413     
Naši dopisi.
Iz Ljubljane. —Mir ljudem na zemlji! O času rojstva Zveličarjevega ponavlja se vsako leto tudi ta klic z nebes. — Ponavlja se z nebes, ker je svetovni pomen tega nebeškega klica pripoznan zdavnej po vsem svetu in ker se leto za letom prepričavarno, kako daleč je še človeštvo od 'onega miru, h kateremu vabi nebeški klic. Ni nam treba govoriti, o potrebi tega klica glede avstrijskih narodov, vsaj je veudar več kot 401etno vladanje cesarjevo obrnjeno na dosego miru med njegovimi narodi. Izrekoma pa merijo na to vsi koraki cesarjevi in njegove vlade na dosego tega namena. Češko-nemška poravnava je sedaj nad leto dni na dnevnem redu. In, ako danes še ne moremo trditi: poravnava je dognana, smemo pa vsikakor izrekati prepričanje, da danes že vsak tukajšnji domoljub čuti, da za blagor Avstrije je postal neobhoden. Najbolje pa čutimo resničnost tega izreka mi Slovenci, ker ste naša in češka zgodovina in narodne potrebe teh narodov tako tesno zvezani, da se lahko trdi: Čeh in Slovenec sta glede svojega političnega razvoja, glede svojih teženj jeden narod. In konečno še malo, pa pomenljivo vprašanje! Ali je nam Slovencem mir potreben? Na to vprašanje moremo si pač prihraniti odgovor, ako bi ne imeli druzega uzroka, učila bi nas tega mala, pa po-dučna dogodbica iz letošnjega deželnega zborovanja, ko je bilo na razgovoru vprašanje višje dekliške šole v Ljubljani. Smelo trdimo, da ga ni slovenskega poslanca, kateremu bi ustanovitev višje slovenske dekliške šole ne navdalo srca z radostjo, — prav velika pa je razlika v tem, kako naj bi se sedaj ta namen dosegel in tu opazujemo dve načelni razliki, to je ona glede verskega značaja prihodnje take šole. To razliko stališča more pripuščati samo neomejena fantazija, ker to vprašanje se ne bode rešilo sedaj, tudi ne v 20 letih in najmanj v kraujskem deželnem zboru ali, in to za to ne, ker je to vprašanje za sedaj saj dokouečno rešeno, ker v Slovencih vendar danes v nasprotji z vsemi sosedi ne moremo govoriti o brezver8ki šoli, še menj pa o brezverski o d-goji.   —   Pri  temu,  umetno   zuešenem   duševnem   na-
sprotji, poljubilo se je enemu slovenskemu poslancu, prav po hribovsko udrihati po drugih slovenskih poslancih, v veliko veselje vsih nasprotnikov naših. — Ljudje, ki tako politikujejo na javnem odru, pač kažejo, — za koliko so še — premladi. — Po tej dogodbi sodimo, da nihče več ne bode trdil, da je tudi pri nas Slovencih treba miru!
— Iz deželnega odbora. Kakor znano, je deželni zbor v svojem zadnjem zasedanji sklenil zgradbo nove bolnice na prostoru zadaj za Bežigradom. Ta prostor pa v onem obsegu, v kakeršnem je bil sedaj, ni zadostoval in deželni odbor je od posestva g. Mayerja, katero meji na stavbinski prostor, kupil še tri in pol orale sveta za 3800 gld., tako, da bode sedaj mogoče, vsa poslopja primerno razpostaviti. Ostali svet od Mayerjevega posestva kupile so umiljene sestre, kjer bodo zgradile tudi nekaj poslopij.
Deželni odbor se je v seji dne 17. decembra t. 1. bavil z vprašanjem, kako je določiti plačila zr, verski pouk po javnih ljudskih šolah na podlagi zakona z dne 5. decembra 1890. 1., dež. zak. št. 22. Dotični sklepi prijavili se bodo deželnemu šolskemu svetu, kateremu pripada končna rešitev tega vprašanja.
V istej seji je bilo skleneno, da se pritrdi razširjenju šol v D. M. v Polji v štirirazrednico, v Predvoru pri Kranji v dvorazrednico, v Dobrempolji v štirirazrednico, v Zagorji na Notranjskem v dvorazrednico, in da se pritrdi ustanovitvi novih šol v Svibnem in na Šenturški gori.
