Poštnina plačana v gotovini
Sped. in abbon. postale - II Gruppo 70%
i
Mi
Letna naročnina, Italija	Lir 26.000
Letna inozemstvo	Lir	40.000
Letna inozemstvo, USA dol.	30
Poštno čekovni račun: štev. 24/12410
UREDNIŠTVO IN UPRAVA
34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83177
PODUREDNIŠTVO 34135 Trst. Vicolo delle Rose. 7 - Tel. 414646
Leto XXXVII. - Štev. 10 (1841)	Gorica	-	četrtek,	7.	marca	1985	-	Trst	Posamezna	številka	Lir	600
Nekaj o „izdajalcih“
Soriška je proslavila sv. Metoda
Bili so časi na Slovenskem, ko je bila ena najbolj rabljenih besedi »izdajalec«. To so bili časi vojne in revolucije, pa leta po končani vojni. Tudi danes je to besedo slišati in jo bo slišati, ko bomo v maju obhajali 40-letnico konca druge svetovne vojne, na Slovenskem in v Jugoslaviji pa tudi zmago komunistične revolucije. Zato bodo nujno prišli na dan tudi spomini na tiste dogodke in ljudi.
Kaj pomeni v slovarju komunistične partije beseda »izdajalec«? Da moremo razumeti vsebino te besede v pojmovanju partije, se moramo ozreti v dobo Josipa Stalina in njegovih čistk v tridesetih letih našega stoletja.
Gojko Nikollš, star partijec in španski borec, piše v »Naših razgledih«: »Stalinovi procesi so trajali, glave so padale, in to glave starih boljševikov — zakaj? Le kako more star boljševik nenadoma postati ameriški, nemški in kdove čigav vohun — mednarodni vohun, izdajalec? Kako to?«
SRAMOTILNA NALEPKA ZA NASPROTNIKE KOMUNIZMA
Da se je Stalin rešil svojih tekmecev in lahko uvedel svojo absolutistično oblast v Sovjetski zvezi, ali »kult osebnosti«, kot je dejal N. Hruščev, je svoje tekmece obtožil vohunstva, jih postavil pred sodišče ter jih obsodil kot »izdajalce«. Podobno je počel z ukrajinskimi kmeti ob prisilni kolektivizaciji v začetku tridesetih let: milijone in milijone ljudi je obtožil izdajalstva, jih postrelil ali poslal v Sibirijo. Saj je beseda »izdajalec« najbolj primerna nalepka, ki jo lahko vsak čas pritisneš na čelo svojemu nasprotniku, da opravičiš njegovo nasilno smrt in mu pri tem odvzameš še moralno čast.
To metodo je do viška pripeljal Stalin in z njim njegovi zvesti občudovalci. Tako je francoski komunistični voditelj Maurice Thorez leta 1938 trdil, da so pravosodni organi v Sovjetski zvezi (tajna policija NKVD) naredili zelo veliko uslugo stvari miru, ko so neusmiljeno udarili po trockistično-buharinovskib »izdajalcih« ter »morilcih« in »agentih« gestapa, »petokolo-naših« (NR 22. febr. 1985). Podobno so mislili vsi pravoverni partijci tistega časa, tudi slovenski in jugoslovanski.
SLOVENSKI KOMUNISTI PO STALINOVI POTI
Izšolani v Sovjetski zvezi so slovenski komunisti prinesli s seboj tudi stalinistične metode za boj zoper »sovražnika«. Med temi je bila tudi ta, da nasprotnika razglasiš za »narodnega izdajalca«. Saj ni potrebno, da iščeš in dokažeš njegovo krivdo, dovolj je, da mu daš vzdevek izdajalca. Ljudstvo, ki ne misli rado, bo verjelo in zadeva je rešena.
»Človek je po svojem zaznavanju omejeno bitje. Povprečnež rad sprejema neresnice (še bolj velja za polresnice - o. p.). Povprečen človek se ne poglablja v bistvo stvari, temveč želi biti podložnik, želi se pokoravati višji pameti, da mu ni treba misliti,« pravi G. Nikoliš v istem intervjuju. To smo izkusili med vojno neštetokrat, ko so koga likvidirali kot »izdajalca«. »Je že kaj naredil,« so ljudje ponavljali. Kaj je naredil, pa niso vpraševali.
Na ta način so se vršile sodbe in likvidacije med vojno in po vojni. »Izdajalci« so postali škofje (Rožman, Stepinac, Margotti), duhovniki (Piščane, Sluga, Anton Pisk v Kanalu, Izidor Zavadlav v Gorenjem	polju),	dekleta,	celo otroci, fantje,
možje, žene,	starci in	starke.	Po vojni pa
»dachauci«, Nagodetova skupina In drugi.
V	kategorijo »izdajalcev« si lahko uvrstil kogar koli, ker po Stalinovo ni bilo potrebno iskati dokazov o izdajstvu. Večkrat ni bilo niti sence kake krivde, le medel sum ali možnost, da si škodil partiji in narodnoosvobodilni borbi. Posebno težka	krivda	je bila,	če si	se upal go-
goriti	proti	komunizmu ali	širiti kako
literaturo. Zaradi tega so kanonika Mirka Brumata razglasili za »izdajalca«, četudi je samo pridigal in molil. Smrti je
ušel, ker se je 2. maja 1945 umaknil iz Gorice. Še več »izdajalcev« je bilo drugod po Sloveniji, posebno v tedanji Ljubljanski pokrajini. Tam so jih šteli na deset tisoče. Ob koncu vojne so v maju in juniju 1945 pobili deset tisoč »izdajalske hlapčevske domobranske vojske« (Mitja Ribičič, NR 28. dec. 1984).
Ko človek sedaj po 40 letih od tistih časov gleda nazaj, se mora zgroziti, da smo Slovenci bili »narod izdajalcev«. Saj jih nikjer v Evropi niso poznali toliko.
MISLITI S SVOJO GLAVO JE ZA PARTIJO ZLOČIN
Kako to? Zelo preprosto. Med vojno in hitro po njej je na Slovenskem šlo za zmago revolucije in za slepo vero v partijsko vodstvo, v Stalina in v Sovjetsko zvezo. To je trajalo do preloma s Stalinom poleti 1948. V zgodaj omenjenem intervjuju je namreč naslednja izpoved: »Mislil sem (v mladih letih), da je Stalin nesmrten in da je dialektični materializem vsemogočen ter da je mogoče s sovjetsko znanostjo kot vsemogočno ustvarjati čudeže, v kakršne smo verjeli: da je pšenični klas velik kot koruzni štorž... Šlo je za samovoljno podrejanje absolutistični disciplini, kot popolno vero v vse, kar prihaja ”od zgoraj”, iz višjih forumov za vero v partijo...« Iz samopodre-jenosti partiji in iz vere vanjo je mogoče razumeti, zakaj so nastali »izdajalci«. Bili so ljudje, ki so mislili s svojo glavo in se niso podrejali temu, kar je prihajalo »od zgoraj«, ki niso kot ovce tekali za partijo in njenimi gesli.
Da je ironija še večja: leta 1948 je v Stalinovih očeh in pred partijami vsega sveta postal »izdajalec« tudi Tito in jugoslovanska partija, ker sta se uprla sovjetski partiji.
Zaključimo z dr. A. Sfiligojem. Po kom-čani vojni so ga jugoslovanske oblasti aretirale in zaprle v Ajdovščini. Rešil ga je dr. Dinko Puc, bivši ban v Ljubljani. Boris Krajgher, tedanji načelnik OZNE za Primorsko, je odvrnil: »Sfiligoj je vendar proti nam.« A so ga le izpustili, da ni končal kot »izdajalec« kot toliko drugih v istem času. Zato dr. Sfiligoj zaključuje: »Ni treba, da kaj zagrešiš proti zakonu, kriv si zločina že samo zato, ker nisi komunist in moraš zaradi tega pred vojno sodišče.«
Beseda »izdajalec« v izrazoslovju komunističnih partij ni torej nujno povezana s kakim zločinom, še najmanj pa s kakim resničnim izdajstvom.
Preden je sovjetski zunanji minister Gromiko zapustil Rim in odpotoval v Madrid, se je v sredo 27. februarja dve uri in pol zadržal v Vatikanu. Sam pogovor s papežem je trajal deset minut manj kot dve uri.
V	pogovorih sta z vatikanske strani sodelovala tudi državni tajnik kardinal Ca-saroli ter poverjenik za zunanje zadeve nadškof Silvestrini, s sovjetske pa Gro-mikov namestnik Rižov in veleposlanik v Italiji Lunkov. Kot zanimivost naj omenimo, da se je papež za tolmača iz ruskega jezika v italijanščino poslužil slovenskega jezuita Ivana žužka, ki živi v zavodu Russicum v Rimu.
Uradno poročilo o tem sestanku sicer ni bilo izdano, ve pa se, da je pogovor tekel o miru, razorožitvi ter o položaju katoličanov v Sovjetski zvezi. Vatikanski predstavniki ne govorijo le o baltskih republikah Litvi, Letonski in Estonski, kjer je katoliška Cerkev uradno priznana, temveč zahtevajo obnovitev cerkvene hierarhije v Ukrajini in Beli Rusiji, kjer je sovjetski režim po letu 1945 ukrajinsko katoliško Cerkev vzhodnega obreda nasilno priključil ruski pravoslavni Cerkvi. Prav tako se Vatikan zanima za usodo kakih 12 milijonov katoličanov zunaj omenjenih republik.
Katoliška Cerkev praznuje spomin svetih bratov Cirila in Metoda 14. februarja. Na ta dan je namreč sv. Ciril, ki se je pred položitvijo redovnih obljub klical Konstantin, v Rimu umrl leta 869. Njegov brat Metod (tudi to ime je njegovo meniško, krstno je bilo Mihael) je Cirila preživel za dobrih 16 let. Umrl je navreč na veliki torek 6. aprila 885 na svojem škofovskem sedežu v Velehradu na Moravskem.
