
aretiranih.
Svinjar v talarju. Iz Mosteca na Češkem javljajo: Žandarmerija išče župnika Knoteka, ki je pred par dnevi zapustil svoje mesto in se zdaj klati po krušnogor-skih šumah. Proti patru Knoteku je že več kakor 40 ovadb zaradi posilstva in oskrumbe nedoletnib deklic. Zlasti hudo se je far pregrešil proti osmim deklicam v starosti enajstih do štirinajstih let, med katerimi je hčerka nadučitelja in občinskega načelnika. Župnikovi zločini obsegajo dobo šestih let. Že pred tem je bil enkrat zaradi enakih reči v preiskavi, ki pa je bila ustavljena.
PROŠNJA.
Kje se nahaja John Pasich? — Malopridnež je od tu kar izginil, brez da bi bil 'plačal svoj board. Tukaj je ostal dolžan $100; pri-šel je sem iz Butte, Mont. V Butte se je baje malo časa nahajal.
Govori se, da ima nekaj denarja na banki v AValace, Idaho, kjer se je popred nahajal.
Prosim tamošnje rojake, da poizvedo, če ima res kaj na ohdotni banki in mi sporoče.
Nina Gentili,
Box 2, '	Kimberley, Nev.
Maksim Gorki je blizo smrti.
Pariš. — Sloveči revolucionarni ruski pesnik in pisatelj Maksim Gorki, kateri kakor znano že leta boleha za sušico, leži v tukajšnji bolnišnici v brezupnem sta-
Če hočete zgubiti prijatelja posodite mu denar!
Kedar prosi, zlata usta nosi,
Kedar vrača, hrbet obrača!
Takih dobrih prijateljev je jako malo. Ako se hočete izogniti neprili kam zaradi posojila denarja takim napačnim prijateljem in če ne marate zgubiti svojega denarja tedaj naložite svoj denar obrestonosno na varno banko. Če to storite se Vam ni treba bati, da bi vam ga tatovi ukradli ali ga pa ogenj vničil. Vloge prijemamo od $1.00 naprej. Iz malega raste veliko. Isto tako vljudno Vam postrežemo kedar prinesete samo en dolar, kot če bi prinesli več. Od vlog plačamo 3% obresti na leto. Obresti so plačljive vsakega pol leta. — Pričnite hraniti še danes.
Ameriška Državna Banka
1825—1837 Blue Island ave., Vogal Loomis St., Chicago, 111.
HRANITELJICA VLADNIH POŠTNIH VLOŽKOV. GLAVNICA IN VLOGE $1.850.000.00
JAN KAREL, predsednik,	J. p ŠTEPINA, blagajnik,
Uradne ure so od 8.30 dopoldne, do 5.30 popoldne, ob sobotah do 9 ure zvečer, ob nedelji a*11 pa od 9 dopoldne do 12 ure opoldan.
Denar pošiljamo v Evropo po veliko nižjih eenah kot pa pošta.
Govorimo vse slovanske jezike.

Pošiljamo denar
v Domovino
i Kaspar State Bank
<t
1
1900 Blue Island ave. CHICAGO, ILL.
MAP#
mm® mm®®®®®® m
• Ovirano delovanje
Naše vsakdanje delo bi moralo biti tako upeljano, da se vzdržimo aktivni iu da na ta način porabimo ves čas in vso našo zmožnost. Na ta način ostanemo zdravi in močni. Nikoli ne smetao dopustiti, da bi kaj oviralo naše organe pri njih delu, kar bi bilo našemu celemu telesu v škodo.
Toda celo največja skrb ne more včasih preprečiti, da se ne bi naši organi vle-nili ali pa popolnoma prenehali delovati. Zgodi se, ¿a se želodec brani sprejemati hrano ali morda vsaj ne sprejema toliko hrane, kolikor je potrebuje telo. Včasih tudi jetra ali čreva ne delujejo in posledica je zaprtje. V takih slučajih, kjer so prizadeti prebavni organi, je najboljše zdravilo '
Trinerjefo ameriško zdravilno grenko vino.