Po § 31 cestnega zakona z dne 28. julija 1889. dež. zak. št, 17, pristaja deželnemu odboru pravica, za vsak cestni skladovni okraj imenovati jednega ali dva odbornika. Poslužujoč se te pravice, imenoval je deželni odbor do sedaj sledeče odbornike, in sicer:
v cestni odbor v Velikih Lašičah, Josipa Grudna, župana iz Vlake in Jurija Šteha, župana v Malivasi;
v cestni odbor v Kočevji: Janeza Miheliča, posestnika v Preski, občine Draga, in Martina Butina, c. kr. poštarja v Banjiloki;
v cestni odbor v Ribnici: Janeza Rusa, župana v Brezah, občine Jurjovica, in Karola Knavsa, župana v Gori;
v cestni odbor v Kranji: Janko Urbančiča, gra-ščaka  v Turnu, in Janeza  Zaplotnika,  posestnika iz
Letenc;
v cestni odbor v Tržiču, Jožefa Ahačiča, posestnika v Steničnem in Antona Urbanca, posestnika v Zadragi;
v cestni odbor v Škofjiioki: Janeza Guzela, posestnika v Škofjiioki in Franca Šlibarja, posestnika v Selcah;
v cestni odbor v Logatcu: Jožefa^Milavca, posestnika iz Cerknice in Alojzija Pogačnika, župana v Cerknici ;
v cestni odbor v Idriji: Karola Svoboda, c. kr. inženirja v Idriji in Andreja Svetličiča, župana v Spodnji Idriji;
v cestni odbor v Ložu: Janeza Pianecki, posestnika iz Kozarš in Jakoba Turka, posestnika iz Ravnega ;
v cestni odbor v Postojini: Franca Černača, posestnika v Matenivasi in Pavla Špilarja iz Kalca;
v cestni odbor v Senožečah: Hinko Kavčiča, po-sestnika na Razdrtem in Matevža Premrova, posestnika v Velikem Ubelskim;
v okrajni cestni odbor v Vipavi: Janeza Tomažiča, posestnika v Sanaboru in Filipa Vertovca, župana v Št. Vidu;
v okrajni cestni odbor v Ilirski Bistrici: Ivana Urbančiča, župana v Trnovem in Jožefa Potepana, posestnika v Dol. Zemonu ;
v okrajni cestni odbor v Radovljici: Friderika Homana, trgovca v Radovljici in Janeza Janca, posestnika v Begnjah;
v okrajni cestni odbor v Krajnski gori: Antona Sokliča, župana in posestnika v Koroški Beli in Mihajla Rasingerja, posestnika v Podkorenu;
v okrajni cestni odbor v Črnomlju : Janeza Miillerja posestnika in Antona Pavlina, okrožnega zdravnika v Črnomlji.
Deželni odbor je v seji dne 12. decembra t. 1. sledečim učencem c. kr. strokovne šole za lesno industrija podelil ustanove, in sicer : Ivan Grum, Rajko Razpotnik, Karol Teichler, Anton Terpin, Ivan Vole, Anten Černa-logar, Viktor Osana, Anton Čeme, Anton Rovšek, Hugo Bajuk, Rudolf Nakrst, Izidor Bajuk in Franc Juh, ter sledečim učenkam c. kr. strokovne šole za umetno vezanje in čipkanje: Mariji Kavčič, Roža Koželj, Marija Berlan, Julija Jaklič, Jožefa Repše, Marija Jerše, Frančiška Kos, Ernestina Osvald.
Te ustanove znašajo po 20, 25, 30 in 50 gld.
—  Vabilo na XXII. redni občni zbor narodne čitalnice ljubljanske dne 26. decembra (Praznik sv. Štefana) ob 11. uri zjutraj. Vrsta razpravam : 1. Nagovor predsednikov. 2. Poročilo tajnikovo. 3 Poročilo blagaj-nikovo. 4. Volitev dveh pregledovalcev računov. 5. Volitev odborova. 6. Posameznosti. K mnogobrojni udeležbi vabi čč. p. n. društvenike                                  odbor.
—  f Umrl je tukajšnjemu priljubljenemu vojaškemu poveljniku f. m. 1. Fr. Watteku plemenit Hermanns-hort dne 22. t. m. nadepolni sin, lieutenant v tirolskem lovskem polku, v starosti 22 let, po dolgi mučni bolezni.