V	zvezi z bližnjo 1100-letnico Metodove smrti je papež Janez Pavel II. smatral za primerno in za ekumenska prizadevanja koristno, da letošnje leto razglasi za Metodovo leto. To je storil v četrtek 14. februarja ob obisku bazilike sv. Klemena v Rimu, kjer je sv. Ciril pokopan. To Metodovo leto se bo zaključilo letos 13. oktobra v baziliki sv. Petra s somaševanjem škofov iz vseh evropskih držav.
Slovenski duhovniki iz štandreškega in devinskega dekanata ter Apostolstvo sv. Cirila in Metoda (ACM) v Gorici so v zvezi s 1100-letnico smrti sv. Metoda pripravili v nedeljo 3. marca skupno proslaivo, ki naj bi slovenske vernike v goriški nadškofiji že ob začetku Metodovega leta uvedla v ta vsesplošni cerkveni jubilej. S tem so se tudi odzvali pozivu jugoslovanskih škofov, ki v svojem pastirskem pismu »Sv. Metod - apostol in učitelj Slovanov« od 11. oktobra 1984 na koncu takole pravijo: »Priporočamo, da bi to spominsko leto
V	okviru prizadevanj za čimprejšnjo dosego zakonske zaščite slovenske manjšine velja posebej zabeležiti nedavni obisk Enotne slovenske delegacije v Rimu, kjer jo je sprejel minister za deželna vprašanja Carlo Vizzini. Do sestanka je prišlo v petek 1. marca in to na pobudo predstavnikov slovenske manjšine, ki so predhodno zaprosili za srečanje z ministrom članom vlade, kateremu je Craxi poveril nalogo za takojšnjo sestavo zadevnega vladnega osnutka.
Slovensko delegacijo so sestavljali Dušan Udovič, Andrej Bratuž, Stojan Spetič, Branko Pahor in Viljem Cerno. Razgovori so potekali na ministrstvu za deželna vprašanja. Ministni je delegacija izročila tudi kratko spomenico.
Najprej je minister Vizzini uvedel v pro-
Po odhodu iz Vatikana je Gromiko dejal, da je bil pogovor s papežem dober, vzdušje kar prisrčno, da pa vprašanja bodočega papeževega obiska v SZ nobena od obeh strani ni postavila. Po ponovnih ostrih obsodbah dejavnosti marksističnih režimov, ki so »sramota našega časa«, kot je rečeno v zavrnitvi nekaterih stališč »teologije osvoboditve«, po atentatu na papeža in poljskih dogodkih se sme po zadnjem Gromikovem obisku v Vatikanu sklepati, da se utegnejo medsebojni odnosi vsaj začasno izboljšati.
■	Na Hrvaškem Američani v koprodukciji z zagrebškim Jadran-filmom že več mesecev snemajo film in televizijsko nadaljevanko o Mussoliniju, kar je izzvalo vroče časopisne polemike ter dva sestanka SZDL Hrvaške za kulturo in umetnost. Šlo je za ugotavljanje, ali ima film protifašistično ali profašistično vsebino. Republiški komite za prosveto, kulturo, telesno in tehnično usposobitev je končno odločil, da se da dovoljenje za snemanje televizijske oddaje »Diktator«, ki bo Ja-dran-filmu prinesla 2.800.000 dolarjev zaslužka, češ da ne gre za zgodovinski ali politični film, ampak za umetniški. Živeli ameriški dolarji v službi partijske »umetnosti«!
kjer je le mogoče, proslavite na ravni posameznih cerkvenih ustanov jubilej sv. Metoda s primernimi duhovno verskimi, kulturnimi in umetniškimi programi, če je mogoče, ob sodelovanju z drugimi pospeševalci iste kulturne in prosvetne dediščine.«
VELIKA UDELEŽBA
Vabilo na skupno prireditev je našlo med slovenskimi verniki nepričakovano velik odziv. Prišli so mnogi tudi s Tržaškega in z onstran meje; prireditev je počastil s svojo prisotnostjo tudi goriški nadškof p. A. V. Bommarco v spremstvu škofovega vikarja za slovenske vernike dr.
O.	Simčiča, dvorana Katoliškega doma pa je bila do kraja polna.
Prireditev je odprl s pesmijo »Veličaj« ekumenski oktet ljubljanskih bogoslovcev. Med njimi je bil tudi Karlo Bolčina iz Gorice, ki študira bogoslovje v Ljubljani. On je pevske točke tudi napovedoval.
Uvodne besede k proslavi je izrekel v imenu ACM dr. Jože Markuža, znani ekumenski delavec na Goriškem. V zvezi s sv. Metodom je opozoril tudi na panonsko-slovenskega kneza Koclja, ki je v zgodovini slovenskega naroda in slovenske Cerkve vse premalo ovrednoten, čeprav ga je papež Janez VIII. označil za »premo-drega moža« in je prav Kocelj s svojim posredovanjem pri istem papežu dosegel, da je obnovil sirmijsko škofijo, sv. Metoda pa postavil za njenega nadškofa. V
brematiko, za katero je bil pred kratkim poverjen od predsednika vlade. Zatem mu je slovenska delegacija predstavila glavna vprašanja, za katera je danes naša narodna skupnost najbolj pozorna in v zvezi s tem občutljiva. Ministra je predvsem opozorila na potrebo po celoviti zaščiti za vse Slovence v deželi Furlaniji-Julijski Benečiji, saj so le-ti v vseh treh pokrajinah deli ene same narodne skupnosti. Zato je posebej omenilo dejstvo, da gre za nujnost zaščite za vseh 35 občin naše dežele, kot je že ugotovila znana Cassandro-va komisija. V nadaljevanju je bila poudarjena potreba po ustrezni rabi jezika, pri čemer ne gre za pojem kake vsiljene dvojezičnosti. Govora je bilo tudi o šolskih vprašanjih in pomembnosti raztegnitve obstoječe šolske zakonodaje na videmsko pokrajino.
Minister Vizzini je v svojih izvajanjih nato prikazal sedanji oz. bodoči potek zakonodajne poti. Posebej je naglasil, da ima vlada trden namen v najkrajšem času izgotoviti svoj osnutek, da ga potem predstavi v odobritev oz. razpravo parlamentu. Vizzini je pri tem podčrtal, da bo v teku tega meseca to že narejeno. Sam bo še enkrat zaslišal slovensko delegacijo, nato pa bo osnutek predstavil ministrskemu svetu. Vsak zakonski osnutek je seveda (posebej še ta) predmet pristojnosti raznih ministrstev, zato bo treba v vladi najti primerno soglasje. O sami vsebini vladnega osnutka oz. o smernicah minister ni že govoril, bo pa tudi med tem časom še zaslišal predstavnike političnih strank in oblasti naše dežele.
Srečanje slovenske delegacije z ministrom za deželna vprašanja je bilo goto-go pozitivno in stvarno ter daje upati, da bo vlada glas in pričakovanje naše manjšine vsaj primerno upoštevala, če že ne v celoti zadovoljila.
■	Višji sodni svet je dal svoji preiskovalni komisiji nalog, da preveri delovanje sedmih turinskih sodnikov, o katerih gre sum, da so bili povezani s kriminalno in mafijsko mrežo. Pet sodnikov je bilo že prisilno premeščenih. Ves ta škandal s sodniki je tesno povezan s procesom o podkupovanju v turinski občinski upravi, ki je bila do nekaj tednov nazaj v levičarskih rokah s komunističnim županom na čelu.
čedajskem rokopisu najdemo tudi zapisano, da je leta 850 Kocelj z očetom Pribino obiskal cerkev sv. Janeza v današnjem Štivanu. Koclju bi morala iti vsaj taka čast kot jo Ukrajinci izkazujejo sv. Vla-dimiru ali Francozi in Nemci Karlu Velikemu.
Po uvodu dr. Markuže se je znova oglasil oktet in zapel »Blagre« iz vzhodne liturgije sv. Janeza Zlatoustega. Sledil je slavnostni govor dr. Stanka Janežiča iz Maribora.
BLAGOVESTNIKA SLOVANOV IN PREDHODNIKA ZADNJEGA KONCILA
Dr. Janežič je najprej na kratko orisal življenjsko pot sv. bratov, poudaril njuno misijonsko metodo, ki je slonela na »in-kulturizaciji« Slovanov, ki jo Cerkev zadnje čase tako zelo poudarja. Ohranjala sta vse, kar je bilo med slovanskim ljudstvom dobrega, samo da ni bilo v opreki s krščanskim razodetjem. »Barbarski« jezik Slovanov sta z uvedbo glagolskih pismenk, s sprejetjem živega jezika v bogoslužje in s prevodom liturgičnih in svetopisemskih knjig dvignila na raven hebrejščine, grščine in latinščine.
Poudarjala sta »pradedne časti«, to čudovito podobnost pradeda Adama z Bogom pred usodnim grehom v raju in si prizadevala, da bi jih bili deležni tudi Slovani. Njihov pogled sta usmerjala iz tostranskih zemeljskih prizadevanj in skrbi v onstranska bivališča.
Z uvedbo živega jezika v liturgijo sta Zahod prehitela za celo tisočletje. Znala sta se vživeti v šege in navade ter kulturno stopnjo ljudstva, med katerim sta delovala. Prizadevala sta si za samostojno cerkveno pokrajino v okviru samostojne slovanske države, prepričana, da bi bilo to najbolj uspešen jez zoper osvajalne težnje tako zahodnih kot vzhodnih državnih oblastnikov.
Gradila sta most med Vzhodom in Zahodom. Žal je to delo po njuni smrti doživelo vrsto nasprotovanj. Zlasti Zahod ni razumel njunega poslanstva, če bi ga sprejel, bi verjetno ne prišlo do dveh za Cerkev usodnih razkolov v 11. stoletju na Vzhodu, v 16. stoletju na Zahodu.
Tudi Metodovo leto je eno izmed znamenj časa, ki jih živimo. Nasloniti se moramo na pristno krščansko kulturo in na vrednote, ki so vodile sveta brata pri njunem delu.