Isto bo izčistilo ves sistem, brez kakih bolečin ali neprilik. Ojačilo bo tudi
prebavite organe in poleg istih tudi celo telo. Isto bo:
USTVARILO DOBER TEK POVEČALO RAZKROJITEV IN ODSTRANILO ZAPRTJE, NOTRANJE BOLEČINE IN KRČ, GLAVOBOL, ZLATENICO, KOLCANJE IN BLJUVANJE.
Isto bo pomoglo v vsih takih boleznih pri katerih trpi želodec in vsled katerih zgubimo apetit, smo zaprti ali se čutimo slabo. To zdravilo želimo priporočati za slučaj nervoznosti, povzročeni vsled nepcebave in za ženske nerednosti, povzročene vsled kroničnega zaprtja.
Za dobiti v lekarnah in pri
JOS: TRINER
nju. Kakor so zdravniki izjavili, je vsak čas smrti pričakovati, kajti njegove moči so docela opešale.
1333-1339 So. Ashland At©.
Chicago, UL
t ®mm«	mm®®®®®	w®99®9®m•
GREHI ZADRUŽNIŠTVA.
Več tukajšnih časopisov se precej zavzema za zadružništvo ter ga priporoča, zatorej Vas prosim, da mi dovolite v Vašem cenjenem listu nekoliko prostora, da tudi jaz smem spregovoriti nekaj besed o tej važni panogi, ki je velikega pomena za narodno gospodarstvo posebno še za manj premožne sloje. Prav dobro razvito zadružništvo najdemo v nekaterih državah Evrope, ki prinaša svojim članom zadružnikom prav lepe koristi ali tudi — če je gospodarstvo zavoženo — ogromno škodo. Moj namen ni, da bi tukaj razpravljal o zadružništvo vseh narodov, ampak jaz želim opozoriti rojake na nekatere točke, na koje se mora posebno paziti pri zadrugah, če se hoče doseči njih koristonosni namen. Opozoriti hočem v sledečem čitatelje na vzr«, ke, vsled katerih najdemo v stari domovini toliko zadrug, ki niti najmanj ne izpolnjujejo svojega plemenitega namena (Op. ur. Kle rikalne brez izjeme.) ter se bojujejo dan za dnevom le za obstanek, nekatere pa so celo prišle do poloma. Ker ima zadružništvo povsod jednake cilje, namreč da koristi svojim članom zadružnikom in so glavne točke pravil v eni ali drugi državi skoraj taiste, vsled tega se bojim, da se tudi tukaj lahko pokažejo iste napake, slabe strani in razočaranja, kot so jih doživeli v zadnjih letih v stari domovini. Kaj ge prav za prav zadruga?
Zadruga je društvo, pri katerem se nedoločeno število oseb združi v medsebojno gospodarsko korist ter uplača kot prometen kapital vsak član gotov delež, manjši ali večji, in obenem jamči na podlagi pristopa in uplačanega deleža o-mejeno ali neomejeno s svojim premoženjem, kako pač določajo pravila, za vse obveze zadruge. Ako je število članov določeno, ni več zadruga, ampak navadno trgovsko podjetje ali družba, katere namen je le denarni dobiček. Omejeno jamči zadružnik, ako jamči za obveze zadruge samo do gotove svote, neomejeno pa, ako jamči s vsem svojim premoženjem. Uplačani deleži so v razni visokosti ter predstavljajo z rezervnimi glavnicami vred premoženje zadruge, katere člani so lastniki tega imetja. Po glavnem ' namenu, katerega imajo zadruge za izpolnjevati in ki pridejo posebno za nas v poštev, jih lahko ločimo v kreditne ali denarne zadruge. katere dajejo svojim udom posojila kot so na primer skoraj vse posojilnice po Slovenskem, v konzumne, ki preskrbujejo svojim članom živila in v gospodarske a li kmetijske, ki prodajajo svojim «lanom njihove pridelke ter jih preskrbujejo z raznimi gospodarskimi