—  Čitalnica v Šiški ima dne 26. decembra 1890 (praznik sv. Štefana) ob 3. uri popoludne v Čitalnici svoj redni občni zbor z sledečim dnevnim redom : 1. Nagovor prvome8tnika. 2. Poročilo zapisnikarja. 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo knjižničarja. 5. Volitev odbora. a) prvomestnika, b) blagajnika, c) 6 odbornikov. 6. Predlogi društvenikov.
-----    414   ------
— Železnica Ljubljana — Kamnik ima hledeči vozni red : Iz Ljubljane odpeljejo se trije vlaki in sicer : ob 7. uri 25 minut zjutraj, 12. uri opoludne in 6. uri 25 minut zvečer. V Ljubljano pridejo tudi trije vlaki in sicer: ob 6. uri 35 minut zjutraj, 11. uri 25 minut do-poludne in 4. uri 15 minul popoludne. Iz Kamnika odpeljejo *»e trije vlaki iu sicer: ob 5. uri 10 minut zjutraj, 10. uri dopoludne in ob 2. uri 50 minut popoludne. V Kamnik pridejo tudi trije vlaki in sicer: ob 8. uri 50 minut zjutraj, 1. uri 25. minut opoludne in ob 7. uri 50 minut zvečer. Vsi ti vlaki prevažajo osebe. P o s ta j e so sledeče: Ljubljana (državni kolodvor), Černuče (postaja), Trzin, Domžale, Jarš-Mengiš, Home (postaja), Kamnik.
—   Razpisana dela. Ljubljanski rokodelci nimajo flaalo povoda pritoževati se zarad pomajkauja dela. Po zgradbi norišnice na Studencu gradila se je mestna vojašnica, minulo leto velika deželna brambovska vojašnica, potem velika hiša za filharmonično društvo, ravnokar gradi se deželno gledališče in še pred ko so oddana rokodelska dela brambovske vojašnice in še ni pozabljeno delo za mestni vodovod, razpisava se na novo zgradba velike deželne bolnice, tako da v tem samem že vidimo kako resnični so pregovori v zlatem delu, ki se pri-pisava rokodelstvu.
—  Skladbe Avgusta Armiua Lebana, III. zvezek, je ravnokar njegov brat Janko Leban na svitlo dal. Zvezek obsega 6 pesem za mešani zbor, moški čvetoro-spev in soli. Ker je vže več let preteklo, od kar so prve dva zvezka izšla, bode gotovo ta zvezek marsikaterim dobro došel, posebno našim vrlim Vipavcem z „Venec vipavskih narodnih pesmij.'1 Cena 40 kr. po pošti 45 kr. Naročila prejme Janko Leban, učitelj v Avber-u P. Sežana.
—  Trgovska in obrtniška zbornica je v včerajšni seji podelila ustanove naslednjim učencem in učenkam c. kr. strokovnih šol za lesni obrt in uaaetno vezenje: Josipu Marguču, Franu Presterlu, Karolu Stariju, Franu Cibru, Karolu Černetu, Jos. Črnivcu, Alojziju Eepiču, Franu Pretnarju, Josipu Kankelju, Jerneju Habiju, Antonu Kosmaču, Josipu Perku, Emiliji Kmet in Antoniji Dragar. — Dalje je zbornica podelila povodom praznovanja štiridesetletnice Njegovega Veličanstva cesarja Frana Josipa I. ustanove po 25 gld. naslednjim onemoglim obrtnikom: Antonu Knobleharju, Antonu Sigmundu, K. Pogačniku, Gregoriju Kobilici, Pavlu Jazbecu, Ivanu Bilcu, Ludoviku Glihi in Ivanu Kothu. — Zbornica je pritrdila odsekovemu poročilu, da se nasvetuje maksimalna tarifa za prodajo govejega mesa v občinah Tržiči in Črnomlji, izrekla se za dva nova semnja v Smartinu pri Litiji in nasvetovala trgovinske prisednike pri c. kr. okrožnem sodišči v Novem Mestu. Tudi je sklenila, obrniti se do vis. mi« nisterstva, da se razglasi zakon o omejitvi lastninske pravice v korist onim, kateri hote rabiti električno moč; dalje, da se uvedo obligatorično trgovska  raz-
sodišča, odpravijo nepriličnost zakona z dne 9. marca 1889. 1. o pristoji»inskih polajšavah, kadar se kak novčni dolg preobrne, in naposled, da se izda zakon za stavbinske obrte. Ker je bil predsednik g. dr. Poklukar vsled bolezni zadržan predsedovati, je predsedoval g. podpredsednik Perdan.
—    415    ------