DRUGI DEL PROSLAVE
Po govoru dr. Janežiča so prebrali člani goriške skavtske organizacije nekaj odlomkov iz nedavno izšle zgodovinske povesti Zore Piščanec »Blagovestnika Slovanov«, oktet bogoslovcev pa je zapel pesem »Tebi pojem«.
Nekaj priložnostnih misli je nato v slovenščini povedal goriški nadškof in s tem pokazal, da se zaveda pomena jezika kot izraza duše nekega naroda. Na oder je stopil za njim dr. Angel Kosmač, ki je pozdravil v imenu ACM-Trst. Opozoril je na bratovščino sv. Cirila in Metoda, ki jo je ustanovil pred 130 leti svetniški škof Slomšek in ki se je hitro uveljavila tako na Goriškem kot Tržaškem. Tu je štela kar 700 članov. Naslednik te bratovščine je ACM, ki ga je leta 1962 v Trstu priklical v življenje dr. S. Janežič, v Gorici pa pok. dr. Rudi Klinec. To Apostolstvo je že organiziralo vrsto ekumenskih romanj in skupnih proslav, pri katerih imata velike zasluge sedaj že pokojna Artur Ko-shuta iz Gorice in Ivanka Furlan iz Trsta. Zahvalil se je tudi navzočemu msgr. E. Fabbru, ravnatelju goriške bogoslovne knjižnice, ki je odstopil za razstavo knjig v atriju Katoliškega doma o sv. Cirilu in Metodu in z ekumensko vsebino nekatere dragocene primerke z glagoljaškim črkopisom kot npr. glagoljaški misal, tiskan leta 1631 v Benetkah.
Prireditev je zaključil oktet bogoslovcev s prelepo »Mnogaja ljeta«, vsa dvorana pa je stoje zapela pesem o sv. Cirilu in Metodu »Opevajmo junaka dva«.	J.	K.
Dolg razgovorov iVatikanu
Slomški delegaciji v Bini
Družina vzgaja duhovne poklice
AVGUST SFILIGOJ
Boj Slovencev pod fašizmom za narodne pravice
Prvih trideset let pogojnega življenja goriških Slovencev v Italiji je za vedno povezanih z delom in življenjem advokata dr. Avgusta Sfiligoja. Zapisal se je v njih zlasti -na političnem polju 'kot soustanovitelj Slovenske demokratske zveze pa tudi kot neizprosen branitelj narodnih pravic v gortiškem občinskem svetu in tudi v širši politični areni, tako deželni kot državni, saj je večkrat odločilno posredoval pri rimskih oblasteh za naše pravice, posebno še za ureditev vprašanja slovenskih šol.
Trideset let je bil kot slovenski odvetnik v Gorici tisti, h kateremu so se slovenski ljudje zatekali v raznih spornih zadevah, da jim je svetoval, pomagal, reševal. Vse to njegovo povojno delo pa ima svoje globoke korenine zlasti v tem, ker je že -prej pred vojno za časa fašistične diktature snoval, delal, trpel za svoje slovensko primorsjo ljudstvo.
Do letos smo to slutili iz pripovedovanja drugih, sedaj pa je sam razgrnil pred nami svojo rast, zorenje, boje, trpljenje za časa črne diktature. Storil je to v knjigi, ki je izšla pred kratkim v Gorici z naslovom »Boj Slovencev pod fašizmom za narodne pravice«.
Naslov je širok in neobvezujoč, v resnici pa je dr. Sfiligoj v knjigi prikazal predvsem svoje delo in trpljenje v boju za narodne pravice Slovencev med prvo in drugo svetovno vojno, tj. v dobi, ki bo za vedno označena kot čas fašističnega raznarodovanja Slovencev in Hrvatov v Italiji. Seveda v tem boju ni bil sam, temveč povezan s številnimi drugimi somišljeniki in soborci. Zato se v svoji knjigi spominja tudi teh in je nekaterim posvetil posebno pozornost, verjetno zaradi tega, ker je videl, da so drugi nanje pozabili ali jih prikazali v napačni luči (Danilo Zelen, Berti Rejec).
Knjiga ima podnaslov: Pričevanje. Gre za pričevanje o dejavnosti »Organizacije«, kot so jo sprva preprosto imenovali. Pozneje je pa dobila naziv TIGR in jo kot tako poznamo iz naše polpretekle zgodovine. V »Organizaciji« so se zbirali mladinci, ki so izhajali predvsem iz tako imenovanih 'liberalnih krogov na Goriškem in Tržaškem. Njih namen je bil buditi narodno zavest in se boriti zoper fašistično diktaturo za priključitev Primorske k Jugoslaviji. Sprva so to delali le s tiskano in živo besedo oz. s propagando, pozneje pa so zašli tudi na pripravo oboroženega upora in nekateri v vohunstvo.
Dr. Sfiligoj je v tistih letih bil mlad akademik in po končani univerzi odvetniški pripravnik. Kot tak se je z vso dušo in mladostnim ognjem vrgel na delo za narodno stvar; organiziral je srečanja z dijaki in kmečko mladino, širil letake s protifašistično vsebino, pomagal potrebnim srednješolcem in akademikom. Toda zaradi nekaterih atentatov na šole, otroške vrtce, nekatere fašiste, zlasti še zaradi atentata na tržaški dnevnik »II Popolo di Trieste« je policija začela s preiskavami in aretacijami leta 1929 in 1930. Prišlo je do prvega tržaškega procesa leta 1930, na katerem so bili obsojeni na smrt Miloš, Marušič, Bidovec in Valenčič ter ustreljeni na bazoviški gmajni 6. sept. 1930.
V	afero je bil zapleten tudi dr. Sfiligoj s številnimi drugimi, toda njim niso sodili v Trstu, ampak v Rimu decembra 1931; Sfiligoj je bil obsojen na deset let ječe. Presedel je pet let, nakar je bil po-miloščen. Toda dela za narodno osveščanje slovenskega ljudstva ni opustil. Zato so ga ob napadu Italije na Jugoslavijo aprila 1941 najprej internirali, nato pa postavili pred drugi tržaški proces, na katerem je dobil 30 let zapora (decembra 1941). Na tem procesu je bilo 9 obsojenih na smrt, pet so jih nato v resnici ustrelili, druge pa pomilostili. V drugem zaporu je Sfiligoj presedel do januarja 1944, ko so ga Nemci izpustili.
Vrnil se je domov v Brda, toda po končani vojni so ga nove jugoslovanske oblasti zaprle in predale vojnemu sodišču v Ajdovščini. Verjetno bi takrat dr. Sfiligoj končal tako kot številni drugi, da ga ni rešil dr. Puc, ki se je zanj zavzel pri načelniku OZNE Borisu Kraigherju. France Bevk mu je pozneje povedal, da so ga obdolžili »zločina«, češ da je nagovarjal Brice, naj izobesijo slovensko zastavo brez zvezde ob prihodu zavezniške komisije v Brda.
Pet let pozneje so dr. Sfiligoja še v četrto aretirali in sicer ga je zaprla demokratična Italija. Zadnji dan julija 1950 so ga namreč poslali v goriške zapore na
zahtevo Vrhovnega vojaškega sodišča, češ da mora odsedeti še 17 let zapora, ki ga ni še prestal po odsodbi Posebnega sodišča v Trstu leta 1941. Moral je v zapor za več kot mesec dni. Izpustili so ga, kot sam meni, na posebno posredovanje ameriških oblasti, ki so se zanj zavzele. Nato je prišlo do revizije procesa iz leta 1941. Šele decembra 1950 je prizivno sodišče v Benetkah razveljavilo ta proces in dr-Avgusta Sfiligoja oprostilo vsake krivde.
Posebnost pričevanja dr. Sfiligoja je zlasti v tem, da gleda na svoje delo in delo svojih tovarišev s pravnega vidika. Kot advokat dokazuje, da so on in njegovi prijatelji delali zakonito v obrambi svojega ljudstva zoper diktaturo in da so bile Obsodbe Posebnega sodišča nezakonite, ker se sodišče ni držalo niti fašističnih zakonov za obrambo države. Obsojali so nedolžne ljudi ne po zakonu, temveč z namenom, da prestrašijo slovensko ljudstvo in ohromijo njegov odpor.
Svoje spomine in pričevanja na tista leta in dogodke so napisali že drugi udeleženci in obsojenci Posebnega sodišča, Sfiligojeva knjiga je pa nov doprinos k poznavanju tistih časov in razmer, ki jih nekateri hočejo prikazati kot boj za komunizem. V resnici pa je šlo samo za nacionalni upor slovenskih ljudi zoper diktaturo, da bi Primorci mogli živeti v svobodni in demokratični Jugoslaviji.
K. Humar
* * *
Predstavitev knjige. V sredo 27. februarja je SKPD »M. Filej« knjigo dr. Sfiligoja predstavilo goriškemu občinstvu. V mali dvorani Katoliškega doma se je za to priložnost zbralo dokaj številno občinstvo, ki je najprej poslušalo predstavitev knjige, ki jo je podala prof. Lučana Budal. Za njo je spregovoril avtor sam in obrazložil namen in nastanek knjige ter poudaril nekatera važnejša mesta v njej. Potrdil je, da je bil njegov namen prikazati »Organizacijo« in njeno delo takšno, -kot ga je on doživljal in ne kot to želijo prikazati nekateri drugi pričevalci tistih dogodkov. Gre pač za spomine na čase, ki jih je vsak doživljal po svoje, četudi so bili vsi povezani v istem delu in v enaki usodi. Le kak poznejši preiskovalec bo mogel na podlagi različnih pričevanj in zgodovinskih dokumentov izreči objektivno sodbo o delu in namenih rodoljubov, ki so v dobi med obema vojnama delali in trpeli za svobodo in za ohranitev narodne zavesti Slovencev na Primorskem pod Italijo.