potrebščinami. Posle zadruge vodi od udov izvoljeni odbor, ki ima razna imena kot načelj-stvo, predstojništvo ali ravnateljstvo. Kontrolo ali nadzorstvo čez vse posle pa ima v ta namen izvoljeno nadzorstvo. V splošnem se je praktično izkazalo, da se prav ■male zadruge ne držijo iz jednostavne ga vzroka, ker se malokje najde kak odbornik, ki bi bil svoje naloge vešč ali ki bi se žrtvoval brezplačno v prid zadruge. In take zadruge spijo spanje pravičnega. K tepi lahko prištevamo sko raj vse kmetijske zadruge (ne kmetijska društva). Več življenja že najdemo v srednje velikih za drugah in v prav velikih, toda maslo jih je med temi,: ki bi bile lahko na sebe ponosne, vsaka ima kakega črva, ki ji greni življenje. V splošnem je odborništvo neveščo za vodstvo. Izkazalo pa se je, da bi se morale zadruge voditi ravno tako, kot trgovska podjetja, seveda brez špekulacij. Odbor bi moral biti teoretično jn praktično izobražen ki bi umel tudi praktično knjigovodstvo, na katerega se žal polaga mnogo premalo važnosti. Jaz poznam na vsem Slovenskem samo eno posojilnico, ki i-raa praktično knjigovodstvo ter upravlja svoje posle popolnoma po vzorcu bank, zato pa tudi stoji na trdnih nogah. Posojilnice bi se morale voditi po istem načinu kot dobre banke, ki postajajo od dne do dne močnejše. Pri večjih zadrugah nastavi odbor za vodstvo uradništvo pa kako ? Falirani študentje, ki so prišli samo skoz protekcijo do te časti. Nekateri še
celo to niso. Ako ima advokat ali notar kakega škrica, ki ga ni kos zaradi nesposobnosti sam porabiti, ga porine v zadrugo njegove stranke, kjer se oskrbuje ljudski denar. Za njegovo privatno premoženje je za nič, za ljudsko premoženje pa je dober. In na takih stebrih sloni zadružništvo! O kakem izboljšanju uprave ali o na-predništvu ni govora. Knjige se vodijo po načinu, kakor jih je napravil nevešči ustanovnik po svojem. iSeveda vse prej, samo prak> tično ne. Kapitalističnim bankam je to prav všeč, ker samo na ta način, če so zadruge nazadnjaške, jim je mogoče skubiti in odirati ubogo ljudstvo, ki se primorajo zateče v njihove kremplje. Veliki denarni zavodi, ki bi morali iti z lepim vzgledom naprej, ne storijo nič boljšega. Še ni dolgo od Tega, da je iskal največji denarni zavod na Slovenskem ravnatelja in po slušajte kaj se je zahtevalo od njega, biti mora namreč doktor in imeti nekoliko prakse v denarnem zavodu. V prihodnje bodo menda zahtevali, da mora biti polnokrven aristokrat. Da bi bila kedaj kaka banka iskala takega ravnatelj, se še ni prigodilo -nikjer, kajti banka postavi na krmilo le človeka, ki je v tej stroki dovolj izobražen in zmožen ter ne gleda na doktorat. Vsled navedenega se ne smemo čuditi, če najdemo mnogo nepravilnosti v škodo zadruge, ki se vsled skrajno slabega in nepravilnega knjigovodstva ne morejo kmalu odkriti in se najdejo še le tedaj, ko je že navadno prepozno. Na primer konkurz ¡Glavne posojilnice v Ljubljani bi se bil lahko že odkril prej ter bi vlagatelji nikoli ne bili izgubili tako ogromnih svot. Med prizadetimi je tudi mnogo Amerikance v. Iz tega raz-vidimo, da se mora voditi praktično knjigovodstvo, s pomočjo katerega se zamore v kratkem času ugotoviti in pregledati vso resnično premoženje zadruge.