★
Pojasnilo
Dr. Avgust Sfiligoj me v svoji knjigi »Boj Slovencev pod fašizmom za narodne pravice« omenja na strani 96, češ da sem v Mohorjevem koledarju za leto 1976 neresnično trdil, da sem bil med Slovenci edini odvetnik, ki mu je odvetniška zbornica v Gorici zanikala vpis v zbornico zaradi pomanjkanja politične neoporečnosti, vsled česar sem se moral pritožiti na Višji sodni svet v Rimu. Moja trditev se je naslanjala na leto 1930, ko sem bil zares edini preganjanec in niti najmanj izključevala možnosti, da so se v poznejših letih ponovili podobni primeri. Tako na primer z dr. Sfiligojem samim leta 1938, torej osem let pozneje.
Dr. Sfiligoj nadalje zatrjuje, da sem sicer imel sitnosti s strani takratne oblasti, a ne zaradi kakega političnega delovanja. Iz kakšnih vzrokov pa, če ne političnih? Iz obrambne spomenice, ki sem jo takrat predložil goriški odvetniški zbornici, posnemam, da so bile proti meni izrečene naslednje obtožbe: 1. da sem bil politični prijatelj dr. Sfiligoja;
2.	da sem leta 1924 delil prevratniške volilne letake; 3. da sem agitiral za »Dijaško matico«; 4. da sem bil svak dr. Kralja in z njim sodeloval; 5. da sem bil dopisnik lista »Edinost« ter 6. da sem se udeležil dijaških sestankov na meji.
Vse te obtožbe so bile očividno političnega značaja in Sfiligojega pripomba je popolnoma brez podlage. Toliko zaradi točnosti.
Trst, 24. febr. 1985
dr. Teofil Simčič
■	Pri zimskošportnem kraju Zermatt ob vznožju Matterhorna v južnozahodni Švici je snežni plaz, ki je zgrmel na cesto, pokopal pod seboj en osebni avtomobil in manjši avtobus, ki sta prav tisti trenutek vozila mimo. Pri tem je izgubilo življenje 11 oseb.
Za rast duhovnih poklicev je zelo pomembno okolje, ki ga ustvarja družina. Ta je resnična božja njiva, kamor Bog seje duhovne poklice in temu semenu tudi daje rast. Pri tem pa zahteva naše sodelovanje.
Vsaka krščanska družina naj bo res božja družina, saj izhaja iz zakramenta sv. zakona, ki pomeni navzočnost Boga v zakonu in družini. Vsak krščanski zakon je sklenjen po podobi zveze med Kristusom in Cerkvijo. V družini se rodijo novi člani človeške družbe, ki pri krstu postanejo otroci božji. V družini, ki je prava domača cerkev, so starši svojim otrokom prvi oznanjevalci vere. V vsakem od njih morajo poiskati in odkriti njegov poklic.
Če se v otrokovem življenju pokažejo
■ Po obisku v Uruguayu je ministrski predsednik Craxi odpotoval v ZDA, da bi imel tam razgovore s predsednikom Reaganom. Spremljal ga je ikot običajno zunanji minister Andreotti. Oba italijanska državnika sta zadnje mesece razvijala izredno zunanjepolitično dejavnost: obiskala sta več arabskih držav, v Rimu sprejela izraelskega predsednika vlade Peresa in sovjetskega zunanjega ministra Gromika, poleg tega pa še imela vrsto posvetovanj z (voditelji držav Evropske gospodarske skupnosti. O vsem tem sta v New Yorku poročala Reaganu. V ospredju pogovorov pa -je bil seveda nezadržni vzpon dolarja, ameriški protiraketni ščit v vesolju in kako prispevati k odstranitvi raznih žarišč, iki trenutno ogrožajo svetovni mir. Craxi in Andreotti sta poleg tega obiskala sedež Združenih narodov v New Yorku in se tam razgovarjala z glavnim tajnikom Perez de Cuellarjem. Istotam sta bila gosta bivšega državnega tajnika Kiissingerja, ki ju je povabil na zajtrk. Pri tem so bili navzoči tudi najvidnejši ameriški finančniki in bančniki.
■ Palermo, prestolnica Sicilije, se je spet žalostno proslavil in bo gotovo trpel na turističnem ugledu zaradi zločinskega dejanja, ki ga je skupina zlikovcev izvršila nad britanskimi turisti, kateri so se
iv	avtobusu vračali v hotel. Vsi so bili upokojenci in na letovanju v Palermu. Roparji so priletnim turistom odvzeli ure, zlatnino in denarnice, enega celo ranili s strelom iz revolverja. V tolažbo in opravičilo je nato krajevna letoviščarska ustanova oropanim britanskim gostom darovala zabojčke z buteljkami tipičnega sicilskega vina.
■ V Angliji se je zaključila stavka rudarjev v premogovnikih, ki je trajala dobro leto. Uprava rudnikov je namreč pred letom dni sklenila, da zapre okrog 20 nedonosnih rudnikov, čemur pa se je uprl sindikat premogovnih rudarjev pod vodstvom komunista Scargilla. V tem času je prišlo do številnih nasilij s strani stavkajočih. Ubiti sta bili dve osebi, ranjenih težko 85 policistov, lahko pa 1.305. Rudarji so imeli 38 težko ranjenih, lahko pa 318. Prišlo je do 9.750 aretacij, ki so se končale do sedaj s 5.528 kazensikimi procesi. Vlada predsednice Thatcherjeve je smatrala stavko za politično, zato ni bila pripravljena za las popustiti. V svoji odločenosti je tudi uspela. Rudarji so se vedno v večjem številu vračali na delo, končno pa so člani rudarskega sindikata
Slovenski oddelek tržaške radijske postaje je vsa povojna leta ob nedeljah prenašal sv. mašo. Prenos je bil iz stolnice sv. Justa. Maša je bila v latinskem jeziku. Ko je prišla na vrsto pridiga, so vključili slovensko besedilo. Dolgo vrsto let je bil radijski pridigar g. Peter Šorli. Za njim je to nalogo prevzel dr. Stanko Janežič.
Ko pa je leta 1965 po navodilih koncila prišel materinski jezik v bogoslužje, je bilo treba poskrbeti za samostojen prenos maše v slovenskem jeziku. Škof San-tin je za to določil cerkev v Rojanu. Radijsko vodstvo je izbiro sprejelo. Oskrbelo je potrebne napeljave. Na prvo nedeljo v marcu, 7, marca, na prvo postno nedeljo leta 1965, je bil prvi radijski prenos maše v slovenskem jeziku iz omenjene cerkve. Za pridigo je še precej časa skrbel dr. Stanko žanežič, dokler ni odšel v Maribor.
Nedeljski prenos maše po radiu nalaga določene obveznosti. Predvsem je treba skrbeti za točnost. Zbrani verniki sodelujejo z odgovori in ljudskim petjem. Važ-
znaki duhovnega poklica, je treba to gojiti in varovati ter v rasti in razvoju podpirati. Nikogar ne smemo v duhovni poklic siliti, pač pa je treba poklicanim pomagati. Rast duhovnega poklica potrebuje ugodno okolje žive vere in iskrene ljubezni. Zato, dragi starši, ustvarjajte topel dom, kjer se bodo otroci dobro počutili. V sebi in svojih otrocih gojite človeške in krščanske kreposti. Z vso pozornostjo in ljubeznijo obrezujte poganjke slabih nagnjenj. Tako bodo obenem z duhovnim poklicem rasle tudi lastnosti, ki so v tem poklicu nujno potrebne.
Odločilnega pomena je pravi duh v družini: ne samo versko življenje v ožjem pomenu, ampak tudi velikodušnost, nesebičnost, pripravljenost na žrtve, pripravljenost za resno delo in medsebojno po-
z 98.000 glasovi proti 91.000 sklenili, da se s stavko preneha ne da bi uspeli uveljaviti katero svojih zahtev.
■ V južnem Libanonu, ki ga imajo še zasedenega Izraelci, je prišlo v kraju Maa-rakeh blizu mesta Tira do 'krvavega atentata, ki je povzročil 15 mrtvih in 65 ranjenih. V trenutku, ko je bila v tamkajšnji mošeji pogrebna svečanost za mladeničem, ki je bil ubit ob izraelski očiščevalni akciji, je eksplodirala bomba in porušila mošejo. Med mrtvimi sta tudi dva gverilska voditelja muslimansko-šiitskega gibanja Amal.
■ IRA, irska podtalna organizacija, ki se bori za osvoboditev Sev. Irske (Ulstra) izpod Vel. Britanije in za priključitev k republiki Irski, je izvedla v mestu Newry napad na policijsko postajo v trenutku, ko so bili policisti v menzi. Napad so izvedli z minami, ki so bile izstreljene iz minometalca z devetimi cevmi, postavljen pa je bil na ukraden tovornjak v bližini policijskega poslopja. Ubitih je bilo 7 policistov in dve agentki, od 37 ranjenih pa je 25 civilistov. Gre za najhujši napad na britanske policijske sile v zadnjih 15 letih. Isti dan je bil v drugem ločenem napadu ubit še en angleški vojak, dva pa sta bila ranjena.
■ Poljska vlada je zaplenila sto tisoč izvodov št. 10 vatikanskega glasila »L’Os-servatore Romano« v poljskem jeziku, ki izhaja mesečno in ga tiskajo v Vatikanu. Vsebuje navadno in predvsem papeževe govore. Zadnja, zaplenjena številka, objavlja papeževo poslanico za Dan miru 1985, v kateri je rečeno, da je treba biti pozoren pred ideologijami, 'ki pozivajo k razrednemu boju. Poljski vladi to opozorilo ni bilo všeč, saj je s tem obsojen tudi program komunistične stranke ter je dala vso naklado zapleniti. Od leta 1983 se je ta zaplemba izvršila že tretjič.
■ V večernih urah pretekle nedelje je postal Cile žrtev potresa, ki je dosegel deveto stopnjo Mercallijeve lestvice in je zajel tihomorsko obalo od mesta Copiapo na severu do Valdivie na jugu, tj. v dolžini 1.600 km. Središče potresa je bilo 50 km južno od naj večjega čilskega pristanišča Valparaisa pri kraju Algarrobo.
Zelo je prizadeto tudi območje prestolnice Santiago. Smrtnih žrtev je blizu 150.
V	Čilu je sedaj poletje, mnogi ljudje na počitnicah, tako je potresni sunek presenetil povratnike na vožnji iz obmorskih letoviščarskih krajev.
no vlogo ima pevski zbor, ki si mora prizadevati, da so pesmi v soglasju z liturgičnimi navodili in da se menjavajo. Za to so potrebne stalne vaje in seveda stalna prisotnost pevcev pri nedeljski maši. Pri maši sodelujejo bralci z berili. Duhovniki se morajo truditi za skrbno pripravo, da so govori vsebinsko bogati in za poslušalce dovolj jasni.
V teh letih so se poleg rednih mašni-kov zvrstili številni drugi: škofje, misijonarji, bogoslovni profesorji, izseljenski duhovniki.
Mašo po radiu spremlja vsako nedeljo zelo veliko ljudi, ki ne morejo v cerkev. Najbolj so za mašo hvaležni bolniki, invalidi in ostareli ljudje. Zahvale za mašo po radiu prihajajo iz mnogih krajev, celo z otoka Krka, Modene, Ferrare, Merana in vse Slovenije.
V nedeljo 10. marca bo mašo po radiu daroval tržaški škof Bellomi. Pri maši bo tudi govoril in razložil veliki pomen,- da imamo to možnost, da se nedeljska sveta maša prenaša po radiu.
SZ
moč. Najbolj pomembno je pač, da živite kot kristjani. Apostol Pavel nam govori: »Živite, kakor se spodobi za poklic, v katerega ste poklicani« (Ef 4, 1).
Duhovni poklic je milost. Zato je treba zanj moliti. Moliti moramo vsi, ne samo tisti, ki želi postati duhovnik, redovnik ali redovnica. Družinska molitev naj bo molitev vseh članov, ki se v veri in ljubezni zbirajo k pogovoru z Bogom.
Nedelja naj bo v družini res Gospodov dan. Naučimo se jo praznovati tudi kot družina. Srce Gospodovega dne je nedeljska maša. Bog je ustvaril kruh in vino, da nam dajeta hrano in veselje. Pri maši pa postaneta zakrament, Kristusovo Telo in Kri, ki nam prinašata večno življenje. Evharistija je za družino, posebej še za duhovne poklice, vir milosti in moči. Od maše naj družina prihaja pomirjena z Bogom in med seboj. »Evharistični kruh napravlja iz različnih udov družinskega občestva eno samo telo,« pravi papež Janez Pavel II.
Naj bodo vaše družine v živem stiku s Cerkvijo. Sodelujte pri bogoslužju in celotnem poslanstvu Cerkve. Pogumno se vključujte v dejavnost župnijskega občestva. Krščanska družina je misijonarska, je vedno odprta Bogu kot svojemu najodličnejšemu gostu. Odprta je tudi za to, da Bogu z veseljem daruje koga od svojih članov, če ga on kliče.
Ne samo starši, ampak vsi člani družine, zlasti bratje in sestre, so lahko tistim, ki so poklicani, velika opora, žal pa lahko tudi velika ovira. Pomislite, kako je v vaši družini!
Bratje in sestre, vsi sl prizadevajmo, da bodo naše družine postale ugodno okolje za rast in oblikovanje vseh poklicev, posebno pa za prebujanje in rast duhovnih poklicev. Varujmo se, da ne bi hote ali nehote ovirali tistih, ki jih je Gospod izbral.
(Iz pastirskega pisma slovenskih škofov za postni čas 1985).
S TRŽAŠKEGA
SLOKAD
Kdo na Tržaškem še ne pozna tega Slovenskega karitativnega društva? Že cele generacije otrok so šle skozi njegove počitniške domove od leta 1948 v žabnicah prek Naborjeta, Rigolata, Vicence (Enna-Torrebelvicino), do Paulara v Karniji, Vit-toria Veneta in končno Tarabre od 1960 do 1964.
Od 1965 do letos, torej polnih 20 let, pa vodi svojo najbolje organizirano kolonijo v Dragi. Vsaka izmena je do sedaj štela od 100 do 150 otrok. Letošnji program predvideva, da se v počitniške izmene vključi tudi telesno ali duševno prizadete otroke. O idealni izbiri te kolonije govori že njeno zeleno okolje ob lepem gozdiču, prikupni dolinici, odmaknjeni od glavnih prometnih cest.
Dobra reklama za našo kolonijo so že otroci sami, ki ob vpisu navdušeno zatrjujejo, da komaj čakajo, kdaj bodo šli v kolonijo. Kako bi ne bili navdušeni, saj vodstvo poskrbi za vse, kar je danes iz vzgojno-formativnega vidika potrebno, tj. vsakovrstne igre za sončne in deževne dni, zanimive filme, samostojne zaposlitve z ročnim delom in petje; če vreme dopušča, je v programu kopanje pri Suhem rtiču (Punta sottile) trikrat tedensko in za nameček še daljši izlet z avtobusom.
Ena glavnih osebnosti v koloniji je seveda kuharica, če zna dobro in okusno pripraviti jedi za vsakovrstne, tudi izbirčne otroke. Ni še bilo slišati pritožbe v tem pogledu in upamo, da bo tudi letos tako.
Skupno življenje med večjim številom sovrstnikov je najboljša šola družabnosti, strpnosti ter medsebojne pomoči pod nevsiljivim nadzorstvom dobrih vzgojiteljic. Pri izbiri nadzornic vodstvo še posebno Pazi, da sprejme v to službo samo nai-boljše.
Ker se naglo bliža zaključek šolskega leta, menda ne bo težave, kako bodo naši otroci preživeli težko pričakovane počitnice. Vabimo zato starše in učitelje, da svetujejo in usmerijo letošnje šolarje v počitniški dom v Dragi. Našli bodo vse pogoje za sproščen oddih, za smotrno uporabo svojega prostega časa v okolju zdrave narodne zavesti.
Letošnja prva izmena bo od 1. julija do 25. julija, druga izmena pa od 26. julija do 19. avgusta, torej polnih 26 dni. Kot že zadnji dve leti bo letovanje skupno ob obeh izmenah, za dečke in deklice. Javite se pravočasno, ko bo vpisovanje v šoli.
OKNO V DANAŠNJI SVET
Duajsetletnica slovenske maše po radiu
Stran 3
Sestanek med DC in SSk v Gorici
V	okviru sodelovanja, ki poteka med vsedržavnimi strankami in SSk na Goriškem je prišlo do sestanka med pokrajinskimi vodstvi DC in SSk. Sestanek je bil važen posebno še v tem trenutku, ko je pokrajinsko vodstvo DC prevzel mladi tajnik Crisci, ki je nasledil na zadnjem kongresu Tomata. Crisci je tudi vodil delegacijo DC, SSk pa so zastopali pokrajinski tajnik Marjan Terpin, dr. Mirko Špacapan in dr. Karlo Brešan.
Kot znano, sodeluje SSk z DC in ostalimi strankami večine (PSI, PSDI in PRI) na pokrajinski in občinski ravni v Gorici, kjer pride večkrat tudi do nesoglasij, zlasti ko gre za nekatere svojske slovenske probleme; vendar je treba priznati, da je sodelovanje in upoštevanje slovenskih problemov precej napredovalo in našlo nekatere rešitve (prometni smerokazi, podpore društvom, šola itd.).
Poleg temeljitega razgovora o zaščitnem zakonu so predstavniki obeh strank posvetili posebno pozornost šolskim problemom, saj je treba to vprašanje v goriški občini nujno rešiti v kratkem času. Izkazalo se je, da je tudi DC pripravljena podvzeti v tem smislu konkretne korake.
Slovenska skupnost se bo v naslednjem .času sestala še z drugimi vsedržavnimi strankami.
Števerjan Prisrčna slovesnost. Prvo soboto v marcu smo imeli lepo domače slavje: domačinka, Anica Maraž — sedaj s. Mihelange-la — je v naši cerkvi obhajala 25-letnico redovnega življenja.
Rodila se je 23. julija 1938 v najbolj sončnem zaselku našega Števerjana in sicer v Skorjanski jami, kot sedmi otrok v družini Rafaela in Luižce Maraž. Drobna, svetlolasa deklica se je razvila v živahno dekle; bila je aktivna članica dekliškega krožka, ki ga je ustanovil in vodil takratni števerjanski kaplan g. H. Cotič. Pri enaindvajsetih letih je vstopila v red sester Čudodelne svetinje, ki skrbijo v glavnem za nego bolnikov. Kdo v Gorici ne ne pozna s. Mihelangele, ko frči z »moto-rinčkom« po mestnih ulicah?
Njene ožje rojakinje tam okrog Krgišča so sporazumno z g. župnikom organizirale najprej slavje v cerkvi, potem pa še družabni večer (z zakusko seveda) v župnijskem Sedejevem domu, kjer se je zbralo okrog 50 oseb: sorodniki, sosedje, sošolke in prijateljice. Kot gostje sta bili dve redovni sosestri, župnik g. Kodelja in pa naš organist Herman. Niko Klanjšček z Ljudskega radia je nekatere stvari posnel na trak in napravil tudi več fotografskih posnetkov. Na praznovanje so prihitele tudi njene sošolke, ki so že veliko let poročene izven vasi. Ob obloženi mizi in v prijetnem vzdušju je teklo kramljanje do pozne ure. Vmes smo tudi peli. Po dogovoru smo ves večer kramljali v pristnem »starošteverjanskem« narečju, kar je spravilo v dobro voljo celo g. župnika, da se je nasmejal do solz. Vsem ženam in dekletom, ki so tako lepo izpeljale ves program, prav prisrčen »Buhloni«. - A. G.