Pri izvolitvi odbornikov se gleda navadno le na osebe, ki so najbolj priljubljene, če so za ta posel zmožne se ne upraša, kar je popolnoma napačno in seveda ti izvoljenci prevzamejo prav radi to častno mesto, ki je včasih tudi zelo dobro plačano. Odborniki in nadzorniki prepustijo najčešće enemu članu, kateri se dela vsaj nekoliko zmožnega, brez vsakega nadzorstva vse posle ter mu slepo zaupajo. Oči se jim odprejo še le tedaj, ko je že prepozno. Po tem še le se začne gibati ves ostali odbor ter se praskati za ušesi. O tem grehu bi Vam lahko naštel brezštevilno slučajev. Smelo lahko trdim, da ni skoraj zadruge, pri katerej bi ne bil napravil odbor te neprevidnosti. Po največ sc bojijo gospodje odborniki zamere, da bi držali po pravilih zadruge pod kontrolo svojega tovariša gospoda odbornika. Mnogo k temu pa so tudi krivi zadružniki sami, ki se za zadrugo sploh ne brigajo in mnogi nimajo niti pojmi, kaj je zadruga in kakšne pravce in dolžnosti da imajo uapram zadrugi ter sploh ne pridejo na ob čni zbor (glavna skupščina, tukaj imenov. konvencija), da bi se prepričali o stanju premoženja zadru ge. Poznam zadruge, ki že leta in leta na občnem zboru niso imeli drugih zadružnikov kot načelstvo in nadzorstvo in še teh ne vseh.
V takih okolščinah seveda delaj,1 odborniki sami, kakor jim ljubo in drago, špekulirajo in kreditirajo ljudem slepo do neverjetnosti, sestavljajo napačne letne račune itd. Ko je že zadruga pred polomom se začnejo zavedati zadruž niki svoje brezbrižnosti, pregovor pa pravi: “Po toči zvoniti je pre pozno. ”
Prdno se ustanovi kaka zadruga, bi'se naj vedno stavila sledeča važna vprašanja: 1.) Bo li dovolj članov? 2.) Je li dovolj oseo, ki bodo zmožne in tudi voljne u-pravljati odborniško odgovornost zadostno strogostjo in požrtvovalnostjo? 3.) ¡Če bo zadruga primorana se razširiti v veliko podjetje, bode li donesla toliko, da se bo zamoglo nastaviti in plačati o-sebo, ki bo zmožna voditi posle v splošno korist zadruge in zadružnikov ter bo odgovarjali vsem zahtevam? Ako ne najdete na ta vprašanja povoljnega odgovora, tedaj je bolje, da se misel na u-stanovitev zadruge opusti. Očita! mi bo morebiti kdo, da gle4am na zadruge vse prečrno, toda zago-
tovim lahko vsakega, da bo tudi mojega prepričanja, če bo pogle dal zadružništvo v stari domovin’ tako kakor sem ga jaz. Zadružništva vodilni krogi nočejo pripoz nati teh navedenih napak, ampak imajo vedno kot izgovor, da so u-plačani deleži premajhni ter ima jo zadruge premalo kapitala. Ko bi pripoznali resnico, bi jun odklenkalo in njihovi mastni dohodki in veliki trebuščki bi jim začeli pojemati, naj si že bo ena ali druga stranka. Najlepše pri vsem pa je to, da se v zadružništvu nasprotne stranke ne napadajo, ker se bojijo neljubih razkritij.
Rojaki, če ustanovite zadrugo, bedite natančni, previdni, popolnoma nepristranski in strogi, ako želite, da Vam bo zadruga res do-našala koristi, ravno zavoljo katerih ste jo ustanovili in da bodete lahko ponosni na njo in na sebe. _________________ F. V.
POSLANO.
Broughton, Pa.
Prosim priobčite par vrstic iz naše naselbine Broughton, Pa. Seveda, kar se dela tiče, je dobro, dela se vsaki dan, zaslužek je pa odvisen od prostora.