Goriško škofijsko romanje k svetiščem na Poljskem
Goriška nadškofija organizira romanje k svetiščem na Poljskem od 15. do 19. julija. Odhod z letalom iz Ronk v ponedeljek 15. julija zjutraj, povratek v petek 19. julija zvečer. Cena prevoza z letalom in z avtobusi po Poljski, prenočevanje in hrana skupno 800:000 lir. Pijača se plača posebej.
Program na Poljskem obsega obisk Varšave, Niepokalanova (tam je živel p. M. Kolbe), Marijinega svetišča v Censtohovi, nacističnih taborišč v Trebiniki in Oswieci-mu (Ausch\vitz), rojstnega kraja papeža Janeza Pavla II. Wadovice, rudnikov kamene soli v Wielicki ter mesta Krakova.
Prihod z letalom poljske družbe v Varšavo, odhod z letalom iz Krakova. Vsi udeleženci morajo imeti osebni potni list, ki ga je treba izročiti na škofijo do 31. maja za vstopni vizum na Poljsko. Do takrat je treba tudi plačati vsaj polovico vsote. Za sedaj sprejemajo vpisovanja na škofiji.
Razgibana pevska dejavnost v Števerjanu
V	Sedejevem domu je zelo razgibana Pevska dejavnost. Otroški in mladinski zbor pridno vadi Anka Cernic, ki pripravlja samostojen koncert, ki naj bi bil v aPrilu; Alenka Černič pa z veliko vnemo vadi dekliški zbor, ki bo 24. marca na-
stopil na reviji Primorska poje. Organist Herman Srebernič ima poleg vaj za cerkveno petje v mešanem zboru še vaje za nastop na isti reviji.
Otroškemu in mladinskemu, dekliškemu in mešanemu zboru želimo veliko uspeha in čistega veselja, njihovih vaditeljem pa moči, poguma in vztrajnosti pri tako vzvišenem, a včasih tudi nehvaležnem poslu, kot je prav poučevanje zborovskega petja.
Širite „ Katoliški glas“
Literarni natečaj Goriške Mohorjeve družbe
1. Ob svoji 60-letniei razpisuje Goriška Mohorjeva družba nagradni literarni natečaj za leto 1985. Natečaj velja za izvir-no še neobjavljeno povest ali roman ali skupino črtic v slovenskem jeziku in poljudne vsebine. Obseg od 180 do 230 tikpanih strani.
2. Rokopis je treba v dveh čitljivo tipkanih izvodih ali fotokopijah poslati na naslov uredništva: GMD, Riva Piazzutta, 18, 34170 Gorizia-Gorica (Italia) do 30. sept. 1985. Podatki o avtorju in naslov ter predlogi naj bodo v spremnem pismu.
3. Ocenjevalno komisijo sestavljajo: univ. prof. Martin Jevnikar, prof. Marija češčut, prof. Jožko Vetrih in tajnik dr. Jože Markuža. Mnenje komisije je dokončno.
4. Določene so naslednje nagrade: prva nagrada 1.000.000 (en milijon) lir, druga nagrada 500.000 lir.
5. Natečaja se lahko udeležijo vsi slovenski pisatelji ne glede na njihovo bivališče, upoštevati pa morajo načela krščanske etike. Izid natečaja bo objavljen ob predstavitvi Mohorjevih knjig za leto 1986 v Gorici.
V teku enega meseca je smrt kar dvakrat posegla v našo skupnost in nas oropala za dva naša člana.
V petek 25. januarja je v bolnišnici v Tržiču po kratki bolezni zaspala Marija Ferletič vd. Lavrenčič, p. d. Becinova v častitljivi starosti 85 let. V zakonu se ji je rodilo deset otrok in čeprav je postala vdova že leta 1944, je vendar vse otroke lepo in pošteno vzredila in vzgojila. Visoka starost ji ni branila, da ne bi prišla v cerkev in z nami bila pri maši še malo pred smrtjo. Zdaj ji voščimo, naj se spočije v Bogu, prizadetim otrokom in vnukom pa izrekamo krščansko iskreno sožalje.
V soboto 2. marca je spet zapel mrtvaški zvon. Tokrat nas je nenadoma zapustil Jožef Ferfoglia p. d. Coč. K večnemu počitku ga je spremljala velika množica svojcev, znancev in župljanov v deževnem vremenu. Pred 14 dnevi je še obhajal 70. rojstni dan v krogu svojih petih otrok in 12 vnukov, v petek 1. marca pa mu je med delom v gozdu nenadoma postalo slabo. Hitra pomoč in prevoz v bolnišnico nista pomagala. Po nekaj urah nezavesti je mirno izdihnil.
Močno je bil navezan na svojo družino in dom. Kot eden izmed redkih kmetov, ki so še ostali v vasi tudi zdaj na stara leta še ni miroval in je rad zmeraj kaj postoril v vrtu, na njivi, v vinogradu ali na travniku in bil tako svojim sinovom v veliko pomoč. Veliko let je bil tudi cerkveni ključar pri cerkvi sv. Martina. Rad je delal in skrbel za cerkev in za versko življenje v fari. Odslej bo njegovo mesto
Ferlugi - Konkonel
Kdor si poželi naj lepši razgled na Trst in tržaški zaliv, se bo povzpel do Ferlu-gov. To so že opazile in izkoristile razne ustanove, ki se bavijo z oddajo radijskih in televizijskih sporedov. Prva je bila seveda Rai, ki pa ni postavila svojih oddajnikov v sami vasici. To so naredili drugi. Ferlugovci se že dolgo časa odločno borijo proti tem »postajam«, ker jih moti brnenje oddajnikov in jim verjetno povzroča tudi kako motnjo na zdravju. Pred kratkim so začeli graditi novo televizijsko postajo, a Ferlugovci so dosegli, da so z deli prenehali. Upamo, da bo to zaleglo.
Italijanska identiteta Trsta
Na Tržaškem se je pred kratkim pojavil Odbor za varstvo italijanske identitete Trsta. Predsednik je Robert Senes. Kje pa so bili do sedaj vsi Italijani v Trstu? Kaj so branili in za kaj so se bojevali?
Velika — naj večja nevarnost — za italijansko identiteto Trsta je seveda pičlo in nepomembno število Slovencev.
Seja sekcije SSk v Števerjanu
V ponedeljek 4. marca se je sestal na redni seji števerjanski odbor Slovenske skupnosti. Sejo je vodil predsednik Hadrijan Corsi, ki je spregovoril o splošnem političnem trenutku zlasti glede na šte-verjanske probleme.
V naslednjem je odbor razpravljal tudi o neumestni in škodljivi polemiki, ki se je sprožila v dnevnem tisku. Kljub temu bo sekcija nadaljevala s svojo konstruktivno politiko za dobrobit vse občine, kakor je bila navada SSk v vsem svojem dolgoletnem delovanju.
Porazgovorili so se nadalje o bližnjih upravnih volitvah, ko bo seveda SSk ponovno predstavila svoje ljudi, da se bo tudi v Števerjanu lahko nadaljevala samostojna slovenska politika na svobodni in demokratični osnovi.
Na koncu seje je pokrajinski tajnik Marjan Terpin seznanil odbor z delovanjem pokrajinske SSk zlasti po organizacijskem in političnem uspehu, ki ga je slovenska stranka zabeležila s februarsko manifestacijo v goriškem avditoriju.
v cerkvi prazno in vsi ga bomo v naši skupnosti močno pogrešali.
Zelo prizadeti ženi, otrokom, vnukom in vsem svojcem izrekamo v imenu vse župnije naše krščansko sožalje, njemu pa želimo, naj mu bo dobri Bog bogat plačniik v večnosti.
Orgelski koncert. Na pobudo SKD Hrast in župnije sv. Martina je bil v petek 1. marca v cerkvi v Doberdobu orgelski koncert prof. H. Berganta. Večer je bil posvečen evropskemu letu glasbe, saj poteka letos 300-Ietnica rojstva treh velikih skladateljev glasbenega baroka, tj. Scarlattija, Handla in Bacha. Za to priložnost je prof. Bergant nastopil z izbranim repertoarjem Bachovih del, ker je prav ta skladatelj bil sam organist in je veliko ustvaril za ta instrument.
Na sporedu so bili razni preludiji, fantazije, fuge in korali; prisluhnili pa smo tudi trio-sonati št. 1 v Es-duru BWV 525. Celotni večer je uspel; zbralo se je lepo število ljubiteljev glasbe, ki so z zanimanjem sledili programu. Bachova dela so na do-berdobskih orglah še posebno lepo zvenela, ker imajo te orgle predvsem baročno dispozicijo registrov in ker je akustika primerna za tovrstne koncerte. Prav zato je prišla do izraza trio-sonata v Es-duru, pri kateri je izvajalec mojstrsko uporabljal registrske zveze in pri tem dosegel čudovito zvočno barvitost, ki je poslušalce večkrat dobesedno prevzela. Ob koncu smo se profesorju zahvalili in mu čestitali z dolgotrajnim aplavzom v želji, da bi lahko še kdaj prisluhnili na naših orglah njegovemu izvajanju. - H. L.
Uspešen nastop slov. tržaškega zbora v Franciji
Mladinski zbor Glasbene matice iz Trsta, ki ga vodi Stojan Kuret, je pretekli teden nastopil v Nantesu v Franciji na Prvem mednarodnem tekmovanju mladinskih zborov. Tržaški mladinski zbor je prejel diplomo z drugo nagrado. Po Nantesu so mladi pevci nastopili tudi v Angersu ter obiskali Pariz.
JUBILEJNO PRAZNOVANJE SV. JOŽEFA V RICMANJIH ob 80-letnici župnije (1905-1985)
CERKVENI SPORED Sobota 16. marca: 20.00 srečanje misijonarja g. Janeza Štavarja s starši in vzgojitelji (V Baragovem domu). Nedelja 17. marca: 9.00 sv. maša pri Dom-ju (priložnost za spoved); 11.00 sv. maša v Ricmanjih (župnijska); 15.00 sv. križev pot in spokorniško bogoslužje; 17.00 večerna sv. maša.
Ponedeljek 18. marca: 10.000 velikonočna spoved šolskih otrok; 15.00 obisk bolnikov po domovih; 20.00 srečanje misijonarja s člani župnijskih svetov v Bregu (v Baragovem domu).
Torek 19. marca (praznik sv. Jožefa); 9.00 mladinska sv. maša z velikonočnim obhajilom šolskih otrok; 11.00 slovesna sv. maša in govor; 15.00 litanije in blagoslov; 17.00 večerna sv. maša in sklep tridnevnice (pojejo duhovniki-glagoljaši iz Istre).
KULTURNI SPORED (v Baragovem domu)
Nedelja 17. marca: 18.00 veseloigra L. Pov-šeta »Milijonarji v oblakih« v izvedbi PD Standrež.
Torek 19. marca: 18.00 nastop pevskega okteta duhovni ko v-gl agol j aše v iz Istre ter ženskega zbora iz Bolj um a.
Vse častilce in prijatelje sv. Jožefa vabi Župnijska skupnost Ricmanje-Domjo
Anketna pola o vprašanjih devinsko-nabrežinske občine
Devinsko-nabrežinska sekcija SSk je v preteklih dneh razposlala številnim občanom anketne pole z vprašanji, ki se nanašajo na najaktualnejše probleme v občini. Gre za pobudo, ki jo je sekcija SSk sprožila v okviru priprav na sestavo upravnega programa za petletje 1985-90, ki se bo začelo z letošnjimi volitvami.
Namen ankete, ki je široko zastavljena, saj so bile anketne pole razposlane prebivalcem vseh 14 vasi v občini je trojen: prvič, ugotoviti dejanske potrebe posameznih vasi, drugič izvedeti za mnenje o nekaterih splošnih usmeritvah občinske dejavnosti in tretjič oceniti delo sedanje občinske uprave, v kateri je, kot znano, SSk aktivno soudeležena.
Kar zadeva potrebe posameznih vasi je treba seveda poudariti, da gre pretežno za vprašanja o javnih delih in o storitvah, od cest do javne razsvetljave, od šolskih poslopij do prostorov za kulturno in športno dejavnost ter do raznih socialnih storitev. Tu je anketna pola dokaj podrobna, tudi zato, ker so pogoji v raznih vaseh različni in so torej tudi potrebe drugačne od vasi do vasi.
Skupina vprašanj se nanaša na splošno usmeritev občinske uprave. Tu sta še zlasti zanimivi vprašanji, kakšen je odnos domačinov do turizma in do 'kmetijstva, torej do dveh gospodarskih dejavnosti, ki jih je občinska uprava označila za primarni dejavnosti tega področja. Poleg tega je posebno vprašanje namenjeno ostalim gospodarskim dejavnostim, od trgovine do kamnarstva in od obrtništva do ribolova.
Zadnja skupina vprašanj pa zadeva delovanje sedanje uprave in tu je treba navesti vprašanje v zvezi z urbanistiko in splošno oceno delovanja sedanje uprave. Vendar pa je, kot piše v tiskovnem poročilu sekcije SSk, za to stranko najpomembnejši prav ta prvi del anketne pole, kajti na tej osnovi bo mogoče bolje kot v preteklosti sestavljati upravni in politični program, ki bo tako v večji meri odražal dejanske želje in potrebe prebivalstva.
Anketni poli, ki je anonimna, saj je edini osebni podatek, ki ga vprašalnik terja, vas, v kateri občan stanuje, je priloženo pismo z navodili in s prošnjo, naj se čim večje število občanov odzove an-
m
• Knjige v
• Šolske potrebščine
• Nabožni predmeti
GORICA Travnik, 25 Tel. 84407
Novice iz Doberdoba
keti, saj lahko z nekaj minutami pozornosti tudi sami prispevajo k boljšemu načrtovanju bodočnosti devinsko-nabrežinske občane.
SSG iz Trsta bo predvajalo Petroloni-jevo komedijo »Chicchignola« v tržaškem Kulturnem domu v sotobo 9. marca ob 20.30, red F in v nedeljo 10. marca ob 16. uri red G. Isto gledališče bo uprizorilo v nedeljo 10. marca ob 16. uri v Domu »J. Ukmarja« v Skednju Pirandellovi enodejanki »Človek s cvetom v ustih« in »Cece«.
Tiskovna konferenca slovenskih predstavnikov v Runu
V torek 13. marca bo v Rimu tiskovna konferenca, ki jo prireja Enotna slovenska delegacija iz naše dežele. Namen tiskovne konference je seznaniti širši vsedržavni in tudi tuji tisk in sredstva javnega obveščanja o sedanjem trenutku slovenske manjšine v Italiji in prizadevanja za dosego zakonske zaščite.
★
Redovniki in redovnice v Rimu
V Rimu živi okoli 20.000 redovnic in
5.000	redovnikov. Škofijskih duhovnikov je približno 2.000. Od 29. januarja do 2. februarja je bilo v Rimu srečanje med zastopniki redovnikov in redovnic ter predstavniki rimske škofije. Govorili so o vključevanju redovnikov v pastoralno delo. Ti oskrbujejo številne rimske župnije, celo več kot škofijski duhovniki.
Zadušeni krik
Prejeli smo s prošnjo za objavo:
Žalostna je ugotovitev, da v Trebčah, ki so po veliki manifestaciji ob postavljanju dvojezičnih napisov postale eden izmed simbolov enotnosti med Slovenci v Italiji in skupnega prizadevanja za lepšo prihodnost v zamejstvu, v sami vaški skupnosti ne vlada strpnost in ni pri vseh volje za medsebojno razumevanje.
Te vrstice pišemo ne iz kake užaljenosti ali polemičnosti, pač pa iz obžalovanja nad nekaterimi dogodki, ki zadevaio župnijsko skupnost, da bi se v prihodnje ne ponovili.
Če naj opustimo nekaj dejstev iz zadnjih časov (dvakrat razbit zvonec na župnišču, pokvarjena ura na zvoniku, razbitje razpela na vaškem pilu, žaljivi in sramotilni napisi v bližini župnišča, požig pošle na vhodnih vratih) in nestrpno hujskanje in ustrahovanje, ki si ga nekateri privoščijo na račun mladih, ki zahajajo v cerkev, mora priti v javnost zadeva ob predavanju, ki ga je priredil župnijski pastoralni svet letos 28. februarja.
Medse smo povabili prof. Matjaža Puca iz Ljubljane, da bi predaval o tem, ali je še aktualno danes govoriti o veri. Ker smo enakopravna vaška komponenta in ker smo mnenja, da lahko predavanje znanega publicista iz matične domovine zanima tudi širšo javnost, smo 10. febr. naslovili na odbor kulturnega društva prošnjo, da bi smeli imeti predavanje v Ljudskem domu. Sele 23. febr. smo dobili usten odgovor, da je na naprošeni dan in uro dvorana zasedena zaradi gostovanja Slovenskega stalnega gledališča z dvema Pirandellovima enodejankama.
Tako se je zgodilo, da je vkljub predhodnemu obvestilu prišlo v vasi do dveh istočasnih pobud iz konkurenčnih razlogov. Vemo namreč, da je bilo gostovanje določeno, potem ko je župnijski svet najavil svojo prireditev. Slovensko gledališče je bilo tako celo izkoriščeno za brezsmiselno nagajanje v vaški skupnosti, žal nam je za to, saj je bil tako marsikdo okrajšan za ta ali oni kulturni dogodek; nerazumevanje in nestrpnost pa sta pri nas in drugje že marsikoga dovedla do tega, da se je sploh umaknil v zasebno življenje, da ostane v miru in mu nihče nič ne očita.
Zadeva pa je imela še nespodbuden epilog. Ko se je predavanje začelo, se je župnišču približalo kakih petnajst mladih domačinov, ki so ob parkiranih avtomobilih skušali z- vpitjem in namigovanjem motiti reden potek predavanja.
Taki dogodki globoko ranijo v srce vsakega, ki mu je do sožitja in razumevanja med nami. Da ne bo več prišlo do takih nevšečnosti, skušajmo ubrati pot medsebojnega spoštovanja!
Župnijski svet iz Trebč
OBVESTILA
Misijonska priloga za post bo izšla za četrto postno nedeljo (17. marca). Dobili jo bodo vsi naročniki Katoliškega glasa. Ce bi kje želeli več izvodov te priloge, naj do časa sporočijo.
Shod Marijine družbe v Gorici bo v nedeljo 10. marca ob 16. uri v stolnici in ne pri Sv. Ivanu, ker je g. Vinko Zaletel v bolnišnici in zato ne bo imel najavljenega predavanja.
ACM Gorica vabi k maši za edinost, ki bo v ponedeljek 11. marca ob 16. uri v Zavodu sv. Družine. Po maši razgovor.
V Kulturnem domu v Gorici bo v organizaciji ZSKD 10. marca ob 17.30 nastop godb na pihala. Sodelujejo gojenci godbe na pihala »Kras« iz Doberdoba; godba na pihala »Vesna« iz Sv. Križa; godbeno društvo »V. Parma« dz Trebč in godba na pihala iz Ricmanj.
SLOKAD iz Trsta sklicuje redni občni zbor v torek 19. marca ob 20. uri na sedežu Slovenske prosvete v ul. Donizetti 3. Vabi vse člane in prijatelje, ki se zavedajo važnosti dobrodelnega delovanja v korist naše slovenske mladine.
V Društvu slov. izobražencev, ul. Doni-zeti 3 v Trstu bo v ponedeljek 11. marca ob 20.30 srečanje z udeleženci prve slovenske zamejske odprave na Himalajo. Z diapozitivi bo prikazan razvoj plezalne tehnike ter cilji zamejske odprave.