Poročati imam, da smo 17. avgusta imeli piknik v zelenem grmičku, kjer smo se veselili z ječ-menovčkom in tudi s svinskim o-bražekom od ranjkega marja-sea. Nekteri -člani so 'kaj grdo gledali tega marjaščka, dokler je še občeval s svojim narodom. No, pa najbode kakor hoče, mislim pa. da je bil dobro izobražen, dokler je še skakljal po hlevčku s svojo svinjsko gospodično. Marjaščkovi nasprotniki so ga po sili nekaj pregovarjali, a ker so pa tisti člani sami taki bili, tedaj jih nočem po imenu opisati in to tem manje, ko se vsak sam dobro spominja svojih pregreh.
Vse drugače je pa bilo, ko smo enkrat svinski obražček opekli, tedaj so nasprotniki takoj 'bili pri njegovem mrtvaškem odru ter začeli drug za drugim: “Daj ga še meni za 25 krajcerjev”; in to tako dolgo, da ni o siromaku nič o-stalo. Tedaj marjašček želi dober tek v dotičnih želodčkih.
Nadalje pa prosim tiste člane, ki so govorili, da dajemo dobiček v naše žepe, kar je od svinskega obraza, tedaj povem, da je to laž nas je bilo osem članov, ki smo si naročili in kupili enega prašička, da ga bodemo spekli, in da bo na piknik prišlo več ljudi, in tako smo tudi storili. Pri tem smo se pa tildi dogovorili, da če bo izguba, jo mi sami trpimo, če pa bo dobiček, ga damo pa društvu. Sicer pa mislim, da se bodemo c stvari sami dogovorili, da bo v re du in v ¡korist društva.
Konečno pa prosim vse nasprotnike društva S. S. P. Z. v Brough ton. Pa., da bi drugič malo bolj jezike za -zobmi držali. Sicer jim ravno ne zamerim, ko se delajo silno naobražene, kot mohameda-nec, ki v vodo skoči in v svojo roko pljune. Taki so tudi ti nasprotniki, saj jih ni veliko, samo štirji so taki, ki imajo odprto glavo sa mo takrat, kadar na široko odprejo svoje žrelo. Zato pa tako gobezdajo.
Sedaj pa še lepo pozdravim vse moje nasprotnike, Iki so mene grdo gledali še pred mojo smrtjo in ko sem bil dogotovljen, so me pa sladko požirali.
Pozdrav iz onega sveta še enkrat — marjaščkov obrašček. —
Fr. Gliha.
Naznanilo.
Slavnemu slovenskemu občinstvu, kakor tudi Slovencem, ki so od mene kupili farme v Crivitzu ali pa ki mislijo farme kupiti od mene naznanjam, da sem se odločil postaviti na trg
Več tisoč akrov rodovitne zemlje
v bližini prijaznega in cvetočega mesteca
CRIVITZ, Marinette Co., Wis.
kjer je letos in lansko leto kupilo farme veliko število Slovencev in kjer jih je že veliko naseljenih in se prav dobro počutijo kot začetniki na svoji lastni grudi.
Ob enem naznanjam, da sem izročil glavno zastopništvo med Slovenci in Hrvati, Vašima rojakama
SCUBiC & MANTEL
katera bodeta od sedaj naprej na razpolago vsakemu rojaku, jim pokazala svet in zemljo in tudi v vseh ozirih pošteno postregla
Za nadalnje informacije, pojasnila in tudi knjižico, ki popišuje farme v Crivitzu, pišite na sledeči naslov:
Skubic and Mantel,
133 W. WASHINGTON ST.
CHICAGO, ILL.
THEO KERSTEN, lastnik
Cena akru je od $10 do $30.00.
i « :
EfV
im
MLADI
\o ¡
o
c A-
.1«) ’ST
;:.On
lujw'Ví-' ^s\\\vl "
...o': kyW'
STARI MOŽJE MOŽJE SREDNJE STAROSTI.
Možje, ki se nameravajo ženiti — možje, ki bolehajo — možje, ki so bili nezmerni, prestrastni in ki so prevgnani; možje, kr so slabi, nervozni, uničeni in kateri so dosegli starost, ko ne morejo več polni meri uživati sladkosti življenja. Vsi ti možje morajo pisati po našo brezplačno kniižico. Ta knjižica pove, kako možje uničujejo svoja življenja, kako zbolijo in zakaj se ne smejo ženiti dokler so v takem stanju.
Ta knjižica v lahko razumljivem jeziku pove, kako se na domu, privatno, tajno in z malimi stroški temeljito ozdravi zastrupljen je krvi ali sifilis, triper, slabost, splošna oslabelost, zguba spolne^] moči,nočni gubitek, revmatizem, organske bolezni, želodec, jetra, mehur in ledvične bolezni.
50,000
KNJIŽIC
ZASTONJ MOŽEM
„ . Tisoče mož je že zadobilo perfektno zdravlje, telesno moc in poživi jen je potom te dragoceue knjižice. Zaloga znanosti je, in vsebuje stvari, katere bi moral znati vsak mož.
Ne trošite denarja za ubožna in malovredna zdravila, dokler ne citate te knjižice, katera vam pove, od česa ste zboleli in kako zadobite popolno in trajno ozdravljenje. Zapomnite si, ta knjižica se dobi POPOLNOMA ZASTONJ. Mi plačamo tudi poštnino. Na spodnjem odrezku ali kuponu zapišite razločno svoje ime in naslov, odrežite kupon in pošljite nam ga še danes. Ostalo izvršimo mi.
Odrezek za brezplačno knjižico.
Pošljite danes.
DR. JOS. LISTER & CO.
Aus. 301, 22 F1FTH A VE.. CHICAGO.
GOSJPODJE;—Zanima me ponudba, s katero nudite Vašo knjižico brezplačno. Prosim, pošljite mi jo takoj.
IME..........................................
NASLOV ...............................
Onemoglost.
Včasih nemorete zapopasti, zakaj da se počutite tako utrujeni; z glavobolom, omotico, bledostjo in še drugimi težavami. Najbolj navaden vzrok takih razmer je neprebavnost. V takih slučajih je raba Trinerjevega ameriško zdravilnim grenkega vina zelo priporočljivo za takojšno odpomoč, ki jo daje. To zdravilo bo izčistilo ves sistem, odstranilo bo iz črev vse nepotrebnosti in škodljive snovi ter odpravilo vrenje. Ono o-jači tudi organe in jih omili do bolj vstrajnega delovanja. To je tudi zelo dobro zdravilo za želodec in črevesne nerednosti, soseb-no kadar je združeno z zabasa-nostjo. Priporočamo ga tudi onemoglim, utrujenim in nervoznim ljudem. V lekarnah. Jos. Triner, kemičen laboratorij, 1333—1339 S. Ashland Ave., 'Chicago, 111. Za drgnjenje telesa, bolečine v mišicah in udih rabite Trinerjev liniment.	(Advertisement.)
Feeling "Fit"Every Day
I Napadi influence, kali šlja ali bolečin v žlezah I vsled velikega S dela izginejo, če 1 bodete imeli vedno
PAIN-EXPELLER

V svoji hiši in če ' ga bodete rabili po predpisih. 25c. in 50c. steklenice v lekarnah, čuvajte se ponaredb.
F. AD. RICHTER * CO.
74-80 Washington Street, ha» York | Dr. Richterjeve Congo Pilule olajšajo.
(25c. ali 50c.)
-90
Glas Svobode stane $2.00 aa leto.
Dajte zdelati «voje tiskovine pri
SPRAVEDLNOST”
1825 Loomis St.
Cene zmerne
Telefon Canal 1015
o—	Delo molidno
SPRAVEDLNOST” ÄÄÄNBVNI,i
A TI. A S BREWING CO.
TJ
sluje na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena.
[
LAGER
r
MAGNET
I
GRANAT
a
Razvaža piyo r steklenicah na vse kraje.
Kadar otvoriš gostilno, ne žabi se obemiti do nas, kajti mi te bodemo zadovoljili.
d