SLOKAD obvešča starše, da bodo po šolah v marcu vpisovali otroke za kolonije. Zato prosi, da se otroci javijo za kolonijo v Dragi takoj, ko pride obvestilo na šole. Mnogi otroci že vprašujejo in se zanimajo za kolonijo v Dragi. Imajo zelo lepe spomine na lansko leto. Če bo dovolj otrok, bosta dve izmeni: prva že 1. julija in druga 26. julija. Vsaka izmena traja 25 dni. Vpišejo se lahko otroci od
5.	do 14. leta starosti.
Zveza cerkv. pev. zborov v Trstu javlja, da bo vsakoletna revija »Pesem mladih« v nedeljo 17. marca v Kulturnem domu v Trstu. Začetek ob 17. uri.
V Vidmu bo v petek 15. marca s pričetkom ob 16. uri študijski seminar o študijskem načrtu v semeniščih v Padovi,
Paviji in Ljubljani v letih 1700 do 1800 v času habsburške vladavine. Predavatelji bodo prof. France Dolinar s teološke fakultete v Ljubljani, prof. Angelo Gamba-sin s padovanske univerze in prof. Xenio Toscani z univerze v Paviji. Študijski seminar bo v bogoslovnem semenišču v Vidmu, vhod iz drevoreda Ungheria 18.
Mladinska sekcija SSk priredi v soboto 9. marca ob 18. uri na svojem sedežu v Trstu, ul. Machiavelli 22, okroglo mizo. Predmet razgovora bo: »Craxijeva vlada in globalna zaščita«. Govorila -bosta deželni svetovalec SSk Drago Štoka in predsednik deželnega sveta SSk Rafko Dolhar.
Zahvala
Pokrajinsko tajništvo Slovenske skupnosti v Gorici se toplo zahvaljuje vsem, ki so pripomogli, da je slavje ob 10-letnici SSk na Goriškem tako dobro uspelo. Posebna zahvala gre seveda zborom in dirigentom Stanku Jericiju, Romanu Verdelu, Klavdiju Koloiniju, Ediju Racetu in Zdravku Klanjščku, ki so s svojimi nastopi pravilno osmislili manifestacijo. Nadalje se zahvaljujemo napovedovalki Barbari Rust-ja in števerjanskim dekletom in ženam, ki so nastopajočim pripravile prijetno zakusko. Vsem prav res iskrena zahvala.
Postni govori
Na sporedu so vsak torek in petek ob 16.30 na radiu Trst A.
Petek 8. marca: Poklicani smo v Cerkev (Ivan Blažič).
Torek 12. marca: Vest, klicar k človeškemu in krščansikemu življenju (Stanko Fajdiga).
Petek 15. marca: Greh, odklon klica in odpad od svoje poklicanosti (dr. Lojze Vetrih).
Šport:
Prvenstvo »Under 15«
TORR1ANA - OLYMPIA 0 : 2
Najmlajši igralci 01ympie so prejšnji teden poskrbeli za lepo presenečenje. Sredi Gradišča so namreč premagali Torriano, starega tekmeca v mladinskih prvenstvih. Naši najmlajši so se požrtvovalno borili za vsako žogo. Posebno pa so se izkazali najmlajši in sicer Sotič, Brajnik, Terpin, Dornik, ki v prvenstvu igrajo le občasno, saj so šele na začetku odbojkarske poti.
Igrali so: Cotič I., Špacapan, Breganti S., Terpin J., Brajnik, Dornik in Koršič M.
DAROVI
Za Katoliški glas: Leopold Pangos, Trst 15.000; družina iz ul. Blaserna 8.000; Mirka Kete, Gorica, 24.000 lir.
Za cerkev sv. Ivana v Gorici: N. N. v spomin pok. Zore Klanjšček 50.000 lir.
Za novo telovadnico v Gorici: Mirka Kete 50.000 lir.
Viktorija Kosmač-Pruni: za cerkev na Sv. gori 50.000, za cerkev v N. Gorici 50.000, za novi karmeličanski samostan v Sloveniji 50.000; za slovenske misijone 50.000 lir.
Za Skupnost Družina Opčine: sosedje v spomin Ludvika Križmančič 22.000; Marija in Dora Zivic, Sv. Ivan-Trst v spomin Marije Kralj s Padrič 20.000 (s tem dopolnjujemo objavo v št. 8, v kateri nismo povedali namena daru).
Za cerkev na Opčinah: Anica Piščanc
v	spomin na mamo Francko 100.000; družina Peterlin, Opčine v spomin na pok. prof. Jožeta Peterlina ob deveti obletnici smrti 100.000; Romana Kralj 10.000; Marta Bone-Pulitano 45.000; starši, botra dn sorodniki ob krstu Martine Malalan 50.000; Letizia Benetti 5.000 lir.
Za Marijin dom v Rojanu: Albina Košuta ob 9. obletnici smrti moža Stankota 20.000; Dora Giovannini v spomin Marte Marušič 10.000; Ema Štrekelj 10.000 lir.
Za kapelo pri Domju: Kazimir Furlan, Trst 10.000; N. N., Domjo 15.000 lir.
Za cerkev v Ricmanjih: družina Pregare, Pulje 15.000 lir.
Za slovenske misijonarje: Lojzka Sosič-Čevdek in njen mož Ludvik 100.000; I. K., Devin 100.000 lir.
Vsem plemenitim darovalcem Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
Naprodaj je hiša ob glavni cesti v Števerjanu in 26.000 kv. metrov zemljišča. Hiša je potrebna preureditve. Informacije dobite na tel. (0481) 390238 v večernih urah.
BatiaTpsill
Spored od 10. do 16. marca 1985 Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu. 10.30 Mladinski oder: »Pravljica o črkah«. 11.45 Vera in naš čas. 12.00 Kmetijski tednik. 14.10 Ned iški zvon. 15.00 Šport in glasba ter prenosi z naših prireditev.
Ponedeljek: 8.10 Nediški zvon. 10.10 Saint-Saens: Samson in Dalila, opera. 11.30 Beležka. 12.00 Smer: slovenske gore. 13.20 glas »frajtonarce«. 14.10 »Jakec Vohljač, otroški detektiv«. 15.00 Iz šolskega sveta.
16.00 Iz zakladnice pripovedništva. 17.10 Godalni kvartet Slov. filharmonije. 18.00 Kmetijski tednik.
Torek: 8.10 Med Brdi in Jadranom. 10.10 Oddaja za otroški vrtec. 10.20 Saint-Saens: Samson in Dalila, opera. 11.30 Beležka.
12.00 Filmskemu ustvarjanju naproti. 14.10 Povejmo v živo. 15.00 Mladi mladim. 16.00 Veter raznaša besede. 16.30 Postni govor.
17.10	Godalni kvartet Slov. filharmonije.
18.00 Gogolj: »Ženitev«. Komedija.
Sreda: 8.10 Gospodarska problematika.
8.40 Slov. popevke. 10.10 Koncertni in operni spored. 11.00 Oddaja za 1. stopnjo osnovne šole. 11.30 Beležka. 12.00 Liki iz naše preteklosti. 13.20 Primorski oktet iz Ajdovščine, oktet Vrtnica iz N. Gorice, oktet Nadiža iz Kreda. 15.00 Kocka na kocko.
16.00 Od Milj do Devina. 17.10 Gramofon-
ska plošča zbora »M. Filej« iz Gorice. 18.00 Poezija slov. zahoda.
Četrtek: 8.10 Od Milj do Devina. 8.40 Slov. popevke. 10.10 Koncertni in operni spored. 11.00 Oddaja za 2. stopnjo osn. šole. 11.30 Beležka. 12.00 Sestanek ob dvanajstih. 14.10 Povejmo v živo. 16.00 Na go-riškem valu. 17.10 Dekliški zbor iz Osijeka. 18.00 Primorska diaspora v svetu.
Petek: 8.10 Na goriškem valu. 8.40 Slov. popevke. 10.10 Koncertni in operni spored.
11.00 Oddaja za srednjo šolo. 11.30 Beležka.
12.00 Spoznavajmo ribe našega morja. 13.20 Mladinski pevski festival v Celju.
14.10 Povejmo v živo. 15.00 V svetu filma.
16.00 Iz zakladnice pripovedništva. 16.30 Postni govor. 17.10 Nabožna glasba. 18.00 Kulturni dogodki.
Sobota: 8.10 Kulturni dogodki. 8.40 Slov. popevke. 10.10 Koncert RAI iz Turina. 11.30 Beležka. 12.00 Glasnik Kanalske doline.
14.10 Otroški kotiček: »Igrajmo se pravljice«. 15.00 Z Gershwinom od popevke do opere. 16.00 Naša šolska obzorja. 17.10 Mi in glasba. 18.10 Večer umetniške poezije.
■
Za lačne po svetu: K. B. 50.000 lir.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski oglasi in osmrtnice 350 lir, k temu dodati 18 % davek IVA.
Odgovorni urednik: msgr. Franc Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, tasta in nonota
Jožefa Ferfoglia
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani. Zahvala gre tudi g. primariju, zdravnikom in osebju nevrološkega oddelka splošne bolnišnice v Gorici. Posebna zahvala pa g. župniku Antonu Lazarju za lepe in tolažilne besede, msgr. Ivanu Kretiču, cerkvenemu zboru, darovalcem cvetja in v dobre namene ter vsem, ki so se udeležili pogreba.
Žena in otroci z družinami
Doberdob - Vrh, 2. marca 1985
ZAUPAMO
Smo zadružni kreditni zavod, ki je nastal zato, da spodbuja in pomaga krajevni stvarnosti. Zato cenimo trud vsakega sposobnega človeka in smo pripravljeni podpreti tiste pobude, ki so sicer sad posameznikov, vendar so koristne za razvoj celotne skupnosti. Kot vsi vemo, tudi velika drevesa zrasejo iz drobnega semena.
KMEČKE IN OBRTNE HRANILNICE IN POSOJILNICE
<6
v Furlaniji.Julijski krajini K'
icbwaCCi